m „
Sapke
Kmetijske in rokodèlske novi
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Tečaj III.
V srédo 14. Velkitravna. 1845.
List 20.
lovenke, vé zale,
Na slavni Parnas
Devet gospodičin
Posnemajte glas.
Ker pétje vam ženskam
Najlepše stojí,
Roj'nice 2) vam dale
So blage dari.
Parnas (zdaj Liakura) glasoviten
hrib na Greškim, je bil nekdaj Apo-
linu, varhu pesništva, in Modro-
pojkam ali Modricam posvečen.
kterih so devét šteli, torej jih pésnik
devet gospodičin imenuje.
Na Krajnskim je znana vraža od ne-
kakih déklic, ki jih Rojenice ime-
nujejo, ktere k vsakimu rojenimu
pridejo, ter mu odločijo, kaj se ima
celo življenje z njim goditi.
Zapojte okrógle,
Al žive lepó
Postálo bo kamnje
Občutno, živó.
Presladkimu petju
Nemilih Siren
Motiti se dala
Latinec, Helen.
Lezbanam 2) b'la Zaſo)
Je pevka de kàj,
Med nami vé Zaſe
Nam bòdite zdàj.
) Ajdovski pisatelji čenčajo, de so bile
na nekim otoku med Italijo in Sicilijo
tri neusmiljene sestré, ki so z svo-
jim sladkim petjem brodarje k sebi na
otok mamile, ter jih potem ubijale.
2) To je: Gerškim otočanam.
3) Zaſo je bila nekdaj glasovitna pevki-
nja na Lezbinskim otoku.
Angležke, Nemškute
In Branke 1) pojó ,
Zakaj bi nam sestre
Ne péle takó?
S tovarš'cami vami
Se homo hvalil',
Pred ptujmi d'želami
Domače glasil'.
Vé matere sčasam
Obetnih detet,
Učite jih lično
Domače zapet'!
Otrôka najbolje
Le mati navdá,
Naj vaše bo petje
Domač ga duhá-
Verstnikov in mlajih
En glas bo, rekoč:
To ljube so naše,
Pa naša pomoč!
Poženčan.
1) Branke ali Francozinje.
Slovenkam.
liko, in ſkorej bi rékel nar vezh gledati na
Zepi v mladôſti sa ſtare sobé.
zépe, ker v njih natori obſtoji rodovitnoſt, sdravje
Ljubi kmetovavzi in vertnarji! Gotovo ſte tudi in lepa raſt dreveſa.
letaſ veliko dreveſiz zepili, in radovédni perzha-
De ſe bote tudi vi s ſvojimi novozepljenzi hva-
kujete zhaſa, ko ſe bo pokasálo, ali bo s novo-
lili, berite torej pasno, in rasumite, kar ſe vam bo
zepljenzi kaj, ali nizh?
sdajle od zépov povedalo.
Vém, de vaſ je veliko po deshêli, ki dobro
Zépi ſe imenujejo: „léta ſtare mladike
zepiti snate; tode veliko jih je tudi med vami, ki
sverh ſadniga dreveſa.“ Jemati ſe morajo
ſe pertoshujejo, de njih novozepljenzi ſadja roditi
1) is shlahtnih in pa rodovitnih drevéſ, in
nozhejo, ali de le kaki ſhamri is njih sraſtejo. Kdo
ſizer ras tiſtih véj, ki na kviſhko in na ſonzhni ſtrani
je téga kriv? Jes bi rékel, de ſte ſami tega krivi,
drevéſa raſtejo; nikoli pa is poſtranſkih véj, ki
pa mi ne bote tega verjéli; tode vunder rezhem: Şte,
bolj k tlàm, ko pa kviſhko raſtejo, ker bi tudi s
ſte ſami krivi! Vezh tavshent drevéſ ſim she pre-
tazimi zépi poshlahtnjeno drevo le proti tlàm, ne pa
zépil, pa vam sa reſnizo povém, vſe rade rodé,
kviſhko raſtlo. 2) Ne is ſénzhne ſtraní dreveſa,
in ſo lepe in sdrave ráſti. I! sakaj pa, kaj ménite,
kjer ſo ſlabji in bolj od borje udergnjeni. 3) Ne is
vaſhe niſo take? Poſluſhajte! ſkrivnoſt vam povém:
ſenzhne véje, kér bi potlej drevó prevezh kviſh-
„Žépi niſo bili taki, kakorſhni bi biti mogli“ in s
ko, ko ſmeréka, ne pa nárasin raſtlo. 4) Zépi
tem, glejte, delate grosno veliko krivizo novozep-
morajo biti sdraviga ljúpa, ki imajo zhverſte,
ljenzam, in ſhe vezhi pa ſebi. Per zepljenju je ve-
okljene leſne, in na vlanſkim léſu pa zvetne popke,
je tudi mozhan, ne more zele mladike rediti in rane
zeliti, in le ſhamer is njega rad sraſte.
In sadnjizh mora tudi med zépam in divjakam
nekaka perméra biti, to je: na debeleji divjake morajo
tudi debeleji zépi, na drobneji divjake pa ſhibkeji
zépi priti; sakaj? — to vſak lahkó previdi. J. K.
in lep ſtershén, ki ni ne zhern ne rujàv. In 5) ſe
morajo jemati le od sdravih drevéſ, ki nimajo
nobene bolesni, ali oſkrumbe.
Vezhidel lomijo zépe takrat, ko zepijo; in to
je velika smóta! Poſluſhajte tedej kdaj ſe zépi
naberajo: Zépi ſe navadno naberajo od Svezhnize
do ſ. Gregorja, ali ſploh rezhi, dokler musga ali
ſok v dreveſa ne prihaja, nikoli pa posneji, ko je
she drevo mushevno, in berſt peganja. Pa tudi
posno v jeſéni, zhe ravno takó naneſe, ſe ſmejo
nalomiti; vender vſelej pa, ko je she mras ſok ali
musgo v drevu vterdil.
Zhe ſe zépi po simi ali v hudim mrasu nabe-
rajo, ſe neſmejo s golo roko prijemati, ki je
gorka, temuzh s ruto ali rokovízo; tudi jih ne
bersh na gorko prineſti, temuzh ſe denejo poprej
kake polure v merslo vodo, de smersljino is njih
potegne, in potlej ſe ſ-hranijo.
So zépne mladike dólge, ſe per ſtarim leſu od-
réshejo: ſo pa kratke, ſe pa sa en palz ſtariga léſa
s njimi vred odreshe. — Opomniti moram vaſ tukej
prasne vére, ktero imajo po nekterih krajih, ko
terdijo, de zépi ſe le odlomiti ſmejo, ne pa od-
resati. Ozhitno je, de ſe s odlomljenjem véjam ſhkoda
sgodí, ko ſe vezhidel rado sadere, ali sazhehne,
de ſe véja potlej ſuſhí; ako ſe pa lepó nad popkam
odreshe, ſe ji pa nizh shaliga ne sgodí.
Ker ſe zépi prej nabrati morajo, ko ſe s njimi
zépi, ſe morajo dobro ſ-hraniti, in ſizer takole: Şe
poiſhe v vertu na ſenzhni ſtrani kaki perpravin kót,
in ko ſo zépi v butarze rahlo povesani, in po ſorti
sasnamnjani, ſe vtaknejo ſkonzama en palz globoko
v mokro perſt, in pokrijejo, de desh in ſnég na-nje
ne gré. Zhe smersnejo, ſe morajo prej, ko ſe s njimi
zépi, v vodo djati, de smersljino is njih potegne.
Şhe boljſhi je pa, zhe ſe kaka poſoda s perſtjo
napolni, in ſe zépi va-njo kakor je bilo spôrej re-
zheno, potaknejo, in ſe potlej v kaki hladin kraj
poſtavi, tode ne v saduhljivo klét, ali v jamnizo.
Şpomladi, ko jame gorko prihajati, ſe denejo na
mersleji kraj , de ne odganjajo, ker potlej niſo kaj
sa zepljenje.
Is tega maliga, kar ſim povédal, ſe ſklene, de
ſe zépi ne ſmejo jemati 1) ras tazih drevéſ, ktére
imajo kako bolesin, poſtavim raka, rjò ali druge
oſkrumbe, ker bi novozépljenez potlej gotovo rav-
no tiſto bolesin imel. 2) Se ne ſmejo jemati sa
zépe vodeni poganjki, to je tiſte mladike, ki is
debla, ali is véj bliso debla, ali tudi is korenin na
ravnoſt kviſhko poshenó. 3) Se ne ſmejo jemati is
nerodovitnih drevéſ, ali is tazih, ki le vzhaſih rodé,
ker novozepljenez potlej tudi nerodovitin oftane, in
ſe posneje prezepiti mora, kar je sa vezh lét sa-
muda.
Novozepljenez bo tedej lép ali gerd, sdrav ali
bolan, rodovitin ali nerodovitin, kakorſhno je bilo
drevó is kteriga je bil zep vsét.
She nekaj: Zhe ſo pa zépi v hranitvi slo sve-
nili in smedléli, ſe poſtavijo, kolikor jih je bilo v
perſti, v vodo, ali ſe v podsemeljzo ali v jabelko
vtaknjejo, in ſpet oshivé. Toliko zépa pa, kolikor
ga je bilo v vodi ali v perſti, ſe per zepljenju sa-
vershe, ker tiſto ne ſme v divjak priti.
S nekoliko svenjenimi zépi ſe bolj mushevni,
in s mushevnimi zépi ſe bolj medli divjaki zepijo;
ker medli divjaki manj mozhni, pa vezh musge
zép poſhiljajo.
Tudi ſe ne ſmejo zele mladike v divjak vtikati,
temuzh zép ne ſme vezh ko tri popke, k vezhim
per debeliſhih divjakih, ſhtir imeti; ker divjak, zhe
Kaj je treba pri kupovanju leſá vediti?
Misarje in vſe, ki léſ sdelujejo, ali ſe ſizer
s njim pezhajo, tega le opomnimo:
Kader mehek léſ kupujete, glejte na krep-
koſt leſá. Mehkiga leſá ſo: jela, ſmereka,
bar, lipa. Krepkoſt leſá ſe posná po goſtih lé-
tinah; goſtejſhi zhe ſo letine, bolji je. Redke letine
ſo gotovo snamnje, de je drevó prenaglo raſtlo; léſ
od takiga drevéſa ni sa lizhno sdelovanje: isdelek
je rahel in nima terpesha: zhe misar s preredkim
léſam terd léſ obkláda (furnira), ſe mu delo po
vezh ſtranéh sveshí in svije.
Naj ſe varje misar in vſak léſni sdelovavez
savito sraſheniga leſá. Savit léſ ſe posná, ka-
dar je deſka, dila ali ploh po eni ſtrani gori gla-
dek, po drugi doli pa sadert, ali kakor ſe po ro-
kodélſko rezhe: sa léſam in zhes léſ. Tudi na
krajzih dil ſe savitje posná. Léſ ni savit, zhe
letine ſkosi in ſkosi, ali ſaj na dolgim po krajzih
tekó; zhe ſe pa na kratkim isidejo, je léſ savit,
in kolikor na krajſhim, toliko ſlabſhi je.
Deſke, dile ali podnize is savito sraſheniga
drévja niſo sa lizhno misarſko sdelovanje, ſo le sa
kake predale, in sa drugo vſednje delo.
Pri kupovanju terdiga leſá je treba ravno
na to pasiti, kakor pri mehkim léſu. Terdiga leſá,
ki v domazhih deshelah raſte, ſo: hraſt, bukev,
gaber, oreh, javor, brésa, zheſhnja, hruſh-
ka i. t. d. Kdor kèrle ali zele débla kupuje, naj
gleda, de ſo gladkiga lubja. Kake gerzhe in bule
po deblih ſo snamnja, de je léſ rassében: tak léſ
sa deſke in dile srésan ſe raszépi in sdrobí. Nar
hitreji hraſtovo, zheſhnjevo in oréhovo drevje
rassébe. Shkodljive ſo ſhtule nekdaj od debla od-
ſekanih ali odlomljenih véj, po teh gnjila mokrina
saſtaja, léſ sazhne gnjiti, gnjiloba ſe rasproſtira po
debli do ſtershena; pri rési gre veliko v nizh ta-
kiga leſá. Zhe kupujeſh drevje, ki je podèrto dalje
od zhetert leta v gojsdu leshálo, moraſh poſkuſiti,
ali je samoklo ali ne. Bresov, javorjev in
bukov léſ nar hitreji samokel poſtane; hraſt pa
ſe ſkosi vezh let ne samozhi.
Odbí lubad od debla na nar bolj mokri ſtrani;
zhe najdeſh, de je léſ bled sa lubadam, takrat je
samokel; tak léſ ni vezh sa rabo, kér je krepkoſt
letin in shiliz she odjenjala in oterpnela; isdelki is
taziga leſá nimajo terpesha, kmalo ſe raslomijo in
raspadejo; ſhe kurjavna dreva is samokljiga leſá
niſo kaj, kér le malo grejejo.
L—z.
PogoVor
zdraviga in bolniga kamna na tlaku zraven hiš
(trotoir) v nekim mestu.
(Konec.)
Oh! ti nikdar ne verjameš, kakó prijetno in ča-
stitljivo je naše življenje na stare dni; in radi po-
zabímo zavolj tega na vse bolečine, ki nam jih
včasih škerbine ali bodlaji napravljajo. Kader pa
kteri zmed nas zunaj poprej popisanih spredkov
sčasama tudi še ta prevrad (privilegium) zadobí,
de se gibati ali zibati more, je njegova sreča
9
do nar viši slemena perkipela. Tode to visi véčidel
od zidarjev, naših mojstrov. In od teh bi ti jest
imel še marsikaj povedati; tode imam od včerajšni-
ga dežja še nekaj nahoda v sebi. Zatorej ob kratkim
le tolikanj, de boš našim prihodnjim namestnikam ali
nastopnikam kak dober svèt dati zamogel, namreč:
vošiti bi bilo, de bi nas vselej le domači zidarji v
tlak vkladali, ne pa ptuji; zakaj domači z nami veči-
del veliko bolj usmiljeno ravnajo, in nam navadno
veliko rahliši posteljejo; in to je vzrok, de pred
ali pozneji zraven drugih korist tudi še prostost,
in z njo veliko veči čast in srečo dosežemo. Tode
od tega naj bo dosti za danes; morebiti drugi-
krat kej več. — Če tedej vse, kar sim ti dozdaj
pravil, v dober premislik vzameš; ali mi boš še
prigovarjal, de bi za penzijon prosil, preden me
dušne in telesne močí popolnama ne zapusté? — Oh!
sreča za nas, de nismo v poglavitnim mestu, kjer
so gospodarji, kakor slišim, sicer veliko bolj omi-
kani, in veliko bolj postrežni in dvorni proti lju-
dem, tode neusmiljeni proti kamnju, in kteri brez
ozira vsak kamen precej na penzijon denejo, kakor
hitro kako škerbo ali jamico na njemu zamerkajo.
Hinc illa lacrim: od tod pride, de tam toliko izver-
ženih kamnov bridke solze preliva. Oh! kader je ka-
men iz lepiga tlaka zruvan, kakó se spremení njegova
sreča! veržejo ga v kakošno jamo, ali pa clo ga
v zid pozidajo in z apnjenim podmetam omečejo, kjer
nikoli več ne sonca ne lune ne vidi, in kjer je vse
njegove časti in imenitnosti za zmirej konec! — De
tedaj tudi jest konec storim tem govorjenju, ti ka-
kor dober prijatel le še to povém: Iši in skerbi,
de pred ko moreš, kako globoko jamo ali votlino
dobiš, in se takó v versto starih bolêhnežev pov-
zdigneš: po tem se boš iz lastne skušnje lahko
prepričal, de tvoj stari sosed ni bil lažnik, kader
ti je od sreče in imenitnosti votlih in kruljevih
kamnov v mestnim tlaku govoril.
Zdravi k. Res je, in primoran sim spoznati,
de star pregovor ne laže, ker učí, de modrost se
le pri starih najde. Takó znate besedo staviti, in
svojim glasu — desiravno niste brez nahoda — tako
kerpkost in povzdigo dajati, de bi mislil, de se je duša
nekdjaniga rimskiga govornika Cicerona v vas pre-
selila. Vaše govorjenje me je do drobriga prepri-
čalo, in resnica vaših besedi mi je v mojih očeh
bolj svitla in bliskajoča, kakor nar dražji kamni
ali biseri v zlatih obročih. — Od slej za naprej ne
bom nič bolj vošil in želel, kakor de bi jest in vsi
moji bratje le kmalo stari in votli postali, in se takó
k svojimu višimu namenu, k učenikam ljudí, povz-
dignili: in tedaj — vidim v duhu priti tiste zlate
čase za nas, kjer bodo ljudje po ulicah in hodiših,
ne po redkim in po samim, kakor do zdaj, ampak
v celih trumah na kolena in obraze pred nas pa-
dali, in nas častili in slavili, če ne kakor nar boljši,
saj kakor nar terji in nar velavniši učenike vsih
čednost za modro in srečno in nespotikljivo obhojo
na zemlji.
zheſki kolovrat, jih je bilo pervi dan vkup priſhlo,
de jih je bila polna ſtaniza. Vſe bi bile rade bersh
poſkuſile, pa niſim jim mogel ispolniti volje, kér ſim
le 6 kolovratov imel ſeboj; rekel ſim jim, de ſe jih
bo to pot uzhilo le po 6, de naj ſe toraj sverſté,
de bojo hodile druge sa drugimi; kar ſe je potlej
tudi sgodilo, in she zlo sa to, kér ſo ljudje she
imeli delo na polju.
Zhuditi ſe je bilo, de ni bilo ſliſhati nobeniga
sabavljanja, in de ſe je predizam kmalo bralo na
obrasih, de jim je zheſki kolovrat ſhe doſti vſhezh.
Vſe, ktere ſo poſkuſhale preſti, ſo ſposnale, de per
tem kolovratu noga manj terpí, kakor per domazhim,
in de tudi to she kaj veljá, de je deſna roka vezhi-
del proſta. Tudi ſo vſe poterdile, de na domazh
kolovrat ſe nikoli ne dela takó tanjka in takó terdna
nit. 21 prediz ſe je sa terdno uzhilo preſti, in od
14 ſe ſmé rezhi, de ſo ſe isuzhile takó dobro, de
ſe jim bo bres ſkerbi dajalo preſti. Seboj perpelja-
nih 6 kolovratov ſim rasdelil med nar bolj isuzhene
in med tiſte predize, ktere niſo takó slo sadershane
od poljſkih dél, in ſim jim tudi puſtil she nekaj
prediva, druge pa bojo pozhakale kolovratov, kterih
ſhe nimamo narejenih.
Ignazi Kiseveter,
mojſter zheſkiga predenja.
KRAJOPISJE.
Teržič
(sedajni čas).
Letá zgol obertnosti vdani terg stojí poldrugo
uro od Ljubelja med hribmi, ki vid na vse straní
zapirajo; dva potóka, Mošenik in Bistrica, sta
mu kakor dve žili življenja. Imá tri cerkvé, en
grad; šteje 180 večidel terdno zidanih hiš, in več
ko 2000 stanovavcov. Kar obertnost in rokodelstva
vtiče, so tamkej tri velike kovačnice (fužine), dvé
za jeklo, ena za železo; ena pilarica (Feilham-
mer); ena kovačnica za železo vleči (Žain- und
Streckhammer), osem kosaric, to je kovačnic za
kosé, serpe, sekíre, lopate i. t. d.; ena žebljarica
in tri konjske kovačnice; plavž v letu 1816 po-
stavljen, pa je zavoljo pomanjkanja dôbre rude v
bližavi opušèn. Druziga rokodelstva je deset us-
njarjev, ki tudi večidel težko usnje za podplate
in lepe tanjke kožice čèrne in drugih barv (Pfund-
und Corduanleder) strojijo, in tri malne za ježice,
in veliko stóp za čreslo, in posebnih poslopij za
izdelovanje usnja imajo, in vsak po več delavcov
imá; dalje dva irharja (Weissgärber), trije
farbarji za platno in kotone, desét nogovi-
čarjev, trije klobučarji, in čevljarjev krog
trideset, štirji mizarji, dva ključavni-
čarja; malni za žito so trije.
Kar je tukej mnogiga blaga storjeniga, ni samo
za domačo deželo, ampak gre tudi v druge kraje.
Takó gre železno blago na Hrovaško in čez Terst na
Laško, Greško in v Jutrovo (Levante); usnje tudi
na Terst: nogovice pošiljajo na Štajersko in v
Terst, čevlje na Koroško, Tirolskoin v Terst;
plavo farbani kotoni so zadosti za vso domačo deže-
lo, in gredó tudi vùnkej. Vse to vkupej vzeto kaže,
de je Teržič memo vsih krajev krajnske dežele
pèrvi, kar obertnost in rokodelstvo zadéne. P.H.
Zheſki kolovrati v Vodizah. *)
Poſlan od goſpoda Pihlerja ſim bil Krishevi
teden s zheſkimi kolovrati v Vodizah. Dobro
ſe mi je sdelo, de ſo me she perzhakovali in ſe me
torej obveſelili. Komej ſo predize svedile, de ſim
priſhel, in de ſim jih perpravljen uzhiti preſti na
Reſnizo tega piſanja ſo nam zhaſt. goſp. Vodiſhki fajmojſhter
Vredniſhtvo.
potèrdili.
Prigodba na Štajerskim.
(Strašen post). Neki kmet v našim kraju
na opčinski pašnik brejo kobilo zažene. Poleti je
bilo, začne ji vroče prihajati, muhe jo pikajo in
S
kobila jo potegne proti nekim zapušenim hlevu, ki
na samoti prazen stojí. Duri odrine, se v hlev
zmuzne, vrata se za njo zapró, in priperta je jet-
nica. Vlastnik jo iše, po širokim in dolgim po nji
poprašuje, pa ni sluha ne duha od nje, ter si misli,
šla je že rakam žvižgat.
Primeri se ednajsti dan, — de gre vlastnik
proti imenovanimu hlevu. Vreme je tiho, brez vétra,
pa vunder vidi na durih narbo se majati: si misli:
kaj pač mora v hlevu biti? odpre vrata in — kobila
mu na proti pritava, in milogledaje kaže kès, ki
mu je nezvesta postala bila. Vlastnik ji rad odpu-
stí, jo pomiljuje; jedí in pijače ji pa le po malim
daje, in čez neke tedne kobila srečno poverže.
Koliko dni neki bi bilo ubogo žvinče še v
jetnišnici živelo? In koliko dni bi zamogel odrašen,
močen človek brez jedí in pijače preživeti? *) —
P. Musy.
Žalostna prigodba.
Na Koroškim smo brali iz vaših čednih novic,
de vi Slovenci na Krajnskim že iz krompirja
kruh delate, in takó radi na suhim ostanete **): pri
nas se pa mokrota bolj poljubi; ni toliko opraviti;
zakaj mokro jaderno skoz gerlo smukne. Dela se
pri nas iz repice (krompirja ali konstanjov) žga-
nje, de bi skoraj v stavo šli, več, ko per vas vina
perdelujete? Nekteri skoz 8 mesencov po dva, tri,
štiri polovnjake dan na dan napravijo, in eden je,
kterimu 1000 orn ali véder vsaki dan nateče.
Serkajo ga pa tudi, de je kaj! že otroku v zibeli
se ponudi; pije ga mlad in star, ženstvo in možtvo,
zdrav in bolan, in zakaj bi ga ne? saj je take
cene, kakor v nekterih krajih dobra voda, pa tudi
večidel nam ga gospodje žgejo.
Ali kam bomo po ti cesti prišli? Kamor na-
merijo iti, naj vam resnična pergodba pretečeniga
posta, ki se je blizo Obirja perpetila, pokaže.
Priden oženjen rudar (knap), oče nekih otrok,
je obljubo storil žganja se anati; ali kader na goro
v jame pride, njegovi tovarši z njim večkrat vajže
delajo, enkrat ga pa le napeljajo žganje pokusiti
in ga jim kupiti. Kader občuti, de že ima več ko
zadosti, se pitja odstavi, pa tovarši posilim v njega
vlivajo, ga raztegnejo na klop, pogernejo z rjuho,
ga začnejo z žganjem poškropiti, in še druge nor-
čije vganjati. Ko na dom pride, se vleže in čez
dva dni ga na pokopališe nesó. — Duhoven so pri
ti žalostni prigodbi z živo besédo na grobi okoli
stoječim v serce segli, pa kaj? „Pijanec se ober-
ne, kader se prekucne." Perjazni bravci, ali kliče
kaj to na pomoč?*) —
Boljši je suha repica, kakor mokra!
Rumar.
Kratki popis poslednjiga letniga zbora c. k.
kmetijske družbe v Ljubljani.
7. dan tega mesca so imeli udje kmetijske
družbe velki zbor, pri kterim so visokorodni grof
Welsperg, namestnik deželniga poglavarja, pred-
sednik bili, zató kér Njih ekscelencija ravno zdaj
niso domá. Od raznih rečí je bilo govorjeno, od
kterih bomo pa drugo pot kaj več povedáli: med
na vgled postavljenim kmetijskim orodjem je nov
kolovrat od gosp. Ferlana nar bolj slovil. Ker
ga je gosp. Zavinšek grajšak v Metliki in po-
slanik hrovaško-slavonske kmetijske družbe, po-
sébno želel za imenovano družbo v Zagrebu pri-
dobiti, so mu ga gosp. Ferlan za ta častni namen
prepustili. Veliko druzih gospodov je tudi želelo,
ta kolovrat imeti, ki je kolovrat in stol v enim
skupej. Nam pa so gosp. Ferlan popolni popis
tega noviga česko — krajnskiga kolovrata izročili,
kteriga bomo v prihodnjih Novicah natisnili. — 4
posébno pridni oskerbovavci sadnih in murbnih dre-
ves so bili pri tem zboru sreberne svetinje
vredni spoznani, namreč: Jožef Dermel, učitelj
v Boštanju: Janez Cotel, kmetovavec v Lešah
v Radolski komisii; Luka Ferlan, kmetovavec na
Godežču v Loški komisii in Tomaž Tavčar v
Šent-Jerneju v Kostanjevški komisii. Naslednji pa
so bili očitno pohvaljeni: Jakob Pernus, Mik-
lavž Valavč, Jernej Bohinc, Gašper Čik,
Miha Dobravc, kmetovavci v Lešah, in Juri
Alijančič, kmetovavec iz Kovôrja. Če se bodo
tudi zanaprej takó pridno obnašáli, jím bodo v
nekih letih častne svetinje podeljene.
Dr. Bleiweis.
*)
Po več krajih so se jele družtva treznosti in zmernosti
napravljati, ktere so že veliko ljudi pijančevanju otele; na
Poljskim oštarije, kjer žganje točijo, že zlo prazne stojijo.
Kdaj bo pri nas ta dan zasijal?
Vredništvo.
*) Na to vprašanje zamorem jez z tem le odgovoriti. Delj časa
zamore pitana, ko slabo rejena živina brez živeža prestati.
Po razločku plemena tudi živina več ali manj časa brez jedi
pri življenju ostane. Če pa živina ali človek razun pomanj-
kanja jedi, tudi clo nič pijače ne vživa, še veliko prej
pogine. Vse živali sploh pomanjkanje pijače težeji presta-
nejo, ko pomanjkanje živeža, in veliko prej poginejo od že-
je, ko od lakote. Skušnje kažejo, de so konji brez žive-
za 18 do 27 dni preživeli, psi brez jedí in pijače 25 do
36 dni; nek pitan prasic je po spričevanju Mantela
160 dni samó od tega živel, de je apno od stene lizal (?) —
Človek zamore več ko 12 dni brez vse jedí živeti, včasi pa
še delj. V mescu Sušcu leta 1809 se je 7 nesrečnih mor-
narjev skozi 17 dni na ledenih plošah po jutrovim morju
(Ostsee) gonilo, brez de bi bili kaj druziga vzili, ko led;
osemnajstí dan so jih prebivavci otoka Bornholm smerti
lakote oteli. Nar bolj čuden dokazik pa, kakó dolgo zamore
človek brez jedi živeti, imamo na k smerti obsojenim Fran-
cozu, po imenu Granier, ki je 17. dan velkiga Serpana
1831 v mestu Toulouse potem umerl, ko je 63 dni brez
vsiga živeža preživel; od časa do časa je nekaj vôde popil
in še le 64. dan umerl. Cel mož, 5 čevljev in en palc velik
in poprej močne postave, je potem le 52 funtov tehtal.
Dr. Bleiweis.
**) Bog daj, de bi to res bilo!
Vredništvo.
Znajdba vganjke v poprešnjim listu je:
Zató, ki sedeti ne zna.
Danaſhnjimu liſtu je deveti in dvajſeti dél
vinoréje in perloshen liſt Nr. 7 perdjan.
V Ljubljani
V Krajnju
Shitni kup.
10. Velkitrav-
na.
5. Velkitrav-
na.
gold. kr.
gold.
kr.
1 mernik Pſhenize domazhe .
»
banaſhke.
Turſhize.....
»
Şorſhize.
1 »
Rèshi .....
»
Jezhmena .. . .
»
Proſa . . . .
»
Ajde .
Ovſa ...... . ..... .
. . .
1
21
21
2
59
51
36
1
1
1
1
1
5
48
34
24
4
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.