Poštnina plačana v gotovini.
IX. leto
Štev. 17.
V Ljubljani, dne 2. oktobra 1929.
Teieton štev 3040.
VOJNI INVALID
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
List izhaja 1. in 15 v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno 2 Din.Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040.
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
Pazite na prijave.
Rok za vlaganje prijav po novem invalidskem zakonu izteče 30. novembra 1929.
Kdor bo zamudil ta dan, bo zgubil vse pravice. Zato ne odlašajte.
Vsak si mora preskrbeti vse potrebne dokumente.
Prijave za svoje člane delajo vse naše Kra' javne organizacije in imajo tudi tozadevne tiskovine. Nečlanom se te tiskovine ne izdajajo. Pazite vedno na vse Informacije v našem glasilu »Vojni Invalid«. S 1. oktobrom t. L se je invalidnina ustavila vsem dotičnim ki še niso vložili prijav, ali še niso dospela tozadevna potrdila od sodišč. Ko bodo predložena potrdila, se bo invalidnina izplačala tudi za nazaj od
1.	oktobra t. 1. Dotični naj ne izprašujejo za vzrok ustavitve temveč skrbe za hitre prijave.
Prosiawa 120 letnice Ilirije ©žiwijen@B
Dne 14. oktobra 1929 poteče 120 let, odkar je podpisal cesar Napoleon I. ukaz o ustanovitvi Ilirskih dežel z glavnim mestom Ljubljano.
Ilirija je obsegala pretežno' večino Slovenije, tudi Primorje s Trstom in Reko', Dalmacijo z otoki ter velik del Hrvatske.
Takratna nova državna tvorba je bila za naš narod velikega pomena. Francoska revolucijska doba je prinesla različne svobodščine, uveljavljen je bil naš .materni jezik v šoli in javnosti in. beleži se tudi velik gospodarski razvoj. Takrat smoi dobili v Ljubljani tudi prvo' slovenska vseučilišče, za katero mo se morali pozneje celo stoletje boriti.
Odprava tlačanstva, ureditev davkov, svoboda obrta, cvetoča trgovina, to so bili veliki čini za naš narod.
Danes pričajo dokumenti, ki so se mogli ohraniti o veliki zgodovini našega nacijonalnega in kulturnega razvoja. Zelo živo opisuje takratno dobo naš prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik v svojih pesmih, na primer »Ilirija vstan’!«
Danes v svobodni Jugoslaviji, se hoče naš narod spomniti one velike ilirijanske dobe in proslaviti 120-letnico »Ilirije oživljene«. V Ljubljani se vrše velike predpriprave za to proslavo. Na Valvazorjevem trgu bo v kratkem dovršen velik spomenik v obliki visoke piramide, z različnimi napisi, spominjajočimi na »Ilirijo oživljeno«. Okoli njega se urejuje trg in nanj vodeče ulice. Spomenik bo otvorjen z veliko narodno slovesnostjo v nedeljo, dne 13. oktobra t. .1. Prireditve vodijo: ljubljanska mestna občina, oblastni odbor, Glasbena Matica in Francoski inštitut v Ljubljani. Ob navzočnosti zastopnikov Nj. Vel. Kralja, centralnih oblasti, predstavnikov francoske vlade v naši kraljevini in raznih odličnih oseb, ki bodo dospele iz Francije, bo otvorjen spomenik ter se bodo vršile različne prireditve.
Med drugimi mnogoštevilnimi udeleženci je treba, da tudi vojne žrtve počastimo ta veliki dan s svojo navzočnostjo. Pokloniti se hočemo obenem spominu padlih pradedov, borcev za svobodo in dobrobit našega naroda. Kosti takratnih francoskih vojakov počivajo v naši zemlji. Odbor nas je oficijelno povabil k proslavi.
Apeliramo na tovariše iz Ljubljane in bližnjih krajev, da se udeleže slavnosti, ki se bodo vršile 13. oktobra t. 1. Pridite v sprevod, ki se bo formiral isti dan zjutraj v Ljubljani pred Mestnim, domom.
Natančnejše bo objavljeno v dnevnem časopisju. —
Počastimo mi, bivši borci, spomin »Ilirije oživljene!«
Zbirajmo Inserate.
Naš list se je po novi reorganizaciji precej razširil tako, da izhaja' skoro v 6000 izvodih. Ne samo med vojne žrtve, tudi drugim naročnikom se pošilja.
Skoro sleherna slovenska hiša ima kakega vojnega invalida ali drugo vojno žrtev tako, da
povsod čitajo naše glasilo. Pa tudi izven Slovenije ima mnogo naročnikov.
Ker smo mogii naš list tako uveljaviti, da je postal povsod zanimiv in nepogrešni glasnik, bo za gotove interesente jako koristna tudi njegova reklama potom inseratov. Invalidi obrtniki, trgovci pa tudi neinvalidi se lahko poslm žijo reklame, ki bo na vsak način uspešna.
Vsako stanovsko glasilo naznanja tudi smrtne slučaje in različne zahvale za svoje članstvo, le pri nas se to še ni uveljavilo.
Sklenili smo, da otvorimo na zadnji strani našega lista stalni inseratni oddelek, ako se bo zglasilo dovolj interesentov.
Tovariše in tovarišice, pa tudi druge nam naklonjene čitatelje prosimo, da naj zbirajo oglase in Inserate ter smo pripravljeni za njihov trud nuditi 20 % provizijo. Cene inseratom so za vsak cm2 po 3 Din. Pri večkratnih ali stalnih objavah ter pri partih dajemo najmanj 20 % popusta.
Inserirajte v našem listu!
Procena nesposobnosti.
V členu 107. novega invalidskega zakona stoji: »Predmete osebnih vojnih invalidov pošlje invalidsko sodišče, preden izda zgoraj omenjeno odločbo, s predloženo prijavo po § 104. tega zakona pristojnemu vojnemu okružju, da odredi komisija (§ 49) glede na prejšnjo diagnozo, na zdravniško spričevalo po § 104 o sedanjem stanju prosilčeve onesposobitve in na prejšnje spise odstotek onesposobljenosti po navodilu za ocenjanje invalidnosti po odredbah tega zakona.«
K temu omenjamo, da bo nadpregledna komisija pri vojnem okrugu pregledala akt in primerjala na podlagi akta že poprej konštatirano bolezen, s sedanjim stanjem bolezni, ali poškodbe, kakor jo konstatira uradni zdravnik; v spričevalu, ki ga invalid priloži prijavi.
Komentar v brošuri Invalidski zakon pojasni, da nadpregledna komisija ne bo pregledovala invalidov, temveč bo odločala le iz aktov, kakor je pojasnjeno v prednavedenem odstavku. Le v slučaju potrebe zamore pozvati invalida, da se predstavi osebno.
Za proeeno nesposobnosti in odreditev procentov bo morala komisija jemati v obzir navodila za proeeno nesposobnosti vojnih invalidov z dne 6. julija 1929, St. Br. 55.480, ki veljajo poleg novega invalidskega zakona.
Zdravnik izda invalidu spričevalo za prijavo, v katerem konstatira le, ali se je stanje zboljšalo ali je ostalo nespremenjeno?
Tako predpisuje invalidski zakon v § 104 a) 2.).
Cudri O', da se konštatira tudi, ako je stanje poslabša n o-!
Invalidski zakon tega pogoja ne omenja, ven- | dar bi bilo pa to razumljivo, ker stoji v členu 107. I
invalidskega zakona, da nadpregledna komisija primerja na podlagi akta že poprej konštatirano bolezen, s sedanjim stanjem bolezni. V mnogih slučajih je sedanje stanje poslabšano.
Komentar pojasni celo sledeče: »Ceneča zdravniško spričevalo, izdano po točki 2 pod a) § 104, mora komisija paziti, da ne more jemati v ozir pri tej priliki tudi poslabšanja invalidnosti. Iz tega sledi, da bodo pri novi proceni nesposobnosti, ostali isti procenti, ali pa se bodo zmanjšali, ne bodo se pa zvišali. Nova navodila za proeeno pa v par slučajih predpisujejo več procentov, kakor so jih poprejšnja. Tako na primer za amputacijo stegna 80%, po večini pa so imeli dotični invalidi sedaj le 70 % nesposobnosti.
Gotovo bi morala nadpregledna komisija držeč se predpisanih navodil za proeeno nesposobnosti, ki so sprejeta z novim invalidskim zakonom, v takih slučajih procente povišati.
, Invalidi navadno niso prosili za ponovne preglede kljub temu, da se je marsikomu bolezen ali poškodba faktično poslabšala. Tako imamo mnoge, ki po sedanjem invalidskem zakonu ne bodo več invalidi, ker imajo izpod 30%, stanje na njih telesih pa je slabše kot je bilo. Seveda ne morejo sedaj ničesar več doseči.
Invalidski zakon sploh ne dovoljuje več nad-pregledov drugim kot invalidom od 60—100%. Posamezniki bodo imeli vsled tega gotovo neprilike.
Iz prakse namreč vidimo, da so morali na primer 40% invalidu pozneje v bolnici odrezati nogo. Na ta način je postal 80 % invalid, toda ne bo mogel dobiti tega obiležja. Taki slučaji pa se lahko pripete pri raznovrstnih poškodbah.
Podrobnost k prošnjam za odkupnine.
Več prošenj za odkupnine je vloženih že po prejšnjem invalidskem zakonu iz leta 1925, nekateri pa so dobili celo rešitve o priznanju, toda vsote še ne izplačane.
Po lanskem budžetu predvidena vsota je postala izčrpana, letos pa se odkupnina gotovo zato ni izplačevala, ker je bilo pričakovati nov invalidski zakon.
Sedaj, ko je nov invalidski zakon izšel, boi treba najbrž pred vsem ugotoviti, ali bodo vsi dotični, ki so zaprosili za odkupnine še zaščiteni? Zaradi tega mislimo, se že dovoljena odkupnina ne izplača in tudi ne dospejo nove rešitve.
Skoro, da bo treba vsem dotičnim, ki imajo vložene prošnje za odkupnine, naknadno predložiti nove sklepe, da so priznani po sedanjem invalidskem zakonu in v kakem smislu.
V sedanjem invalidskem zakonu je tudi glede dokumentov, ki se prilagajo prošnjam za odkupnine, nekaj malega spremembe.
Spremembo opazimo; v tem, da se predpisuje izdanje potrdila od občinske oblasti o; imovinskem stanju in sedanjem zaposlenju, za invalide pa tudi o zaposlenju za časa onesposobljenja. Dalje je sprememba, da je treba predložiti že k prošnji izvid pregledne komisije. Garancijsko izjavo in svoje mišljenje k prošnji izdaja občina mesto invalidskega udruženja, vdove pa, ako imajo otroke izpod 16 let, morajo tudi; že k prošnji priložiti odobritev varstvenega sodišča.
Pri dokumentih, kakor so jih prosilci za odkupnine prilagali po starem zakonu, je treba odslej paziti na sledeče, oziroma jih sledeče izpopolniti:
Mišljenje, ki ga izdaja občina, mora vsebovati tudi, koliko ima dotični premoženja, kaj je po poklicu in kaj je bil takrat, ko je bil ranjen ali onesposobljen?
Kot posebno listino mora izdati občinski urad
svojo izjavo, da bo dotični res rabil odkupnino' za kar jo prosi in mišljenje o njem in njegovih porokih. Take izjave ne izdaja več oblastni odbor našega udruženja, kvečjemu v tern slučaju, ako jo bo komisija za odkup invalidnine izrecno zahtevala od udruženja.
Vojne vdove z otroci, za katere prejemajo', se morajo poprej obrniti na varuško okrajno1 sodišče, da jim poprej izda varuško dovoljenje, ki ga morajo priložiti že k prošnji. Po predpisih novega zakona pa se mora tudi že izvid pregledne komisije priložiti k prošnji. Pri nas nastane vprašanje, ako bo vojni okrug poklical k tozadevnemu pregledu samo na prošnjo stranke? Do sedaj je bilo običajno, da je pozval samo na predlog okrajnega sodišča, ki je predložilo cel invalidski spis. Ker bodo pa odslej invalidski spisi pri divizijskemu sodišču, bo treba vlagati kompletne prošnje z vsemi prilogami na Invalidsko sodišče pri dravski diviziji, da isto odstopi spise pristojnemu vojnemu okrugu v svrho pregleda.
Da bo dovolj jasno, navedemo vse priloge, ki jih je treba k prošnjam za odkupnine;:
L izvršljiv sodni sklep (novega invalidskega sodišča) v overovljenem prepisu;
2.	izpisek iz rojstne knjige za celo' družino;
3.	nravstveno spričevalo;
4.	spričevalo občine o premoženjskem stanju, sedanjem poklicu, pri invalidih pa tudi o poklicu za časa onesposobljenja;
5.	garancijsko izjavo občine o prosilcu in njegovih porokih;
6.	izvid nadpregledne komisije;
7.	vdove z otroci varuško sodno dovoljenje.
Vsak naj torej v bodoče pazi, da priloži prošnji
za odkupnine vse prednavedene listine.
Ker morajo biti prosilci že vsi po novem zakonu prijavljeni, da morejo predložiti novo potr-
dilo o- prejemanju invalidnine, bo treba tudi celokupno prošnjo najbrž pošiljati preko invalidskega sodišča pri divizijski oblasti, da priključi cel invalidski akt. In sicer radi tega, ker okrajna sodišča odstopajo po. prijavi temu novemu invalidskemu sodišču v odločitev.
Brez celotnega invalidskega akta pa komisije pri vojnih okrugih ne morejo pregledati prosilca za odkup.
Kako se daje odkupnina?
V »Službenih Novinah« od 6. II. 1928 so izšla tozadevna navodila, katera smo že takrat deloma objavili.
Vse spremembe pa so razvidne v sedanjem novem invalidskem zakonu, katerega knjižico si itak lahko vsak naš član ali članica nabavi za malenkostno ceno pri udruženju.
Odkupnina se ne daje za manj kot 5, a ne več kot 15 let.
Le-ta se vpoštevajo po mnenju nadpregledne komisije o zdravstvenem stanju in faktični starosti.
Osnovna invalidnina brez dodatkov se množi:
za 5 let s številom 4-25;	
» 6 » » »	4,90;
»	7 » »	»	5-50;
» 8 » » »	6-24;
»	9 » »	»	6-82;
» 10 » » »	7 30;
» 11 » » »	7-86;
» 12 » » »	8-38;
» 13 » »	»	8-86;
» 15 » »	»	9-90.
Zmnožek je vsota	odkupnine.
Po členu 85 invalidskega zakona imajo osebe, ki dobe odkupnino potem samo še pravico do orto-pediranja in zdravljenja. Vse druge ugodnosti po invalidskem zakonu zgubijo. Na ta način jim odpadejo pravice na primer do učenja, podpore za osamosvojitev, do polovične vožnje itd.
Toliko v pojasnilo, da bodo prosilci za odkupnino informirani. Med njimi smo opazili včasih prav različna mnenja. Tako na primer je kdo mislil, ako dobi za 10 let odkupnino, da jo bo po pretečenih 10 letih zopet dobival. Odkupnina je popolna odpravnina za enkrat in vselej.
Končno moramo še pojasniti, da 100%ni invalidi in 100%ni z dodatkom sploh ne morejo dobiti odkupnine in je zanje sploh vsaka prošnja brezpredmetna.
Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani išče vojne invalide oziroma vojne
vdove radi nastavitve pri lastnem pod.iet.iii.___
Samo pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, starosti in hibe ter z zahtevo plače na Oblastni odbor vojnih invalidov v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica.
Zaposlitev celodnevna.
Prošnje vložiti najpozneje do 10. septem-bra 1929.

Zakon o državnem nadzorstvu nad poslovanjem
Invalidskih družb.
V predzadnji številki »Vojnega Invalida« smo že priobčili ta zakon, kakor so ga prinesli dnevniki.
Ker pa smo sedaj dobili »Službene Novine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« z dne 31. avgusta 1929, št. 203/LXXX, ga priobčujemo še enkrat.
§ 1.
Vse invalidske družbe, kakor: združbe, odbori, zadruge, klubi in ostale podobne naprave, ki imajo obeležje invalidov (vojnih, vojaških mirnodobnih ali civilnih), najsi uživajo državno pomoč ali podporo ali ne, spadajo pod nadzorstvo ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
Ustanavljanje novih združb dovoljuje minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§2.
Minister za social, politiko in narodno zdravje nadzira invalidske družbe iz § 1. tega zakona ali po podrejenih organih glavne kontrole ali pa pO' osebah, ki jih izvoli in odredi sam, ki pa jim ni treba, da bi bile državni uslužbenci.
§ 3.
Vse invalidske družbe iz § 1. tega zakona morajo predložiti ministru za socialno politiko in narodno zdravje vsake tri mesece poročilo o svojem poslovanju. Iz poročila mora biti jasno razvidno, kakšni so bili vsi odborovi sklepi, z ločenimi mnenji, če jih je kaj bilo, kakor tudi blagajniško poslovanje in stanje po pozicijah prejemkov in izdatkov.
Ta poročila se morajo izročiti ministru za socialno politiko in narodno zdravje v prvih 15 dneh po izteku treh mesecev. Poročilo morata podpisati upravni in nadzorstveni odbor. Ce pa ju ni, ga podpišejo osebe ki so upravičene, podpisovati službeno korespondenco.
Dan, s katerim se začno prvi trije meseci, teče od dne 1. avgusta 1929.; v tem mesecu se mora poslati ministru za soc. politiko in narodno zdravje poročilo o dosedanjem poslovanju kakor tudi izpisek o blagajničnem stanju.
§4.
Minister za social, politiko in narodm> zdravje sme odrediti, če je treba, pri katerikoli invalidski družbi iz § 1. tega zakona svojega komisarja s pravico, po izprevidnosti razrešiti dolžnosti ali poedi-ne člane upravnega ali nadzorstvenega odbora ali vse člane enega ali drugega odbora ter prevzeti
i samo sporazumno z ministrom za socialno politiko ! in narodno zdravje s potrebnimi strokovnjaki vo-i ditev poedinih ali vseh poslov.
Komisar mora pregledati v prvi vrsti vse dotedanje družbeno poslovanje in podati ministru za socialno politiko in narodno zdravje poročilo o ugotovljenem stanju s predlogom.
§ 5.
Komisar je aktiven ali upokojen državni uradnik, lahko je pa tudi oseba svobodnega poklica; toda v vsakem primeru mora biti vojni invalid ali rezervni častnik.
Komisar posluje po pravilih dotične družbe in po naredbah ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Če in kolikor razreši dolžnosti člane upravnega ali nadzorstvenega odbora, toliko preidejo nanj dolžnosti in pravice.
Trajanje komisarjevega nadzorstva in poslovanja odreja minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Nagrado komisarju in strokovnemu osebju za poslovanje odreja minister za socialno politiko in narodno zdravje. Izplačevanje obremenja proračunska sredstva družbe, pri kateri poslujejo.
§ 6.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih Novinah«; s tem dnem prestanejo veljati vse odredbe, ki bi nasprotovale odredbam tega zakona.
Našemu ministru za socialno politiko in narodno zdravje naročamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Na Bledu, dne 24. avgusta 1929.
Aleksander s. r.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinković s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde; dr. M. Srškič, s. r.
(L. S.)
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njeg. Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živković s. r.
Naše gibanje.
Invalidski zakon z navodilom za ocenjanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov je izšel. Knjiga je zelo praktična in služi mnogo v pouk in razmotrivanje pravic in postopanje v invalidskih zadevah. — Tudi za urade, zlasti one, ki se pečajo z. invalidskimi zadevami, se nabava te knjige priporoča. — Dobi se pri Udruženju vojnih invalidov v Maribora, Rotovški trg 1 med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. — Knjiga stane Din 4, po pošti Din 5.
Domžale. Krajevni odbor obvešča vse članstvo svoje organizacije, da ni treba iskati tajnika tov. Vodopivca v njegovi službi v uradu. Kadar je tajnik službeno zadržan, naj se obrača članstvo na druge tovariše iz odbora, oddaljeni člani pa se lahko za različna pojasnila obrnejo tudi pismeno, ker si s tem prihranijo čas. Za prijave naj si vsak po-
prej, predno pride, nabavi potrebne listine, ker pojasnjuje »Vojni invalid« natanko, kaj je vse treba! Redno sprejema tajnik na svojem stanovanju vsak dan od 3. do pol 5. ure popoldne, ne pa ranp zjutraj, ker se potem delo zavlačuje.
Tržič. Prihodnji uradni dan je v nedeljo, dne 6. oktobra t. 1. v »Gasilskem domu« od 9. do 11. ure. Člane poživljamo, da naj se takoj prijavijo pri sodišču zaradi prevedbe in sicer lahko vsak čas in vsak dan od 4.—6. ure popoldne, razun ob sobotah. Da ne bo povpraševanj zakaj ne dobi nihče rešitve v roke, bodi povedano, da bo sodišče uradno odstopalo prijave invalidskemu sodišču v Ljubljani. Potrdila od davkarije iz Kranja so došla. Naš predsednik je daroval mesto venca na grob svojemu bratu, 50 Din za tiskovni sklad.
Tombola Udruženja vojnih invalidov v Mariboru, ki se je vršila v nedeljo 8. septembra 1929 ob pol 3. uri popoldne na Trgu Svobode, je potekla pri
lepem jesenskem vremenu prav zadovoljivo. Udeležba iskalcev sreče je bila naravnost rekordna, zlasti pričakovanje na osem tombolskih dobitkov je bilo nervozno. Rezultat je bil sledeči:	Kompletna
spalna soba je razveselila nevesto gdč. Angelo Mu-škatelčevo, prodajalko klobučarne gosp. Auer; nočni železniški čuvaj Josip Granduš je dobljeni šivalni stroj poklonil svoji boljši polovici; lepo! žensko kolo je postalo last gospe Marice Bogdanovič-eve, a viničarka Marija Ulolova iz Kamnice je kar žarela od veselja, ko ji je sreča prisodila kompletno kuhinjsko garnituro. Radio-aparat je romal v Šent lij ter bo montiran v gostilni gospoda Karola Dimnik-a; voz premoga pa je odpeljala gospa Jo-sefina Četi, soproga krojaškega mojstra iz Studencev. Sežcnj drv je zadel g. Josip Stumpf, delavec iz Rač pri Mariboru in osmo tombolo, vrečo moke, pa je dobila gdč. Anica Beranič iz Krčevine. — Tudi ostali so bili zadovoljni z večjimi in manjšimi dobitki, katerih je bilo 490. — Pripomniti se mora, da so vsi, ki jim je bila sreča mila, revnega stanu, zato so jim dobitki prav dobro došli. — Tako je bila prireditev v pomoč in zadovoljstvo revnejšim slojem in v gmotno podporo vojnim žrtvam. Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, obiskovalcem in našim članom, ki so pridno agitirali in razprodali tombolske karte, da je precej zadovoljiv uspeh te prireditve. — Končno izrekamo vsem, ki so prispevali z dobitki, bodi si materielno ali financielno najsrčnejšo! zahvalo ter se priporočamo za nadaljno naklonjenost.
Člansko knjižico in invalidsko uverenje je izgubil na poti iz Ježice do Linhartove ulice v Ljubljani tov. Vinko Kosmač iz Ježice št. 23. — Kdor bi jo našei, naj jo vrne njemu ali Udruženju. Svarimo pa pred izrabljanjem!
Trafike se nameravajo ustanoviti in sicer: v Ljubljani na sv. Petra cesti št. 7, na Grajski Planoti (ljubljanski grad), na Cankarjevem nabrežju in na Strmenj potu. Dalje na Logu, obč. Log pri Ljubljani in v Šmartnem pri Litiji. Osebe, zaščitene po invalidskem zakonu, ki se zanimajo za katero izmed teh trafik, naj se za natančnejše podatke zglasijo v pisarni Kraj. odbora UVI v Ljubljani, Šent-peterska vojašnica, soba 3, do 8. oktobra 1929.
Služba Usnika, ki je bila razpisana v zadnji številki, je oddana. To v vednost vsem prosilcem!
BROŠURE INVALIDSKI ZAKON z navodili za ocenjanje nesposobnosti, je izdalo naše Udruženje. Cena komadu je po 4 Din in poštnina. Knjižice imajo vsi Krajevni odbori. — Tovariši in tovarišice, kupite jih, da boste lahko pregledali vsebino novega Invalidskega zakona in se o vsem informirali. S tem si prihranite mnogo posredovanj. Vsak naj si kupi knjižico, ker je v to svrho cena tako malenkostna!
LJUDSKA SAMOPOMOČ je otvorila začasno zopet oddelke za nad 50 let stare. Mnogo njenih članov je že umrlo in so dobili njih svojci lepe vsote. Vplačila so tako malenkostna, da jih vsak zmore. Kdor hoče za slučaj smrti preskrbeti svojce, naj se nemudoma oglasi na zastopnika tov. Stanko Tomca, tajnika oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica in priloži znamko za odgovor!
Politične beležke.
Nov srednješolski zakon. V »Službenih novinah« od 17. septembra je izšel nov srednješolski zakon, ki določa podrobno ustroj srednjih šol, način poučevanja, privatnih srednjih šol in dijaških organizacij. Srednje šole so popolne z 8 razredi, ali nepopolne s štirimi i*az-redi. Srednje šole se dele v realne gimnazije, realke in klasične gimnazije. Srednja šola je državna, ali samoupravna, privatne srednje šole ne morejo obstojati, izjemoma smejo obstojati le one privatne srednje šole, ki so obstojale z dnevom, ko je stopil zakon v veljavo, to je 17. septembra 1929. Šolsko leto prične z 11. septembrom in traja do 10- junija prihodnjega leta za popolne in do 15. junija za nepopolne srednje šole. Dijaške organizacije ne smejo biti osnovane na plemenski ali verski podlagi.
Ureditev naših dolgov v Franclji. Te dni je bil dosežen sporazum med zastopniki francoske Sh naše države glede odplačevanja predvojnih in medvojnih srbskih dolgov v Franciji, katere bi morali na podlagi mednarodnega sodišča v Haagu plačati v zlatu. Po doseženem sporazumu je urejeno tako, da se bodo' vsi ti dolgovi odplačevali na račun nemške odškodnine, potom reparacijske banke. Z ureditvijo teh dolsrov je naša država zelo utrdila svoj kredit v inozemstvu.
Sklenitev trgovinske pogodbe s Španijo. Uradno se poroča; Po vesteh, ki so prispele iz Madrida, je naša delegacija končala pogajanja za trgovinsko pogodbo med našo državo in Španijo. Načrt pogodbe je bil že odobren od strani španske vlade. Nova trgovinska pogodba s Španijo je za nas ugodna, ker se naslanja na kompromisno rešitev glede uvoza vin. To vprašanje je tvorilo tekom pogajanj dokajšnje težkoče. Glede uvo^ za španskih vin je bil končno dosežen sporazum na ta način, da bodo deležna ugodnosti pri uvozu v našo državo le fina španska vina Te ugodnosti so v bistvu slične olajšavam, ki jih daje uvozu finih grških vin tr-
govinska pogodba z Grčijo. Trgovinsko pogodbo s Španijo je v mnogočem olajšalo naše sodelovanje na mednarodni razstavi v Barceloni.
Jugoslovija v komisiji za kontrolo oboroževanja. Svet Društva narodov je sklenil, da vstopital v komisijo za kontrolo oboroževanja namesto zastopnikov Čile in Rumunije odposlanca Peruja in Jugoslavije. Nadalje je imenoval predsednika holandske vlade za predsednika mednarodne konference za kodifikacijo mednarodnega prava, ki se bo1 sestala 13. marca prihodnjega leta v Haagu.
Nova avstrijska vlada. Nevarnost državljanske vojne, ki je strašila zadnje mesece v Avstriji, je sedaj odstranjena. Zvezni kancler je postal dr. Hans Schober, dosedanji dunajski policijski predsednik. Dr. Schober uživa zaupanje vseh krogov.
Droge novice.
Ureditev delovnega časa v Rusiji. Po vesteh iz Moskve je sklenil Svet ljudskih komisarjev takoi uveljaviti uredbo o novi ureditvi delovnega časa v industriji. Uredba uvaja v vseh industrijskih podjetjih razen v sezonskih obratih, kakor tudi pri oblastvih petdnevno delo na teden. Štiri dni dela in en dan počitka. Nadaljne določbe uredbe urejajo praznovanje praznikov. Praznik novega leta ter razni verski prazniki pravoslavne cerkve so odpravljeni in se bo na te dneve vršilo običajno delo. Kot prazniki bodo veljali odslej v naprej samo revolucionarni spominski dnevi v maju in v novembru.	.	____
Tvornica za bankovce v Beogradu je gotova in bodo že v oktobru pričeli v njej z delom. Tvornica je zgrajena na Topčideru v bližini Beograda in je krog in krog obdana z visokim zidom, kakor kaka trdnjava. Tvornica je zgrajena vsa iz železobetona.
Aretacija bivšega oficirja. V Novem Sadu je policija aretirala Ivana Tkalčiča, bivšega generalštabnega majorja. Ko je bil upokojen, se je pričel baviti z žitno trgovino in je pri tem osleparil razne trgovce v Sloveniji in Vojvodini za okroglo 700.000 dinarjev. Večino denarja je zapravil s kvartanjem in ženskami.
Razširjenje ljubljanskega kolodvora- — V prihodnjem državnem proračunu bo postavljena vsota od treh milijonov za razširjenje ljubljanskega glavnega kolodvora.
Povečana Ljubljana. Sedanji ljubljanski mestni svet je podvzel korake pri notranjem ministrstvu za to, da se priključijo Ljubljani še okolišne občine Vič, Zg. Šiška in Moste.
Spomenik kralju Petru v Bosanski Krupi. V soboto 21. septembra so v Bosanski Krupi na svečan način odkrili spomenik kralju Petru Osvoboditelju, ki je postavljen pred tamkajšnjim občinskim poslopjem. Kip za spomenik je izdelal zagrebški kipar Kršinič.
Zveza slovanskih mest. V Varšavi so se vršila te dni posvetovanja izmed zastopnikov poljskih, češkoslovaških, bolgarskih in' jugoslovanskih mest za ustanovitev zveze mest omenjenih štirih slovanskih držav. Zveza bo prirejala skupne kongrese, razstave, izlete itd. ter na ta način vzpostavila čim ožje gospodarske stike med državami.
Zdravstvo.
Tudi zdravje gre skozi želodec.
Znan je pregovor, da gre ljubezen skozi želodec. Še mnogo bolj upravičeno pa lahko trdimo, da gre zdravje skozi želodec. To. ve iz lastne izkušnje vsak otrok, vsaj
v kolikor gre za nezmernost,' za uživanje nezrelega sadja, slaščic itd. V zadnjih letih so pa nemški zdravniki dognali, da se dajo nekatere bolezni s primerno hrano naravnost zdraviti, posebno rane1 in pa jetika.
Poizkusi na živalih so že pred leti dokazali, da pitanje z beljakovinami zmanjša sprejemljivost telesa za nalezljive bolezni; mastna hrana poveča telesno odpornost, ogljikovodikov bogata hrana pa jetiko1 pospešuje. Dokazano je, da je telo tembolj podvrženo okuženju, čim več je v njegovem staničju vode. Zato so- tudi vsako gnojenje in vnetje od nekdaj zdravili z izsušenjem. Ker je kuhinjska sol predvsem tista snov, ki najbolj pospešuje vlago v staničju, moremo pobijati razne bolezni s tem, da dajemo bolniku čisto' neslane ali pa vsaj le malo slane jedi. — Zelo veliko ulogo1 igrajo- pri! pobijanju raznih kužnih bolezni tudi vitamini, ki se nahajajo predvsem v surovih živilih, sadju, mleku, zelenjavi itd. Pri zdravljenju ran ih zlomljenih kosteh je vitaminov bogata hrana zelo bistven pripomoček.
Po mnogih poizkusih so- nemški zdravniki dr. Max Gerson, dr. Herrmannsdorf in prof. Sauerbruch natančno določili zdravilno dieto- za jetične- Ta hrana vsebuje obilo beljakovine in maščobe, le malo pa ogljikovodikov. Bolnika pa ni smetil brez meje debeliti, marveč je treba količino hrane takoj zmanjšati, čim je dosegel svojo pravo težo-. Hrana za enega bolnika vsebuje povprečno dnevno- 90 gramov beljakovin, 160 gramov maščobe in 220 gramov ogljikovodikov; kuhinjska sol je popolnoma izključena. Pač pa dobivajo bolniki veliko množino1 posebne mešanice anorganskih (rudniških) soli, ki jo je sestavi-1 dr. Gers-on. Taka prehrana telesu vzame vlago, ga izsuši.
Zdravilni jedilni list za jetične je sestavljen takole:
Prepovedane so jedi: Kuhinjska sol; konzerve vseh vrst; prekajeno in začinjeno meso; klobase in gnjat; prekajene ali nasoljene ribe; kis. Maggi; kocke za juho.
V omejeni meri dovoljene so jedi:	Neslan kruh;
kruh iz neo-luščenega žita; prepečenec; rezanci; makaroni; pecivo; -sveže meso (do 500 gramov na teden); drob (prižlec, možgani, jetra itd.); sveže ribe; poper; Li-ebigov mesni ekstrakt; pivo (zdravilna pivo ali sladno pivo); malaga, rdeče vino- (kot začimba v jedeh); kava, čaj, kakao- (samo toliko, da -se pobarva mleko.
Dovoljene so jedi: Mleko, približno 1 d-o1 04 liter dnevno katerikoli -obliki, posebno- surovo mleko — če je od zanesljivo zdravih krav! — dalje kislo mleko, mlečni kakao ali riž, smetana, kefir, malo slani siri; dalje neslano surovo maslo; sadje- vseh vrst, posebno mnogo surovega sadja, a tudi kuhano, kompoti, marmelade, sadni sokovi, limonada, sadjevec, pečena jabolka; potem sveže solate in sočivje (nobena zelenjava naj se ne devlje v vrelo vodo, marveč naj se pari; juham in drugim jedem se morejo dodati surovi sokovi razne zelenjave); paradižniki, razne kolerabe, pesa in repa, krompir, špar-g-lji, razno zelje in ohrovt, karfijole, kislo- zelje, kre-ša, endivija, sp-inača, grah, fižol v stročju, leča, gobe, kumare, buče, korenje (posebno surovo nastrgano in oslajeno) itd.; jajca in razne jajčje jedi; riž (neoiluščen), zdrob, tapivka, kaša, ovsen zdrob; sladkor, posebno
rujavi kandis in pa pristen čebelni med; oljkino olje, svinjska mast.
Da se v jedeh prikrije -pomanjkanje soli, naj se- menjaje obilo začinijo s kostno- moko, raznimi zelišči: majaronom, pehtranom, poprom, čebulo, poprovo meto, lovorjem, kumino-, peteršiljem, zeleno, česnom, -redkvijo itd., dalje s citrono, raznimi dišavami, mandlji, orehi, rozinami itd.
čas za uživanje hrane je natančna določen; k jedi dobe bolniki že prej omenjeno- mešanico mineralnih soli. S to dieto- so- doslej dosegli izvrstne uspehe pri 300 bolnikih s težko- in najtežjo kožno-, kostno ali žlezno jetiko-; izboljšanja in ozdravljenja so trajna. Manj dognani so uspehi pri pljučni tuberkulozi. Dobro je, ako bolnik tudi po ozdravljenju še nekaj ča-sa nadaljuje s to- hrano.
Raznoterosti.
V Mandžuriji nastaja nova rasa.
Rusi in Kitajci se križajo in v severni Mandžuriji je že zdaj do 100.000 belokožnih mešancev.
V severni, Mandžuriji nastaja nova človeška rasa, ki bo imela velik vpliv na o-dnošaje med belo- in žolto raso. V severni Mandžuriji se namreč vedno bolj množe zakoni med Rusi in Kitajci. Gospodarske razmere silijo Ruse, da se ženijo s Kitajkami, Kitajci pa z Rusinjami. V -okolici vzh-o-dno-kitajske železnice biva nad 150.000 Rusov, ki se ne -smejo vrniti- v domovino, ker so se borili proti- boljševikom in bi jih sovjetska vlada večinoma postrelila. Pretežna večina je živela v Rusiji v izobilju, zdaj pa živi v bedi, kakršne si pri nas še misliti ne- mo--remo, čeprav ne živimo v posebno dobrih razmerah. Poedina plemena se križajo- tako, da preti vedno- večja nevarnost, da sploh izginejo. Tujec, kil se vozi proti Harbinu, takoj opazi mej-o- med dvema plemenoma. Pod Ča-ngčunom -ob južnomandžurski železnici so naseljem samo Kitajci. Na tej postaji se pa pričenja ozemlje novega plemena, napol ruskega, napol kitajskega. Tu se Kitajci navdušeno ženijo z Rusinjami. V Harbinu pa tvorijo večina Rusi, ki se doslej s Kitajci- še niso pomešali-.
Statistike o širjenju n-ove rase sploh ni. Kitajske oblasti ne trpe -statistike. Rusi imajo pa preveč drugega dela, da bi se ukvarjali- s tem nehvaležnim poslom. Ruski emigranti se pa zaman upirajo, da- bi se njihove hčerke ne možile s Kitajci. Tako- je v severni Mandžuriji že zdaj do 100.000 beložoltih mešancev. Ko d-o-rastejo, bodo mnogo pripomogli, da se bela in žolta rasa zbližata. Ze zdaj se vidijo posledice križanja dveh ras, In sicer v tem, da st je naziranje nižjih kitajskih slojev o bel-o-kožcih temeljito i-zpremenifo. Kdor pride naravnost iz Kitajske, takoj opazi to razliko-. V severni Mandžuriji so živeli beloko-žci dolga leta v strašni bedi in so se pomešali med nižje sloje Kitajcev. Zdaj vlada med Kitajci in be-lokožci prijateljsko razme-rje, kakršnega še ni bilo nikoli).
Seveda premožnim beloko-žcem na Kitajskem to- križanje ni po volji. Pritožujejo se, da bodo- belokožci kmalu izgubili v -očeh Kitajcev ves ugled in prestiž, V severni Mandžuriji se kitajski nižji sloji ne bodo već tako klanjali beloko-žcem, kakor so se doslej. Drugi pa -so mnenja, da bo- križanje ras človeštvu samo koristilo. Stena med belo in Žolto raso je bila doslej samo umetna, šlo je za mejo med gospodarskimi interesi. Belokožci so živeli mnogo- bolje nego Kitajci. Zdaj je ta razlika v splošnem že izginila. Preden izumre eno pokolenje, se bodo morali Rusi in Kitajci v Harbinu in v okolici umakniti novi rasi, v karteri bo- kri obeh ras docela pomešana.
LISTEK.
T. K-:
Invalid.
Slonel je ob zidu tam nekje na Šentpeterski cesti. Mimo so- hodili ljudje in postrani pogledovali človeka z leseno nogo in desno roko, ki -se je končavala nekje nad laktom, naprej pa je mahedral prazen rokav. .
V levici je držal obnošen klobuk; v njem je bilo opaziti drobiža, še par svetlih dvodinarskih novcev je delalo družbo številnejšim desetparskim,
Mirno je slonel' -ob zidu ozkega pločnika in ni spregovoril besede, ko so se bližali lepo oblečeni! ljudje, niti ko so se zvečer v trumah vračali mimo njega delavci z dela.
Njegov do kosti izsušen obraz in njegove oči, ki so gorele v čudni luči, so same govorile in glasno oznanjale na skrito bolečino njegovega srca:
»Ljudje božji, ki hodite mimo- in vidite mojo stisko, usmilite se, če -ste ljudje in se Vam bolje godil nego meni.
Saj veste, da nisem sam kriv svoje pohabljenosti
Oh, koliko moči je še v meni, koliko življenja- in kako rad bi delal, težko delal in se potil od zore do mraka, da bi preživel sebe in ženo in otročička,
Sedaj pa slanimi tu cele dneve in beračim.
Beračim! Jaiz, tridesetletni mož!?
Glej, kako daleč sta se me izognila?!
Aha, ti gospodič v svetli novi obleki in dama poleg tebe! Ali se bojita, da bi Vama pokvaril Vajino razpoloženje lin Vajino mirno ljubezensko vzdušje pokvaril s svojo pohabljenostjo?
Ne, saj Vama nočem.
Saj bi Vaju tudi pogledal ne, če bi šla tik mene —, da bi moje proseče oči- disharmonije v Vajinih dušah ne vzbudile.
Kar iidita- v svoji sladkosti dalje!«
Nenadoma Je začutil, da je padlo nekaj težkega v njegov klobuk :in prijetno zažvenkertalo.
Kmalu nato pa se je oglasil drobčkan glas, ki je bil podoben čričkovemu cvrčanju.
Kmetska starica z jerbasom v roki je stala ob njem l-n golčala: »Oh, ti revež ti, ubožček, kako- hudo te je zadelo!»
Pa je gostolela in ga spraševala, kje se je tako ponesrečil, ali ima ženo im otroke, koliko dobiva podpore.
pravila mu je o svojih treh sinovih, od katerih sta dva padla ob Soči, najmlajši pa je zmrznil v Karpatih.
Cele četrt ure je stala ob njem vsa drobčkana in zgrbljena vase in mim-o-idoči so z zanimanjem oba ogledovali, nekateri so se celo posmihali.
Nato je odšla In mož ob zidu je čuvstvoval za njo: »Zlata si vredna mamka, ker imaš sočutno besedo in globoko srce, ki je trpelo in umiralo v boli po svojih o-rličlh-mladičih, ki so smelo poleteli iz materinega gnezda — naravnost v smrt«
Hipoma mu je pa -obraz zatemnel. Spomnil se je mogoče na ženo, ki že leto dni poležava v mrzli! pod-strešnici in bljuje kri...
Ali ga je pretreslo- ob spominu na dekletce, svojega otroka, ki nima veselega trenutka doma in ji- je bodočnost še vsa s temnimi slutnjami in negortovostjo zastrta?
Večerilo se je že im krvavordeča zarja se je razlila čez mesto.
V vedno večjih trumah so hodili- mimo- njega ljudje. Ropot vozov, govorjenje ljudi in zvonjenje kolesarjev se je mešalo z oddaljenimi signali ceste železnice.
»Hladno že postaja, najbrž bo kmalu večer. Bogve koliko se je že nabralo drobiža v klobuku? Mogoče bo ! dovolj, da se jutri vsi trije enkrat do sitega najemo. Kruh v pekami pri- gledališču je tako dober. Še nocoj bo šla Marjetka tja ponj.
Kako je kaj mamici?
Danes zjutraj je nepremično ležala, ko- sva z Marjetka odhajala. Niti kašljala ni več.
Mogoče bo boljše. Zdravnika res ni imela, S čim ga i naj plačamo?
Da je le Marjetka zdrava! In kako brihtna je? Kako -j lepo že bere?
Vse bi rada vedela. O vojni, o topovih, granatah,
! Italijanih, sploh vse.mogoče.
Oh, kako prijetna je ta punčka! Edino veselje, ki ga imava s Franco na svetu.
Po ulicah so zagorele luči in izložbe so privlačevale s sijajmo razsvetljavo.
Od daleč je prihajalo po ulici pet fantov, ki se jim je še na obrazih poznalo, da so pred eno uro ali več zapustili kleparske in druge delavnice, sedaj pa so se že s cigareto v ustih sprehajali po- ulicah in se v ničemer niso ločili od študentov, ki- so se istotako v živahnem pogovoru kretali po ulicah in sprehajališčih.
Zagledali so pohabljenca ob zidu, ki le nemo molel svoj čudno zvihan klobuk mimoidočim.
In se je domislil objestnež prav prijetne šale. Stopil je k beraču, izpregovoril mu par sočutnih besedi in mu vrgel v klobuk — goreči ogorek cigarete. Nato se je pa z glasnim smehom vrnil k tovarišem, ki so ga s pogledi spraševali, dokler jim ni razodel sijajnega domisleka.
Vsi so1 se z glasnim krohotom oddaljili.
Berač pa je stal in razmišljal: »Zakaj se neki tako smeje. Ali radi mene reveža in moje- pohabljenosti? Ali zasmehujejo onega, ki me je obdaril?«
Ni si še mogel prav priti na jasno, ko ga je v nosu neprijetno zaščegetalo. Bil je vonj po tlečem suknu. Kaj se je zgodilo?
In ni- vedel, da je njegov klobuk tlel vedno- dalje, dokler n! začul glasnega žvenketa, kakor bi kovan denar padel na kamen.
Ves njegov priberačen denar se je skozi luknjo v klobuku vsul na pločnik in se kotalil okrog njega.
Sedaj je razumel vse im videl z dušnimi očmi, česar ni mogel s telesnimi, ki so mu jih šrapne-lova zrnca cb Dobrdobu umorila.
Sedaj je razumel oni zlohotni smeh in krohot
Tedaj se je pa že sklanjala drobna dekletce -po pločniku za denarjem.
Bila je Marjetka, ki je prišla, da- odvede očeta — slepca domov.
Pobrala je ves novec in še iskala po cesti, da se ni mogoče tudi tja zakotalil kakšen dinar.
»Atek, nič ne bodi žalosten, sem že vse pobrala — mnogo so ti darovali- danes dobri ljudje —, tako, sedaj pa bova šla domov, je že mrzlo rn tema.
Veš, atek, ko sem prišla opoldne domov iz šole, je mama tako mirno spala in ni prav nič kašljala.
Tako mirno in tiho je bilo vsepovsod, da me je postalo kar strah in sem zbežala ven iin sem hodila do sedaj okrog- Saj ne boš hud, atek, da nisem ostala
doma!«	. „„
Prav nič ni odgovoril mož na brezskrbno čebljanje otrokovo, v duši pa mu je vstajala vedno jasnejša zavest, da je konec Francinega trpljenja.
Poiskal je Marjetkino roko, ki ga je previdno vodila po samotnih ulicah domov v podstrešnico in živahno pripovedovala o vseh lepotah, ki jih. je danes videla na ulicah, ne da bi vsaj malo slutila trpkost in bolest, ki je razjedala njenega očeta-slepca.
(Iz »Slovenca«).
7000 kilometrov na sekundo.
Največja zvezdama sveta je na gori Mount Wilson. Ima največji daljnogled, kar jih je na zemlji. V zadnjem času so na tej zvezdami začeli meriti hitrost, s katero se premikajo posamezne zvezde. Posebno so študirali hitrost plinastih ozvezdij1, ki SO' neizmerno' oddaljena od naše zemlje ter jih na nebesu ni mogoče opazovati s prostim očesom. Preiskave so dognale, da se ena teh meglic oddaljuje od zemlje s hitrostjoi 3700 kilometrov na sekundo. Ker je število teh in takih me glfc izredno veliko-, jim astronomi1 niti niso dali imena, ampak jih zaznamujejo le s črikami in številkami. Meglica, ki hiti po neizmernem svetovnem prostoru s hitrostjo 3700 km na sekundo-, se imenuje »U. G. C. 7619«. Druga taka meglica pa se oddaljuje od zemlje z brzino 7630 km na sekundo-.
Kakor merijo zvezdoznancii, ti dve zvezdi nista skupina milijonov zvezd, ki bi radi neizmerne daljave tudi mogla biti vidna le kot meglena pega na nebesu, ampak sta to najbrže res -ogromni plinasti zvezdi, prava pravcata ogromna plinasta oceana, Iki s strašnoi brzino dirkata po vsemitju.
Zadnja o-me-njena meglica -se n. pr. premika 200-kra-t hitreje kakor pa naša zemlja hiti okrog stolnca. Naša zemlja predirja v sekundi le 30 km; to pa je še vedno 60-krat hitreje kakor let -ilz puške izstreljene krogle. Teh 30 kilometrov hitrosti naše zemlje je nam j zemljanom povprečno merilo- hitrosti vseh nebesnih teles. So-lnce tudi ne stoji, ampak se z vsem svojim zvezdnatim spremstvom z nami vred premika ter hiti okrog svojega še večjega središča, ki ga pa ne poznamo. Ta solnčna hitrost znaša 20 kilometrov na sekund-o-. So-ln-čno ozvezdje — vse kar vidimo- — gotovo ni edino-, am- j pak z drugimi nepoznanimi ozvezdji tvori nov, večji j sistem. Ta p:a ima skupaj z drugimi neznansko velikimi
KINO LJUBLJANSKI DVOR te od 1. maja t. L last Udruženja vojnih invalidov. Za letošnjo sezono je ravnateljstvo preskrbelo izbor naj- i boljših filmov. Preskrbljeno je, da bo prišlo p. n, občinstvo na svoj račun, poleg tega pa so lilmi v gotovi višini resnega umetniškega stremljenja. Ne samo za zabavo in smeh, temveč tudi za kulturo gre. Prospeh podjetja pa je odvisen od reklame in agitacije. Nihče ^e ne zaveda, koliko zaleže osebna reklama. Zato je dolžnost vsakega invalida, da poseča svoj kino in da pri vseh znancih in prijateljih agitira zanj. Zato, tovariši, na delo! Pripominjamo, da ima K i n o, L j u b 1 j a n s k i dvor za letošnjo sezono zaklj n cene naj' lepše in najboljše filme.
in oddaljenimi zopet svoje središče in svoje so-lnce. Malo hitreje -se giblje krasna zvezda Aldebaran iz ozvezdja bika, 52 kilometrov na sekundo-. Druge, zvezde so deloma bo-lj počasne. Svitlii Sirij hilti le z brzino 18 kilometrov na sekundo, Arktuir in P-oluks celo le 15 km, K-astor pa le 1 kilometer v sekundi. Zato- pa je zvezda Šedir urnejša ter hiti 200 km, medtem ko mala zvezdica v Rimski cest®, ki niti' imena nima in ki je niti ne vidimo -s prostim očesom, brzii s 400 km v sekundi.
Vse te ogromne brzine pa izginejo- vzpričo! hitrosti plinastih zvezd, ki brze s 700 km v sekundi. Sam Bog ve, kaka čuda pa se skrivajo -onkraj mej našega doznar vanja, tam, kamor ne doseže noben daljnogled, nobena učenost, nobena astronomija!
Neizmernost boižjega stvarstva, ki ga človeški razum ne more obseči več kot za majhen prašek! Saj vse to, kar vidimo in vemo, nil več kot kos zrna prahu iz vesoljstva. Vse, kar so astronomi izračunali, po-trjhje le eno, kako skrivnostno neskončna je božja moč.
Umetniki in njihova dela.
Hackländer je bil zelo priljubljen nemški romanopisec. Bil je silno -plodovit. Njegove povesti in, romani so izhajali v nadaljevanjih kot podlistki. Cesto' ni vedel, kako- se bo- roman nadaljeval in kako- ga bo- sploh zaključil. Ko je HacMänderja nekega dne obiskal njegov prijatelj, je p-ilsatelj pravkar zaključil odlomek rokopisa, ki ga je moral takoj odposlati, z naslednjimi besedami:
»Nenadoma so- se odprla vrata — in vstopil je —«
Ves zamišljen je pogledal -svojega prijatelja. Nazadnje je dejal:
»Zdaj -sem pa res radoveden, kdo je tu prav za prav vstopil.«
Nič manj plodovit ni bil Aleksander Dumas starejši. Ko je nekega dne vstopil Dumas mlajši v sobo, je našel svojega očeta tako poglobljenega v neko- knjigo, da mu sploh 'odzdravil ni. Začuden vpraša sin:
»Kaj pa bereš, oče?«
Dumas je za kratek hip pogledal sina in deja-l:
»Veš, to. ti je smešna -stvar. Ko sem bil brskal po knjižnici, sem našel knjigo, ki me je vsa pritegnila, priklenila nase. Hitro jo- moram prebrati do konca, da zvem, kaj se je zgodilo- z glavnim junakom.«
»Kdo pa je napisal to- knjigo?«
»Jaz. Ne moti me.«
Ves poglobljen je oče listal dalje po- knjigah.
*
Prosper Joiyot Crebillon je bil krog 1700. leta znan predvsem kot avtor več žaloiger. Njegov -sin Claude pa se je zadovoljeval s tem, da je pisal nemoralne romane.
Na neki pojedini je neki gost vprašal očeta Cre-billoha:
»Katera izmed vaših žaloiger je prav za prav najboljša?«
Oče je pomislil in dejal:
»To je težko reči. A najslabša je brez dvoma mol
sin.«
In z roko- je pokazal na svojega sina. Smehljaje je pripomnil Claude:
»Zategadelj pa ljudje tudi ne verjamejo, da sem vaš proizvod, dragi oče.«
❖
Neki nemški slikar, ki je bil med pariškimi bohemi zelo- znan, ni plačeval svoji go-spoditnji stanovanja redno in točno kot je treba-. Nekega dne ga je pognala na cesto. Slikar je šel s svojim prijateljem, pesnikom E. iskat stanovanja. Končno sta našla sobo, ki je slikarju sicer ugajalaV — le da zahteva nova gospodinja 60 frankov, slikar p-a je bil voljan plačevati kvečjemu 45 frankov. Pogajajo -se z vso- vnemo in po dolgem trudu se zedinijo- za 50 frankov.
Na cesti je vprašal pesnik slikarja<
»Jaz bi le rad vedel, čemu sl se toliko gnal1, da zbiješ tistih 60 frankov na 50. Saj bi tistih 60 frankov prav tako ne plačeval, kakor ne boš plačeval teh 50 frankov!«
»Dobrodušni« slikar je odgovoril:
»Veš, pri teh 50 frankih -reva vsaj ne bo toliko' izgubila.«
*
Hans Thoma je še pred vojno- daroval več slik nekemu svojemu prijatelju. Nekega dne p-a je bil ta prijatelj suh. Prišel je s slikami k Thomi:
»Prosim te, daj, podpiši se na te slike. Prodal bi jih rad pa mislim, da bi jih s tvojim podpisom lahko- dražje prodal.«
Hans Thoma se je razjezil. Niti malo- ga ni! volja podpisovati se na slike. Prvič — daril človek ne sme prodajati, če P-a jih že prodaja — mu niti malo ne prihaja na misel, da bi k temu še pomagal.
Prijatelj je ves togoten p-la-ni-l k vratom, jih sunkoma odprl in se med podboji še enkrat okrenil ter je hotel nekaj zakričati. Še preden pa je utegnil reči, kar je hotel, mu zabrusi Thoma (ki ga je natančno opazoval) v obraz:
»... ti mene tudi'!«
#
Gustav Meyrink, svetovnoznani pisatelj, je stanoval ob Starnberškem jezeru. Bil je odličen veslač in kot tak član, celo- predsednik nekega starnberškega športnega kluba. Ob njegovi petdesetletnici je izšla v glasilu kluba čestitka, ki se je začela z besedami:
»Malokdo izmed naših članov ve, da je naš Meyrink tudi priznan pesnik ...«
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik; Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Koiman.
11
1
m
m
m
i
i
m
i
i
aiiiaaiiiiiiiiiiiim!!®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®!!
ii
KINO UUBU"5S. “““KINO
bo predvajal v tekoči sezoni sledeče filme svetovnega uspeha:
V send Jošivare prvi japonski film, v katerem nastopijo sami japonski igralci. Krasna ljubavna drama.		Spol ¥ okovih pretresljiva drama iz seksualnega življenja mladine, polna lepote in resnice, ki govori iz oči v oči!
Ljubljančanka ITA RINA nastopi v svojem najnovejšem filmu Galgentoni drama bednega mladega dekleta v vrvenju velemesta.		Očeti® in sinovi ruski film po znanem romanu TURGENJEVA.
Originalni, sovjetsko-ruski Kozmi ki edini odgovarjajo znanemu romanu TOLSTOJA. Nikar jih ne zamenjajte z istoimenskim amerikanskim filmom, ki daleko zaostaja za to rusko narodno umetnino! (Sovjetski film.)		Žena v plamenu film ruske umetnice OLGE ČEHOVE.
		Nevesta štev. 68 epohalni nemški film v svojih vlogah neprekosijivega KONRADA VEIDTA itd.
s Pomnite I
wiiiiiiiiiiäiläiiäiiäiiaawiqiiiiiiiiBiisffilagiSBilBiiiBii
KINO LJUBLJANSKI DVOR
last Udruženja vojnih invalidov.
m
m
i
i
m
®
®
i
i®
o
I
I
1
•
------
Te dni bo predvajal KINO LJUBLJANSKI DVOR epohalni sovjetsko-ruski velefilm
Tatarska kri — Tlmurkara
V vlogi Timurkana hudožestvenik LEONIDOV. Drama, ki pretrese vsakogar. Ropi, požari, nasilje nad ženami — dnevna zabava tatarskih plemičev. Mučenje. Krvoločnost Tatarov. Čarobni polet tatarskega kmeta. Prvi zrakoplov
pred 400 leti. Tema 16. stoletja._—
Zasledujte naše reklamne izložbe! ji
® m m m m m m m
i
»i
m m m
Ü Preskrbite si pravočasno vstopnice!
I Predstave v delavnik ob 4h f Vi na 7h, V28h, 9h, v prazni in nedeljo ob 1/211h dopi., 3h,	. 6h, 728h, 9h.
i
m
Posečaite!
®®®®®®®®®®@