Slovenski
cerkveni časopis
• u
Ir Saboio 1.5. jfEaliga se v pa na
1H4H.
Kristijanstvo per Slovencih.
(Daljo.)
6. \ove škofije r slovenskih deželah — na da/jej.
"o zdaj rečenimu od škofij po slovenskih deželah naj se še nekoliko pristavi. —
Ce ravno so bili že v začetku keršanske cerkve po s. Hermagoru škofji v Terstu in Istri postavljeni, je viditi, kakor de bi bile v času preselovanja ljudstev te škofijo nehale. Gotova versta Teržaških in Istri-janskih škofov se namreč ve še le od začetka še-stiga stoletja, kjer so bile tanikej škofije kakor v novič ustanovljene. V Poli (Pulu) je pervi škof ime-oovan Anton 1. 500, v Parenci (Parečf) škof Ev-frazi 1. 521, v Terstu škof Frugifer 1.524, v Kopru sv. Nazari tudi 1. 524. Tudi v Petini (Pični) in v Novimgradu (Cittanova) so bili takrat školji postavljeni. V Kerku (Veglii) je bil pervi škof Vi-tal I. 1000. Druge škofije, ki so v pervih stoletjih kristijanstva po naših krajih stale, so bile ob novim prihodu Slovencov zaterte, kakor Emonska, Celjska in Ptujska, kterim so pridjati škofije v Juvavii (Salc-burgu) in Teurnii ali Tiburnii (mestu per Dravi v gorejnjim Koroškim.J Kar so bili Slovenci spre-obernjeni, so več časa stali pod oblastjo Oglejskih patriarhov in Salcburških velikih škofov, nekoliko tudi pod s. Metodijam; dokler so jim bili pozneji posebni škofji dani. Pervi Kerški škof je bil Ginter žlahtni Krapfeld I. 1070; kteri je imel z svojimi naslednjiki do poslednjih časov sedež v Kerški m mestu. Perviga škofa v Sekovim je Ebcrhard II., Saleburški veliki škof, postavil Karlna 1. 1219, in perviga v Sent-Androži ali vLavantu Urhal. 1228; Lavantinska škofija je bila do zadnjih časov cehi majhna. Ljubljanska škofija se je začela 1. 146J, kakor je že pred povedano bilo; ni bila pa do zdaj-njih časov nobenimu škofu podložna. Ti škofji imajo od šestnajstiga stoletja sem častni perirnik knezov. Stirji Kerški škofji so bili tudi Kardinali rimske cerkve: tudi š ti rji Oglejskih patriarhov so bili kardinali. Opomniti se tudi zna, de so bili v naših kra-
jih kdaj večkrat deželni cerkveni zbori deržani, in sicer v Ogleji in v Salcburgu, kjer so se škofji na eni strani za čistost vere poganjali, na drugi za lep red v svojih škofijah posvetovali, in postave za duhovšino kakor tudi za verne dali. 7. \ova (kriva") vera vpeljana in spet odgnana.
Konec petnajstiga stoletja se je nekako novo življenje med evropejskimi ljudstvi zbudilo, vse vednosti so jele od noviga napredovati, cel svet (Amerika) je bil znajden; tudi za katolško cerkev je bilo upati, de ji bodo lepši časi posvetili. Ker je pa to prebudenje bolj na posvetno stran šlo, ni čudo, de se je od tod sovražna moč zoper cerkev vzdignila.
V letu 1517 se je Martin Lijut, nuV.ii Av-guštinskiga reda v Vitembergu na Xemškim nar pred zoper odpustke začel prepirati: kmalo je daljcj šel, več resnic katolške vere, zlasti kar je ustniga zro-čila, jel tajiti, s. mašo in več s. zakramentov za-metvati, dokler se je pokoršini do Rimskiga Papeža naravnost odpovedal, in je iz družbe katolške cerkve stopil. V kratkim je dobil veliko naslednjikov po vsili nemških deželah. Nova vera se je imenovala evangelska (ako ravno ni bila vsa po s. evangelii) tudi Lutcranska in protestanška. Ta kriva vera je tudi na Slovenskim našla kmalo dosti prijatlov; pokazalo seje, koliko jih jo v resnici kristijanov, ločile so se pleve od pšenice. Primož Trubar, maš-nik in korar, je leta 1530 v Celjskim, in leta 1531 na Krajnskim novi uk oznanovati začel; za njim jo je potegnil Juri Dalmatin, Sebastjan Krel in drugi. Sicer je mogel Trubar dvakrat na Nemško zbežati; namesti njega so pa drugi več delali, zmoto trositi. Posebno veliko pa je novi veri pripomogel llaron Hanz Ungnad, deželni poglav ar na Štajerskim in vojskin vodija v notrejnji Avstrii in na Ilor-vaški meji. Veliko žlahtnih in mestnjanov pa tudi še kmetiških se je časama noviga nauka poprijelo; katolški mašniki so bili v več krajih pregnani, in lutcranski pridigarji in šolski učeniki postavljeni; bati se je bilo, de bi kmalo ne bila katolška vera po Štajerskim, Koroškim, Krajnskim, Goriškim in
Teržaskim vsa zaterta. Mnogi vzroki so krivi veri (ak pospčli dali. Dosti jih je bilo k- preveč posvetnih misel, in novi uk jim je obetal veči prostost: nekteri so upali cerkvene posestva nase potegniti, drugi so menili se od tež in dacij rešiti: sploh je bilo ljudstvo premalo podučeno v katolški veri, in ni vcdilo resnice od zmote razločiti, \asprot so si pa Luteranski pridigarji tudi veliko prizadeli, po njih jr bil slovenski jezik pervič v bukvah na-tfcnjcn: dali so na svitlo katekizme, s. pismo prestavljeno. pridige, pesmi in molitve. Turška vojska pa je zaderzala de se cesar in škofji niso mogli z vso močjo zoper krivovcrstvo postaviti.
Med tem je bil veliki cerkveni zbor v Tri-ricntu zbran od leta 1345 do 1563; iz slovenskih .strani je bil tamkcj Oglcski patriarh, Danici Bar-bar z nektrrimi lstrijanskimi škofi, in Lavantinski skol llerkul Bcttinger v imenu Salcburškiga veli-ciga škofa. Kar.je tamkej bilo sklenjeno v potcr-jenji- in povišanje katolške vere, leto so si tudi naši skofji	vali: zategavoljo je bil
leta 15611 v Salcbiirgu . in 1506 v Ogleji deželni cerkveni zbor sklican. Vonder duhovšina je le po malim zamogla kaj storiti, dokler ni tudi deželska oblast pristopila: nadvojvoda Ferdinand, vladar \«»-Irejnjoavsirijanskih dežel in potem rimsko-nemski cesar je postal dober varh katolške vere. Po svetu Lavaimnskiga škofa Jurja Štobeja zlahtniga f.ilm-hurga j«' izvolil za novo uterjenje prave cerkve Se-ko\ skiga škofa Matija Saj t a. komisarja unstran. in Ljubljanskiga škofa Tomaža Krcna to stran Drave. Lutcranskim je bilo sploh postavljeno ali v katolsko cerkev nazaj stopiti, ali pa deželo zapustiti: kri-vovcrski pridigarji so mogli čez mejo. Lela 159H je Nadvojvoda Ferdinand sam začel to delo v Gradcu in na štajerskim unstran Drave. Leta 1599 je jel škof Tomaž Kren na Krajuskim in spodnjim Štajerskim krivo vero izganjati; perpeljal je Ljubljančane, K rajne«*, Kamenčane, Badolčane in druge spet nazaj k resnici: Teržačani, Goričani in Blcjci so se I»i I i že po pred spreobernili: leta 1600 pa je prišla za katolško vero komisija na Koroško: v CVIjovcu. Beljaku, lllekovcu in Vošpergu je bila spet katolška cerkev nterjena. De bi tudi z;i naprej kriv i veri bila pot zaperta, so bili listi in cvangelii z katekizmam v slovenskim jeziku natisnjeni: za izrejo dobrih mašnikov so bili per vsili škofijah seminarji ustanovljeni: tudi Jezviti. miiilii in modri katolški učeniki za visi stanove, in Kapucinarji, učciiiki z besedo in zgledam za ljudstvo, so bili v več mest poklicani: novih far je bilo več osnovanih in več mašnikov postavljenih.
Vse to prizadevanje je storilo, de je Lute-ranska kriva vera izmed Slovencov cisto prešla . le v bolj nemških stranah Koroškiga in štajerskiga je
več skritih Luteranov ostalo, ki so se pod cesarjem Jožefam II. očitno na dan pokazali.
(Konec nasledje.)
Sedajni obsir katolške cerkve.
Spisal Valentin Se/un.
(Dalje.)
V. Britansko kraljestvo.
Britansko kraljestvo obstoji iz treh delov, ki se imenujejo Angleško, šolsko in Irsko: čez vse zdej kraljica Viktoria gospoduje. — Ta deržava. sploh Angleško imenovana, je ena zmed nar močnejših in nar bogatejših na zemlji. Angleži razne izdelke svojih fabrik na vse kraje sveta razpeljajoin po-prodajo, njih barke vse morja pokrivajo in silo veliko blaga po vsili delili sveta speča jo. Od tod pride, de je ondi toliko velikih bogatinov, kakor nikjer drugod, pa tudi toliko revežev, de je groza: zakaj kakor hitro posestnik kake fabrikc dclavcam več dela nima dati, ali pa jih odstavi, je siromaštvo njih delež.
Xa Angleškim je bilo v letu 1841 do 16 milijonov 30.900 ljudi, na šotskiin 7 milijonov in 73H.OOO, na Irskim pa H milijonov in 568.970.
Zmed teh imenovanih prebivavcov je bilo v letu 1842 na Angleškim 2 milijona in 500.000 katolčanov, v letu 1845 pa že 3 milijone 380.000. \a šolskim je le kacih 400.000, na Irskim otoku ali v Irlandu pa 7 milijonov in 342.000 katolcanov. Katoleane na Angleškim je vladalo do zdej 8 apostolskih vikarjev4*): trije pa na šolskim.
Sedajni papež Pij l\. so te vikariate v stanovitne škofijske sedeže premenili, tako de bota za naprej dve veliki škofii na Angleškim in ena na Šotskim, zraven teh pa še 10 drugih škofij. — \a Irskim se znajdejo za katoleane 4 velike škofije v mestih Dublin , Armag, Casliel in Tuam. in 23 škofij, kterih pa več po dve le cniga škofa imate. \a Irskim so katolške cerkve in duhovni silno ubožni. Vsi njih perhodki obstoje v darovih, ki jih verni pernesejo: od vladarstva nimajo, pa tudi nočejo no-beniga plačila.
Začetek krivovere na Angleškim.
Z žalostnim sercam se ozre katolški kristjan na zgodbe katolške cerkve v teh deželah: z ker-vavimi čerkami pred našimi očmi zapisane stoje. Prava vera je kdej tam lepo cvetla in se odondod deleč okrog razširjala. Is Angleškiga so prišli s. Bo-nifaci, s. Kolumhan, s. \Vilibald in drugi misionarji. ki so Nenicam keršanstvo oznanovali. po pravici se
:j Apostolski vikarji so večidel posvečeni škofje, ktere Papež 7. polno duhovno oblastjo brez sotovisa skofij>kiga sedeža v kraje pošiljajo, ki >o |>od oblastjo nevernikov ;ili krivovereov.
16176332
je ta dežela angelska dežela (Ghtflfanb, CrngeUanb) imenovala. Tode kralj Henrik VIII., kteri je od leta 1509—1547 gospodoval, to je, ravno tisti čas, ko sta Martin Luter in Janez Kalvin s svojo derhaljo toliko tavžent ljudi' od katolške cerkve odvernila, se je od zveze z Rimskim papežem ločil, ker mu ta njegovih razujzdanost dovoliti ni hotel. Pre-seštni Henrik n sebe za vikšiga poglavarja angleške cerkve postavi, ter preganja in neusmiljeno mori tiste, ki njegove duhovne oblasti ne spoznajo. Tako se je kriva vera na Angleškim perčela. Henrikov sin Eduard VI. in posebno njegova hči Elizabeta sta ločitev od katolške vere popolnama doper-neslr. S. .Maša j*' bila pod sniertno kaznijo prepovedana, podobe svetnikov raztergane in sožgane, in ljudje s hudimi kaznimi persiljeni, krivoverske pridigarje, ki so katolško vero preklinjevali, poslušati. Gorje mu, ko bi bil kdo kakiga duhovna pod streho vzel ali clo s. mašo mu brati pustil: oba je zadela gotova smcrt. Zrni rej so z novimi postavami, polnimi zvijač iu grozovitnost, kakoršnili per ajdovskih Rimskih trinogah ne najdemo, katolčane zatirali, in tako Anglikansko vero unterdili, ktere poglavitne nauke so v 39 členih sostavili. Leti so Kal-vinovim zmotam podobni: šeg pa per očitni božji službi so Anglikani veliko od katolške cerkve ob-
deržali.	---——r
Zaeetik krirovere na Hotxkim.
\a šotskim je neki Kalvinski pridigar Janez Knoks ljudi motil. Vikši grajšinjaki so z njim potegnili, se spuntali zoper kraljico Marijo in jo per-morali per Angleški Elizabeti perbežališa iskati, ktera jo je pa v ječo vreči in čez 18 let v letu I5H7 ob glavo djati ukazala. Odslej na »Sotskim kalvinska vera gospoduje, in ako je ravno drugačna od anglikanske, ima vender z to enake pravice.
Zavetek preganjanja katolške rere na Irskim.
Kavno tako kakor na Angleškim so iskali kralj Henrik VIII. in še bolj njegovi nasledniki tudi ljudem na Irskim otoku (Irland ali Erin imcnonovanj katolško vero vzeti. Njih perzadevanje pa je tukej tako malo zdalo, de se še dan današnji tamkej nič več kakor kacili 700.000 anglikancov in okoli 55.000 drugih krivovercov znajde; vsi drugi pa namreč 7 milijonov in 342.000, so gereči katoičani ostali, desiravno so skoz 300 let zavoljo vere toliko britkost prestali, de jih ni izreči. Angleški kralji Jakob I., Kari I. in posebno Guiljcim III. (v letu IG91 do 1702} sojini vzeli vse posestvo, in na krivoverskim An<£lezam in JSotcam razdelili.
o	"
Irci taki> večdel zdej nimajo ne lastniga pohištva ne zemlje, temuč morajo to od svojih jim posiljenih krivoverskih grajšinjakov za veliko plačilo v najem jemati. Velikokrat se permeri, de neusmiljeni
gospodji najemnike spode: pregnani pohajajo kej časa ob cestah in drugod, in lakoti umirajo.
De bi se anglikanska vera na Irskim ustanovila, so Angleži, ki imajo na Angleškim za 14 milijonov krivovercov le 2 velika in 27 družili krivoverskih škofov, na Irskim za 700.000 ljudi 4 velike in 17 družili anglikanskih (krivoverskih) škofij, v teh škofijah pa veliko število anglikanskih lani postavili, ktere dostikrat družili farmaiiov nimajo, kakor t je postavljene fajmoštre in njih družino. In teh 21 škofov, kterih nar manjši na I« t«» 40.000 goldinarjev perhodkov ima. in toliko družili anglikanskih duhovnov, ki nimajo na Irskim skorej nič opraviti in po Angleškim ali drugod svoji« velike dohodke zapravljajo, morajo katolski lr<-j rediti. Njih katolski duhovni pastirji pa veedel nimajo drugih perhodkov. kakor to. kar jim njih ubogo pa zveste oveiee dajo.
Iz tega se lahko vidi, de Irci velikokrat lakot terpe: ali stradež v letih |S1<> in 1S47 je b<l tam tak<> silno velik, de človeka groza o -ide, ko bere ali sliši od njega. Cele vasi so se od prelr-vavcov izpraznile; en sam mesec j«* res 400 ljudi od lakote umcrlo. Travo so jedli in druge take re i : s tem so si pa se hude nalezljive bolezni nakopali, ktere so ljudi morile, kamorkoli so perhezali.
V serce mora boleti vsakteriga, ko sliši d Mikih stisk in nadlog, ki so jih katolski Irei pod oblastjo Anglezov prestali. Zdej pa, posebno v poslednjih letih, je za katolško cerkev v britanskim kraljestvu bolj veselo sonce posijalo. Bog je svojo gnado v bogati meri na to deželo izlil, od dne do dne se ondi število katolških kristjanov množi'.
Sedaj na rast katolške rere na Angleškim.
Ze ob francozkih vojskah, ki so se Angleži bali, de bi stiskani katoičani s sovraznikam ne po-tegnili, so bile overžene postave, ki so učenje katolške vere z odpeljevanjem v daljno Avstralijo, in spreobernjenje kaciga krivoverea h katolski vi ri s smertjo kaznovale. — Katolškim Irca m je bilo per-pušeno, s svojim premoženjem delati po svoji volji kar dozdaj niso smeli, le uradniki (licamtc) niso nikakor mogli biti. -— Bog jim je bil daljej obudil slavniga in ncprečenljiviga moža po imenu Danici Okoncl (OConnclI), kteri je svoj pravdarski stan (Advokat) popustil, in s svojo prečudno zgovornostjo in s svojo gorečnostjo za katolško vero noter do svoje snierti (15. veliciga travna 1H47) se za svoje uboge irske rojake zoper njih angleške odertnike poganjal. — Tako so Angleži katoleanam pervolili šole za njih duhovne imeti, kteri so se dozilaj le na ptujim, več del na Francozkim, v Belgii in v Himu mogli bogoslovstva (Theologic) učiti. — Perstop krivovercov k katolški veri ni več
kaznovan , in katolčanam so saj nektere nižeji uradniški' službe (Beamtenstellen) odperte. —
Tudi na Angleškim je katolška vera v sedaj-njib časih veselo rasti začela, in zniirej še lepši evet pokazuje. — Jeli so pošteni Angleži iz zgo-deb spoznovati, iz kako ostudniga začetka, iz pre-šeštva Henrika VIII., se namreč njih sedanja vera izhaja, in de je vse. kar katolška vera uči, vselej. od časov Apostclnov do zdaj verovano bilo.— Zato se jih tam vsako leto prav veliko h katolški veri nazaj spreoberne, in meil temi ne nevedni pri— prosti ljudje in ne zavolj časniga dobička, ampak nar bolj učeni in nar bolj žlahtniga stanu, postavim lord Speneer, kteri je bil sam anglikanski fajmošter in je kakor brat ministra Althorp upati smel, kmalo anglikansko škofijo z nje neizmernimi dohodki dobiti; — gospodična (iladstone, sestra anglikanskiga ministra tega imena. — več učenikov anglikanskiga hogoslovstva v Oksfordu John \ewman, Oakelev i. t. d. katoleani. ki so pred 60 leti na Angleškim le še skrite kapelice imeli, zidajo današnji dan že krasne cerkve. h kterim katolški in za svojo vero toliko vneti žlahtniki, kakor grof Shrc\vsbury-Talbot, vojvod Norfolk and Surrc\ , grof Clifford i. t. d. s svojim premoženjem veliko perpomorejo. jstevilo vernih se vedno množi, samo v mestu London , ktero s svojim okolicami kake dva milijona ljudi ima. prebiva čez 300.000 katolčanov; na eno leto jih h katolški veri po 4000 do 5000 pcrstopi, v zadnjih dveh letih je to storilo okoli 60 anglikanskih duhovnov. —
Anglikanska (kriva) vera tako zmiram bolj peša in razpada: iz nje vstajajo zopet nove in nove zmote tako de London in njegova obsega zdaj 109 ver v sebi imajo! Prav je rekel že pred kakšnimi 60 leti zavoljo tega učeni Okscnstierna, de kdor hoče nar bolj gotovo pot v pekel najti naj gre v London, v poglavitno mesto Angleško in nar veči na zemlji. — Vonder, je rekel ranjki Kardinal Pa k a (Pacca) ne smemo misliti, de bo anglikanska kriva vera se katolški veri tako kmalo umaknila. Ovc reci jo posebno podpirate, pervič: neizmerno veliki dohodki, ki jih anglikanski (krivoverni) duhov ni imajo, postavim veliki anglikanski škof v mestu Kantcrhurv ima na en dan do 300 gold. Drugič: ker se smejo ženiti in svoje že scer ne velike opravila za majhno plačilo najcmnikam prepustiti. — Od tod pride, de tam pcrvi žlahtniki svojim pervim sinovam svoje grajšine. drugim pa večdcl debele cerkvene službe preskcrbijo, kteri potlej kakor anglikanski školji, korarji i. t. d. obilne dohodke vlečejo, in taiste s svojimi ženami in otroci več del v Londonu in družili mestih vživajo. Grašinjaki (Lord) pa in tudi krivoverski školji imajo per angleškim vladarstvii nar več govoriti. —
Vonder v eni reči nam smejo Angleži, naj si bojo te vere ko hočejo, v zgled biti, namreč v po-svečcnji nedelje, kar delo zadene. Nikjer se kristjani tako terdno dela ob nedeljah ne zderže, kakor Angleži. — Tam ni vožnje, ne igre, ne dru-ziga nepokoja ob nedeljah, ampak slehern se po obiskanji svoje cerkve doma derži. Tam je nedelja res dan počitka.
(Dalje nas-ledje.)
Papež in njegova nadzemljska eastit-
Ijivost.
Keršanska katolška cerkev je podobna ladii. ktera se po širokim morji življenja pelje proti obljubljeni deželi. Kristus sam je ti ladii zaznamnjal cesto, kakor de bi ji bil povelje dal, rekoč: po ti iii t! poti se boš peljala, pa se ne boš nikoli zmotila: taki in taki valovi se bodo n a d te zaganjali, pa te nebodo nob enkrat potopili; na tolike in tolike robove se boš zadevala, pa se nikdar ne boš razsula: zakaj moje oko te bo spremljalo po valovih, in moja roka bo budčla nad teboj.
—	Xa kermilo te ladije je bil postavil svetiga Petra , postavil ga je bil, — pa še le po tem, ko je bil Peter iz globočine serca Kristusu svojo vero razodel, rekoč : „T i s i K r i s t u s, Sin ž i v i g a Boga!- Mat. 16, 16; in ne enkrat, ampak trikrat mu je mogel zaterditi, de ga resnično ljubi, in tako terdnimu v veri in ljubezni je Jezus zro-čil hlev, jagnjeta in ovce, to je: celo cerkev z vernim ljudstvam in njegovimi pastirji vred. Hlev in čeda sta od tistihmal vedno in vselej bila: kdo bo drugači mislil, kakor, de je ob vsakim času tudi pastir — naslednik sv. Petra — bil, sicer bi čedo volkovi že kedaj bili razpodili in raztergali; to nam tudi cerkvene zgodbe skazujejo, v kterili je vsak Bimski Papež popisan, kedaj je vladenje nastopil, čas vladanja, življenje i. t. d. Iz njih vidimo, de sedajni sv. Oče, prav marternik hudobnih jezikov, so že 256. v versti Papežev, ki so si za-poredama nasledovali za sv. Petram na njegevim apostolskim stolu.
Kdor je tedaj tako srečin, de se na ti ladii, na ktero edino je Kristus sv. Petra bil postavil, v v e r i, up a nji in 1 j u b e z n i perpelje unkraj groba, bo zveličan: brez vere pa — pravi apostel
—	ni mogoče Bogu dopasti. Cerkev je telo ali truplo, in Kristus je glava tega trupla, Efez. 1, : če se kak ud trupla ne derži, se (ilave še menj derži, z Glavo nobene zveze nima: Kristus je življenje cerkve: kdor se cerkvene derži, iz (ilave — Kristusa — življenja ne dobiva. Imenitni dar edino-zvcličavne vere je dobro spoznal. in si ga močno k sercu gnal Alfonz modri, lvastiljski kralj, kije
večkrat s hvaležnimi solzami v očeh rekel svojim služahnikam: „\eprenehama Boga hvalim, ne zavoljo tiga, de sini kralj, ampak zato, desim kristjan!**
Ker je Papež Kristusov namestnik na zemlji, se ni čuditi, de moč sv. Duha tako obilno nad njim počiva, de ljudi nekaki svet strah, in globoko spoštovanje prešine, ki sv. Očetu pred oči pridejo. Ze pri sedajnim sv. Očetu Pii IX. se je zgodilo, de so nekteri k njim kakor krivoverei peršli; papeževa nad zemeljska častitljivost pa jih je tolikanj prevzela, de so naravnost od Papeža šli perložnosti iskat, se v katolški veri dati podučiti, in so jo v resnici na se vzeli. Tako se je zgodilo z neko gospodičino, in drujikrat z nekim vojaškim vikšim (oficirjem.) Pa tudi grozovitni Trinogi so bili s Papeževo pohlevno častitljivostjo že marsiktcrikrat ukroteni. Atila, Hunski kralj, je v petim stoletji od černiga morja do srede Francozovskiga bil vse narode v trepet perpravil, in sebi podjarmil; ker je pa v šalonskih ravninah na Francozovskini otepen bil, se je kakor besen ali stekel vernil, in je v strašni togoti mesta ropal, polil in požigal. Tudi Rimu, sedežu in sredini keršanstva nič boljšiga ni bil namenil. Pa tedaj ni Papež, Leon veliki, v svoji častitljivi Papeževi opravi strašnimu divjaku naproti gre. Pohlevna beseda, in veličanski pogled, prav za prav pa vikši oblast sv. Očeta je silnimu divjaku tako globoko v scrce segla, de se je per ti priči ober-nil. in ne Rimu, ne njegovim prebivavcani nič ža-
liga ni storil.
Pa ni nam treba tacih zgledov v davnih zgodovinah iskati, ker imamo ravno v ranjkim sv. Očetu (iregorji XVI. Icpiga, de po lepšim skorej prašati ni. ) V Rimu je bila ravno velika žalost zavoljo silniga preganjanja in zatiranjakatolških kristjanov na Rusovskim, bilo je v letu IH45, kar pride Rusovski cesar sam Nikolaj L, nar močnejši cesar zdaj pod solncam, pride, tega davno slovečiga mesta in njegoviga poglavarja gledat. V cesarskim blišu se cesar perpelje pred vrata Papeževiga dvora, kterimu pravijo Vatikan; mogočno in veličastno gre po stopnicah gori v prebivaljše svetiga Očeta; — vrata se odpro, in — nar močnejši cesar ostermi pred Kristusovim namestnikani; — pa serčnost si dela , in , tisnobo skriva je , si prizadeva zopet vojaško se vstopiti. In kar Rusovski cesar še nikoli nobenimu cesarju ali kralju ni storil, še manj pa kakimu svojimu metropolitu	k temu se zdaj
poniža: on prime sv. Očeta za roko, in jo kušne. Vediti je treba, de Rusovski cesarje tudi duhovni poglavar svoje dežele, ki ima gersko vero ali staroverstvo , tedaj je sam kakor nekak Pa-
1'erničri: lleispiclc zur kristkath. F.chre von I.. Jlehler.
Itcicnsburj 1s4s. str. ">GT.
Mctropoliti so nekaki vikši >kofje v Rusovski ccrkvi.
pež svoje dežele verli tiga, de je cesar; in per vsi laki posvetni velikosti, je vender spoznal, dc v svetim Očetu keršanstva je še vsa druga čast in visokost, ktera je od zgorej, torej se je tako rekoč, nehote preti njim ponižal. — Poglavar cerkve ga na to zraven sebe posadi in začne ž njim tako-Ie govoriti: „VcscIi me, dezamorem, tako silnimu gospodova v cu resnico v oči p o veti a ti.Tako nagovorjenjc se je moglo Hiisovskimu velikanu nekoliko čudno zdeti. Xa to so bile cesarju pisma v roke podane, v kterili so bile popisane stiske in preganjanja katolškili kristjanov na Rusovskim, ktere so mogli terpeti po cesarskih sovražnih ukazih ali postavali. Ko je cesar toliko krivic vidil, ki so bile katolškim kristjanam v njegovim cesarstvu že storjene, je v nejevolji rekel: i mogoče! T o nemore biti!" Pa pisma spri-čujejo resnico, žive priče skažejo Rusovsko neusmiljenost, ko bi treba bilo! cesar se ztlaj ne ve drugači ogniti, in se izgovarja, tle so v njegovim cesarstvu postave take: — naslednik svetiga Petra pa vstane, in mu te-le slovesne besede spregovori: r V a š e veličanstvo! postave Vašiga kraljestva so človeške postave, in se d aj o spre m e n i t i: p o s t a v e m o j i ga k r a I j e s t v a p a so božje postave in se ne dajo spremeniti. O b a h ti v a k e ti e j pred b o ž j i ni s o <1 n i m s t o-lan> stala, jez sicer pred Vami**), pa vender tudi Vi hote, če ravno za menoj, in tam bo nama obema od naj ni ga djanja odgovor dajati.4* Takti Hiisovskimu cesarju še noben človek ni govoril; bila je beseda resnice, in jc cesarju tudi v scrce segla. Prosil je sv. Očeta, naj se ne trudijo obiskanjc poverniti, sam pa je še enkrat k njim šel, se poslovit: objemajc sta se ločila poglavarja. — Takti je Papež silnimu cesarju resnico v oči povedal, tako, in ne drugači. govori poglavar sv. edinozveličavne cerkve, tako in nc drugači bi on govoril, ko bi tudi vsi njegovi sovražniki vesoljniga sveta pred Valikanam stali. To spričuje zgodovina. — To j e P a pež, t a k ti o lili a š a t i s e I e o n z a ni o rc, ki je vidni poglavar vesoljne cerkve, in namestnik Jezusa Kristusa na zemlji, to njegovo čast in visokost je tudi krivo-verski Rusovski cesar v naših dneh spoznal in polenti! s svojim obnašanjem. — Ti pa hogoljuhni katolški kristjan, ki si prepričan tiga. odkri se pred podobo sv. Očeta, in vesel in še le vesel bodi, de si v cerkvi, ki taciga poglavarja ima!	Jeran.
Matere božje podoba.
In veliko znamnjc se je perkazalo na nebu : Zona s solncam oMana. in luna pod njenimi no ram i. in na njeni glavi krma iz dvan»j>t zvezd. (Skriv.HawJ.t2. t.i
Kilo je ta žena. od ktere sveti Janez v skriv-
1'upcž namreč so Kili že Mari, ce-ar pa v nar bolj-ili letih.
ni m Hazodcnji govori? Ona je tista, ktero v altar-jili. na stenah in na družili podobah ravno tako ohražcno ali namalano vidite, kakor jo prerok nove zaveze, sveti Janez popisuje. Devica stoji po-k o n e u 11 a okrogli zemlji, venec iz d va-h a j s i e r i h z v e z d o h svet I j u j e 11 j e no g I a v o. ilr te v svojim naročji. limbarjevo veje o 1! r r z i v svoji r o e i. lun a je pod njeni 111 i n o-gami in kaea. k t r r i je ona glavo sterla. Ka j pomeni ta podoba presvete device, kteri že od nekdaj tako podobo dajejo, in jo v marsikteri cerkvi vidite? (ilohok pomen je v tej podobi perkrit, poskusimo ga odgerniti, in prepričali se bomo, de je v katolski cerkvi vse tako prav in permerno, kar našiga duha k premišljevanju svetih resnic spod-hiidujc in ga k nebesa ni povsdiguje. Tega nas prepriča ze podoba matere kbožje: nekoliko bolj na tanko jo prevdarimo.
1.
I. Presveta devica stoji na okrogli zemlji.
To pomeni, de je tudi ona stvar božja, po-zemeljska lici, spočeta iz cloveškiga rodu. — Ona stoji na zemlji, zemlja ji je v podnožje, to nam kaze, de je ona imenitnejši, ko drugi zcmljaki: de je lepota zemlje, krona vstvnrjenja, kraljiza sveta. Zemlja je pod njenimi nogami, v znamnje, de ni navezovala svojiga serca na zemljo, ne na sladnosti in zaloge tega sveta, de njene misli in želje niso v prahu zemlje tičale, temne de je vse pozemeljsko tako rekoč z nogami teptala. — Ona stoji pokoncu, glava j«* proti ucbesam povzdignjena. Njeni duh, njeno serce. njene misli in želje so bile v nebesa zamaknjene: v nebesa se je ozirala v svojih molitvah in v svojim premišljevanji, v svojim terpljenji in v svojim veselji. Kjer je bil njeni zaklad, tam je bilo njeno serce. — Ona stoji pokoncu, ne križi in težave, ne terpljenji' in skušnjave je niso mogle ukloniti. Ona premočna žena je še clo pod križem svojiga preljubezniviga Sina stala. To je tedaj pomen njene postave na okrogli zemlji.
Venec iz zvezd obdaja njeno glavo.
Zvezde, ki se lepši ko žlahtni kamni lesketajo, so ji v krono okrog glave: in po vsi pravici nosi .Marija krono na svoji glavi: zakaj ona je zemlje Gospodarica in nebes Kraljica. Zakaj? Zavoljo Deteta, ki ga nosi na svojim naročji. Dete je božji Sin, Kralj kraljev, pravi Bog, počešen vekomaj. Ona pa je mati božja, to je njena čast in njena visokost, zato nosi krono na svoji glavi, sato jo je veliki angel tiabricl oblagodarjeno (žegnano) med ženami pozdravil, zato jo srečno imenujejo vsi narodi. Zato je kraljica angelov. Od kod tedaj ta velika čast ? Sin jo je podelil svoji materi, in če Sina molimo, moramo njegovo mater častiti.
Lepe so zvezde s svojo čisto in pokojno svetlobo, med zvezdami nar lepši je zgodnja danica: tode solnee s svojo svetlobo, ki jo v sebi ima, vse druge zvezde preseže: solnee zmirej ostane ko polno morje svetlobe, desiravno jo drugim zvezdam neprenehama v vsi obilnosti deluje. Solncu se per-lici Kristus, sgodnji danizi .Marija devica, drugim zvezdam svetniki in zvoljeni božji. Kakor tedaj solnee s svojo lastno svetlobo vse razsvetljuje, tako razsvetljuje tudi Kristus s svojo lastno svetlobo tudi svojo zvoljeno mater in druge svetnike: vsi od njega čast in veličastvo prejemajo.
Zvezde, ktere .Marijno glavo obsvctljujcjo, pomenijo njene lepe čednosti, ki so se ko zvezde nad njo lesketale. Prav permerno čednosti zvezdam pcrličimo: čednosti namreč, ki se nad drugimi ljudmi svetijo, so tolikanj perjetne našim očem, kakor zvezde božje na jasnim nebu. Serce pravičniga je čisto, pokojno, lepo, kakor jasno podnebje, in čednosti so lepota in žarki serca. Serce hudobniga pa je podobno nebesu s černimi oblaki prevlečenimu, ki jih silni viharji semtertje pode. Žarki zvezd ostanejo čisti in ncouiadezani, akoravno v kako kalno mlako padejo.
.Marijne čednosti so bile čiste in ncomadcžanc, desiravno je na svetu med hudobnimi ljudmi živela. Med Farizeji, Samaritani, in s pregrehami oskrunjenimi Izraelci je živela, in bila je podobna roži med ternjem, cvetlicam, pod kterimi kače počivajo, lepiniu, polnimu klasu med jdcvclam, zdravimu človeku v okuženi hiši, samotni zvezdi, ki perjazno zmed oblakov persije.
Zvezde vedno svojo svetlobo ohranijo. Že več tavžent let neprenehama na nebu svetijo, in vonder so še zmiraj tako čiste in svetle, kakoršne so ob vstvarjenji bile. Svetle izhajajo in zahajajo. Kavno tako tudi čednosti svojo vrednost in svojo lepoto ohranijo, naj si jih tudi nevošljivost, ali obrekovanje počerni; in če tudi nekoliko časa zatemnijo, se pa tolikanj lepše v večnosti zasvetijo. Zvezde svetijo v temni noči, de samotni popotnik po pravim pot 11 hoditi vidi; ravno tako nam svetijo čednosti pravičnih v temni noči tega življenja, in nam kažejo pravo pot v večno življenje. Ozirajmo se tedaj v zvoljenje božje, ozirajmo se sosebno v nar svetejši, v Marijo prečisto devico, po njenih stopinjah neprenehama hodimo, in ne bomo nikdar zašli.
(Dalje nasledjc.)
1. Kaj so nekaršanske bukve?
Nekeršanski bukve al knige, zapeljive novice ino pisma so prepovedan sad sedajniga sveta. Si slišal al bral. kako je usmiljen Bog našim pervim starišani škodljiv sad okusiti prepovedal, rekoč:
..Od sadu drevesa znanja d ob riga i no hu-d i g a n e j e j . k e d a r k o 1 j g a ješ, b o š u ni er 1." Pa tudi veš, kdo jih je zapeljal? Eva radovedična se po raji pohaja ino do prepovedaniga drevesa pride. Ogleduje željna prepovedan sad, ino hudiča v podobi zvite kače najde: ker on je vselej nareden, če se ga človek ne varjc. Kača (hudič) se z Evo pogovarja, ino Eva zgovorna ji prijazne besede daja. ..Zakaj pa vama je I* o g prepovedal s a d u d r e v e s t i g a v e r t a jesti ?•• Kača zape-Ijivo vpraša. Eva pravi: .Vsa e i ga sadu vert-n i h dreves jeva: od sadu drevesa pa, k t e r o j e v s r e d i v e r t a , n a m a j e U o g p r e-povedal jesti, ino se ga ne do tekni t i, de n e u m e r j e v a.~ Kača Evi pravi: e 1) o t a v m e r I a ne: Bog vama ga je prepovedal, ker ve, de kaderkolj ga bosta jedla, se bojo vaji oči od p er le: bo t a kakor boga, vse dobro i n o h u d o b o t a v e d i I a.u Eva lažnive kačje besede rada sliši, prijeten sad željno pogleda, do-pade ji, seže po njem ino je, da ga tudi Adamu, de ga je. Ino koljko liudiga je iz tiga prišlo! —
Taka se še zdaj po sveti godi. Prepovedan sad so hudobni, zapeljivi nauki, ki vero ino keršansko zaderžanje kalijo, pamet motijo ino seree pačijo. Lažnivi ino zapeljivi nauki so sad ravno tiste kače, ki je Evo nalegala ino jo zapeljala. Orevesa, na katerih raste prepovedan sad, so ne-keršanske pisma, zapeljive novice al cajtinge ino škodljive bukve. Takih bukev kupiti, jih brati, elo dotekniti se je od svete matere katolške cerkve prepovedano, ino greli; one so dušna mišcnca, ino kdor take čila (bere) hitro gnado božjo zgubi ino na dnši unierje. i k a r n e v I e e i t e j a r m a z n e-verniki, veli sv. Pavi. Kaj ima opraviti p r a v i č n o s t z n e p r a v i č n o s t j o . kak š i n o t o-v a r š i j o 1 u č z t e m o ? K a ko dr u ž b o K r i s t u s z H e I i a I a m (hudičamj? al kakšen delež vern (kristjan) z nevercam.u
Kdo pa take škodljive knige piše?
Pomagavci ino najemniki tiste kače, ktera je Evo zapeljala , ncverci, krivoverci ino razujzdanci. So možje visoko učeni, ki so pa Boga pozabili. Imajo glavo prebrisano, pa seree gerdo. Bog jim je napoti, de ne morejo po svoji volji živeti. Za to se napihujejo kakor mehurji pod kapam, kader močno dež gre; se povzdigujejo kakor prevzetni angeli, ki so hotli Bogu enaki biti. Take štimanc glave se jezijo nad sveto vero ino pa nad božjo službo kakor kovrači (purani) nad rudečo suknjo. Ka j božjiga slišati, naj bo beseda božja, al pa molih a, ali kaka sveta pesem, jih hujši zaboli, kakor bi jim hrena pod nos potisnil. Za to sovražijo, karkolj je božjiga, ino si prizadevajo z besedo ino z djanjem keršansko vero ino čedno sveto zaderžanje po vsim sveti za-
treti. Kar s svojim jezikam ne dosežejo, mislijo z peresam povaljati. Pišejo gerde zapeljive pisma za novice, knižencc, ktere po groši, po krajcarji prodajo , ino jih po sveti trosijo; naj bi se jih ljudje prijeli, ino kakor oni obnoreli, prišli ob zdravo, keršansko pamet. V e s a rje seree polno, pravi Jezus, od tiga u s t a g o v o r i j o. Dober človek iz d o-briga zaklada dobro prinaša, in hudoben človek iz liudiga zaklada hudo prinaša." \aj bi ti poznal človeka, ki lake pohujšljive. nesramne ino pregrešne knižence še tak sladko ino miciio pise, bi mu pa v seree vidil, gabilo bi se ti takih bukev brati, hujši kakor bi v mlečni kaši grile ali pa podgano najdil. — »So tudi taki gladuni ali lačenbergerji. ki radi dobro pijejo ino mastno jedo, delati pa nočejo ali pa ne znajo. Jeziček jim pa dobro gre. tudi pero gladko teče. Boga ino sveto vero v iiemar pustijo : njih Bog je njih trebuh. Sveto keršansko cerkev ino duhovnike ccrtijo, ker se bojijo posvarjenja. Hitro pero poojstrijo, za neke groše po dve, po tri knižnicc napišejo, ino svoje goljufno blago na proda j dajo, lepo nališpano ino pa dober kup. Kni-žnili Judov je pa po sveti dovolj, ki tako škodljivo robo ljudem ponujajo. Ali te še ni noben Jud ali Židov z kako pisano capo vkanil ? Se nisi videl per-stanov ali pa uhanov svetlo pozlačenih, ktere Judje po petdeset goldinarjev cenijo, tudi abotne ljudi oslepijo. de kupijo sa goldinarje, kar ni krajcarja vredno. Se nevarnej ko Judovsko blago so goljufne knige ali bukve. Za tako nevarno robo krajcarja ne obljubi: ino če ti zastonj ponuja, ne vzemi. .M o d i t e t r e z n i i n o č u j t e, z a k a j h u d i č v a s s o v r a ž n i k h o d i o k o I j kakor r u j o v e č lev, ino jiše. koga bi pozerl. Terdni v veri se mu vstavljaj tc.u opominja sv. Peter.
(Dalje na>leJjc.)
Glasovi trobente.
Slišite li, ki ste k našim skrivnostim dopuseni! Nasititi te, ni lastno meso zveličarju predrago. V tvoj napoj ne odreče svoje kervi. in te dobrote neizmerne ti rad siplje in voljan. Ti pa bližnjimi! za-deržiš svoj kruli in svoj kozarec?
Boš ti odpušenje zadohiti mogel, kjer tako velik;' in drage darove prejemaš, pa take mervice odrekli ješ ? Vari, vari, kjer se s Kristusam v tvoj dobiček zavezati nočeš, de s hudičem v tvojo škodo zaveze ne storiš.
S. Krizostom.
Bog kliče: jez hočem usmiljenje. Kdor pa to. kar Bog hoče, Bogu odreče, ta tirja. de ntu Bog odreče, kar ga prosi. Jez hočem usmiljenje. Človek! Bog ga hoče. pa zate. ne zase. On prosi človeškiga usmiljenja, de božje za to podeli. V ne-
besih je usmiljenje, ktero se pa Je z usmiljenjem na zemlji doseči more.
S. Krizolog.
Čudna krepost miloserčnosti stori Boga človeku dolžnika, de on nebeškiga kraljestva ne išc kakor ka j plujiga, in zanj ne prosi, temue sereno vanj stopi. kakor de bi staro pravico imel do njega. O srečna niiloscrčnost! V nadlogi se scer rodiš, vender pripravljaš tem. ki te ljubijo. večno veselje.
S. Peter Damian.
Protasora bogotajic.
Bilo je in je še zmirej vsakoršnih spačenih ljudi na zemlji, \ekteri so bili tako deleč v pregrehe zašli. de so celo rekli. de Boga ni, ali de so Boga tajili. Sini rekel. de v pregrehe so bili zašli, zakaj le pregrehe so timu krive, de človek svoje serce tolikanj spakedra. in je v stanu Boga tajili, pamet pa slelicrniga človeka, če bi še tako divji bil, uči, de je Bog: in bogotajic prav dobro ve . de je Bog. pa on bi rad, de bi ga ne bilo, za to, ker ga tudi pamet uči: kakor je res. de je Bog. tako res bo hu d ode 111 i k a udaril zavoljo njegovih hudobij. To nas uči Protagorjeva zgodba. Ta bogotajic. bivši segnan iz svoje greške domacijc, se je na ladii proti Sirakuzam peljal. Ko bi trenil, strašin vihar zdivja, in vse na ladii v strah in trepet pripravi, še nar bolj pa hrezhožniga modrijana. kteri se je v začetku potuhnjeno posmehoval in norčeval. Kakor zid je obledel, se na vsili udih tresel: in ko še zraven njega treši, se skolelui. proti nebu stermeče gleda, in na vse gerlo vpije: ..0 Bog! kako me preganjaš!"
IMihotajie.
I nimu napuhnjenimu Protagoru podoben je bil slovesni Anglež llohlcs. kteri se je štulil prepri-ran biti. de. ni duhov. Torej je tajil, de bi bil kak razloček med dušo in telesam. in tajil je tudi stvarnika teles in duš. Per vsi m tiiu se je pa ta modri-janski korenjak tolika n j b a I d u h o v . de je imel ze sive lase, in si vender ni upal v svojo spavnico, de bi nikogar ne bil seboj imel.
\e norčuj z linzjimi naključbanii!
Oh času hude kolere je nek stolarski hlapec dodelal mertvaško trugo za merliča, ki je bil za kolero umeri. Norčevaje se hlapec v trugo v leže, rekoč: ..Zdaj sim umeri za kolero." Per ti priči oa kolera zgrabi, strašno ga vije, unierje, in — brez sv. zakramentov!
Procesija s. Ilcsnjiica Telesa v Frank-
fiirm.
\ Frank fu rt u ni bilo. od kar je bil zadnji rimsko-iiemški cesar ( 1792) tam kronan, tako le-piga eerkveniga opravila, kakor letaš Božni-
cveta, ko je bil praznik sv. Bešnjiga Telesa. Brcz-lavški knez in škof Melhior Dicpcnbrok so imeli veliko mašo in so sv. Bešnje Telo per procesji nesli; z njimi so šli še trije drugi zavolj zbora tam pričujoči škof ji. Juri 31fillcr iz Mfinstra, Anastazi Sedlag iz Kulma in Jošef (ieric iz Ermelanda : od poslancov je bilo kacih 200 per procesji.
Procesija sv. Hešnjisa Telesa v Inv
prukii.
A Inšprukuso ravno ta dan imeli ob 7 uri veliko maso in proces jo Tridcntinski knez in škof Janez ti-derer; presvilli cesar zavoljo bolchnosti niso mogli s procesjo iti, vonder je bila leta letaš sosebno imenitna. — Za sv. Bešnjim Telesam so namreč šli trije mladi nadvojvodi, sinovi Nadvojvoda Franca Karlna, kteri se je berž za njimi znajdel. — Za tirni so šli presvitla cesarica Alaria Anna, potlej nadvojvodnja Soli a. žena Franca Karlna, in veliko žlahtnih gospa. — Kakor nekdajnji pervi cesar iz Habsburgške hiše Budolf, tako je tudi še današnji dan cesarska Austrianska hiša svoje počešenje lio zakramenta sv. Bcšniga Telesa vsim v lep zgled razodevala. —
Zatiranje katolčanov v Perzii.
\ Perzii še zmiraj katolčane zlo zatirajo. Pričujoča prigodba nam bo to dovelj poterdila. Pred letam je bila neka mati z petero otrok k sveti ka-tolski veri prestopila: in nje mož, ki je med tem ravno v Imlii umeri, ji 2000 tomanov (neki peržki denar) zapusti, ter svojim prijatlam poroči, ji ta denar v Ojulfo poslati. Denar res v Ojulfo pride, pa ravno tačas vdova ukaz dobi. de ji denarja prejeti ni pripušeno, preden ne bo z svojimi otroci krivo-verniniu armenskimi! škofu roke kušnila, in se serčno pokesala. de je k katolški veri pristopila. Dokler tega ne stori, ji je dedina zgubljena. In kaj stori vdova? Denarju odreče, in očitno pove, de ji je prava vera ljubši od vsili zakladov sveta.
Pozneje je ta žena prav pobožno uinerla, njene otroke so pa misijonarji v skerb prevzeli.
Spreobernjenje na Francozkim.
V Andcgavi na Francozkim ravno zdaj deset sužnih deklic, ki so z milodarovi dobrih i\idi na egiptovskih tergih odkupljene bile. za s ve "i kerst pripravljajo. Že so tri mesce na Francozkim, ter bodo kmalo kmalo od Andegavskiga škofa keršene. Lansko leto, mesca Grudna se jih je osem tacili deklic iz Andcganc v Afriko spreobernjenih prepeljalo.
Spreobernjenje na Angleškim.
Hči anglikansko-krivovcrskiga velikiga škofa v Jorku, ki je pred kratkim umeri, M. Malkolm z imenam, je k rimsko-katolški veri prestopila. Od tega spreobernjenja se zlo govori po deželi, po sebno med vikšimi stanovi.
Skolijske \ovlce.
\ sredo, to je 5. dan 31 a liga serpanaso milost-Jjivi knez in škof. Anton Alojz. v Ljubljani v stoini cerskvi s. Miklavža 17 mladih duhovnov v mašnike posvetili.
\ rednik in založnik !h\ Janez Kriz. Potjacar. — \atiskar Jožef Blaznih v lijubljaiii.