Kmetijske in rokodelske novice
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Tečaj III.
V srédo 19. Listopada. 1845.
List 47.
Baron Cojz Žiga.*
(Iz Krajnske Cbelice).
Kmetijske skušnje.
D
ovsod se učiti,
Svét viditi sam,
To gnalo ga iti
V Rim, Amsterodam.
Mat' Krajna imela
S'nu ljubšiga ni,
Za Krajnšino vnela ,
Nam oča rodi.
Vodníke. Linharte
Je Žiga budil,
Bod' bukve, bod' karte,
Rad z njimi delil.
Petero jezikov
Verh moj'ga kramljá,
Cirila nas Grekov
Brat' knjige ravná.
Sromake, bolnike
Odeva po stó.
Kup' ranjenim like,
Blazino mehkó.
Sloví do Londona
Mineralogec,
Do Kube, Kantona
Z jeklino kupec.
Préd Sava nehála
Z Bohinja teč' bó,
Ko zábiti znala,
Cojz! hišo Tvojó.
Z.
*) Mesec Listopad je slavniga Barona Z. Cojza Krajncam
dal v letu 1747; Listopad nam ga je v letu 1819 zopet
vzel. Dvojni spomin tedej ta mesec obhajamo. Naj ga pri-
čijoča krepka pesem med našimi bravci pràv živo obudi!
Vredništvo.
Poslednje dni Kimovca sim obiskal svojiga pri-
jatla,Pustriškig a gosp. fajmoštra. Pustrica (Pu-
stritz) je vas na verhu Grebinske gore (Griffner-
Berg), ktera med Grebinjem in Šent - Andrejem
leží. Pustriščanje malo ajde, nič pa turšice ne se-
jejo, kér una malokrat, ta pa nikdar ne donese.
Zemlja je ilovnata in dobro služi pšenici. Tudi sadne
drevesa, kakor jabelka, hruške in češplje lepó
rastejo. Kar sim v Pustrici koristniga vidil, vam
hočem povedati.
Repo med ajdo vidši sim se čudil, in sim
gosp. fajmoštru rekel: Prijatel, preveč želiš, zatorej
ne boš nič dobil! Repa ti ajdo spodjeda, in ajda
ti repo zaduša. Ali ne vidiš, kako niska je ajda
ostala, in kakó počasno zorí?
Ne dolži repe, kadar vidiš ajdo slabotno! me
fajmošter podučí. Toča jo je posmukala, zatorej je
majhna, in poznejši dozorí. Druge leta se ajda,
v kteri je repa stala, ni ločila od une brez repe.
Jez. Vender ne le majhna, tudi redka raste
ajda, ktero košata repa s svojim perjem odriva. Meni
se bolje zdi, kar tudi sploh vidim, sejati ajdo po-
sebej, in repo posebej. Ajda poprej dozori, ko
repa, in v ajdovše lahko seješ sternino. Kadar pa
repa med ajdo stojí, moraš na repo čakati, in na
vaših višavah je že prekasno za pšenico. Takó ti
njiva, na kteri si malo ajde in pa tudi malo repe
perdelal, prazna ostane čez zimo.
Fajmošter. Per nas tudi poletna (jara) rèž
in pšenica dobro zda, in perhodnjo spomlad bom v
letó ajdovše rèži, pod rèž pa detelje in mačjiga
repa vsejal. Takó dobim skoz šest zaporednih let
dosti klaje, ktere bi mi sicer pomanjkovalo. Letas
sim pičlo preskerbljen s klajo, in kér tudi žito ni
kaj zdalo, ne bom mogel nobeniga vola pitati. Druge
leta sim per živini lep dobiček perredil. — Imam
še druge vzroke, zakaj de repo med ajdo sejem.
Moje njive visoko ležé, in so okrajene še od vik-
ših gôr; po kratkim dežji rado snežuje po verhih,
186
in slana nam ajdo posmodi; meni pa saj repa osta-
ne. — Repo, ktera sama raste, mi polži navadno
pojedó, in po celih kosih (kakor se na uni strani
tega lahko prepričaš) ne repik ne stojí; repe pa
med ajdo mi še niso nikdar polži nadlegovali. Teh
merčesov pa odgnati ne vém, in jih poberati, časa
ne najdem, kér je repiše prostorno, in drugi opravki
mi ne perpusté, dekel in hlapcov za polži zaganjati.
Jez. Vidim, de si bolj, ko jez, zveden v kme-
tijstvu. Ne bom te več grajal, ampak raji se od
tebe učil.
Robida.
Vzroki prepičliga žitniga pridelka.
(Nadalje.)
Iz tega se očitno vidi, de kdor pregosto seje.
zernje zametuje, kér čez mero sejano zernje
mu ali ne obzelení, ali pa ena bilka drugo v rastu
zatira, takó de le majhno in medlo klasje donese
in potem takim pičliga pridelka da.
Nalaš storjene skušnje zvedenih kmetovavcov
so očitno pokazale, de, ko bi med semenskim zer-
njem clo nič zanikerniga ne bilo, bi bila na
oral 2 mernika rèži ſpšenice nemalo več) zadosti;
kér se pa samo kaljivo in čisto zernje za seme težkó
dobi, ga je kakiga pol mernika več treba, s tem
razločkam, de se — kakor smo že enkrat rêkli —
rèži, ki je bolj mehka od pšenice, nemalo več
vzame; več tudi ovsa kakor ječmena; sploh več
pri jesenski, ko pri spomladanski setvi; več v merzlih.
ko v gorkih krajih; več v hribih, ko v dolinah; tam,
kjer žito pod brazdo sejejo, pa še več. Čez 3
mernike in pol pa ne bo nikoli semenskiga zer-
nja za posetev eniga orala potreba.
Kolikor nerodniši se kmetovavec pri svojim
delu obnaša, kolikor menj si prizadeva natoro in
rastljivost žita poznavati, kolikor menj si pravo
in potrebno pripravljanje njiv za setev
v skerb vzame, toliko več semenskiga zernja po-
seje, in ga mora posejati, kér veliko veliko pose-
janiga zernja drugič tudi zató v nič pride, kér
obsejane njive ni zadelal, ali zavlekel, kakor
gré, in v tem tičí drugi vzrok prepičliga pridelka.
Gotovo želí slehern kmetovavec, de bi mu
vsako sejano zerno sad doneslo. Če hoče letó do-
seči, naj popolnama zreliga zernja vzame
za seme, in naj odbere vse medlo, puhlo ali gluho
in slabo zernje; takó očišeno seme naj seje ena-
komerno v dobro obdelano, popolnama priprav-
ljeno njivo, in naj ga zadéla ali zavleče z dobro
brano, ne pa z drevesam.
(Konec sledí.)
Slovenske besede.
(Konec.)
R. Da si šole poboljšajo, morejo naj več po-
magati duhovniki in učitelji in pa šolski
starašini (Schulbehörden), takó jaz mislim.
J. Taka je. Duhovniki so duša za šolo. Srečna
soseska, ki skerbljivega duhovnika in pridnega
učitelja ima, ktera imata do otrok in do slovenščine
veselje. Zató bi bilo neizrečeno dobro, da bi bo-
goslovci (mladi duhovniki v duhovšnici) in tisti, ki se
za učenike perpravljajo, se slovenščine lepo vadili.
R. Gosp. Vertovc so v krepkim predgovoru
k „Vinoreji" nekaj povedali, da se bode slavjanska
stolica vstanovila v primorski duhovšnici.
J. Sam Bog jih vsliši, da bi resnica bila! Oni
pišejo: „Ne obupajte dragi mladi prijatli, pokrotite
se! že od več straní se sliši, de vam bo v temle
in sicer v kratkim pomagano. S posebnim veseljem
bodo Primorci (tudi vsi Slovenci!) novice sprijeli.
ki jim bodo dan oznanile, na kterim se bo v ob-
činski primorski duhovšnici jelo slovensko jezi-
koslovje razlagati.“ — Zvunaj duhovnikov in
učiteljev bi tudi drugi domorodci, gospodje, gospe
in gospodične po Slovenji lehko pomagali, da bi
učilnice po deželi lepši precvetele, ako bi radi k
izpraševanji (Prüſung) bližnjih učilnic šli, in
posebno pazili, kakó se kaj slovensko bere in
piše. Ako gré slabo — molčati! Posvariti imajo
pravico samo starašini; ako se pa slovenščina lepó
bere in piše, pohvaliti na glas — učitelja in učence!
Po pravici pohvaliti vsak sme; s tem se nobeden
ne razžali, temuč vsi se le razveselijo in za naprej
podbudijo. Imejte v časti duhovnike in učitelje, ki
se skerbno v šoli trudijo. Kdor častivrednega člo-
veka v časti ima, sam sebi čast dela. — Kakó bi
lepó in veselo pri izpraševanji bilo, ako bi tudi,
kdor premore, nektere lepe slovenské bukvice
kupil, jih seboj pernesel, jih gosp. tehantu podal,
da bi jih med tiste učence, mladenče in deklice,
razdelili, kteri naj lepši slovensko beró in piše-
jo. Veselje se ne da povedati, ki ga s tem otrokam
storiš, tudi staršem takó vstrežeš bolj, kakor bi
jim, kdo vé, kaj dal. Naj bodo že molitne bukvice,
ali kake druge koristne, kolikorkrat jih mlad člo-
vek v roke vzame, se spomni: „Glej te bukvice sim
od — — gospoda dobil; ali te bukvice so od go-
spe ali gospodične, sim jih pri izpraševanji dobila."
Tudi pred Bogam je to dobro keršansko delo, ktero
poverniti on ne bode pozabil. Boljši te krajcarje
naložiti ne moreš, kakor takó.
R. Nisim bogat, pa odsihmal obljubim k izpra-
ševanji v bližne soseščine hoditi, in nektere bukvi-
ce bodem seboj vzel za pridne slovenske otroke.
To vam obljubim, gospod!
J. Bog ti daj srečo v vsim, karkoli počneš —
in tudi ljubo zdravje za to veselje, ki ga otrokam
storiš! Ako bi kje posebno lepo slovensko brali
in pisali, bi me tudi veselilo, da bi se kratko,
brez vsega praznega hvališanja (lobhudeln) v No-
vicah bralo. Postavim takole:
„Vlani je bilo izpraševanje v Rogatcu (Roh-
itsch) na Štajarskim. Takó gladko so brali po
nemško in po slovensko, da je bilo veselje poslu-
šati. Vse jedno jim je bilo s starim ali z novim
pravopisam, da je vse pričijoče veselilo. Pisali
so — tudi v novim pravopisu! Od tega izpraševa-
nja in pisanja se je iz Rogatca na Horvatski gra-
nici do Celovca slišalo. Takó je to izpraševanje
slovelo. Ali bodemo letas tudi od kod kaj takó
prijetnega zaslišali?"
Matija Majer.
Prošnji in ponudba.
I. Gospod L—e so v veliki pratiki za prihodnje
leto v spisku „obdelovanje njiv“ kmetovavcam sve-
tovali, de naj suh gnoj pod ilovnato brazdo podorava-
jo, in nikar mokriga. — Prosimo Jih zató prijazno, naj
nam povedó: kteri je suhi gnoj? in, kakó se da suh
gnoj sa ilovnato zemljo pràv napravljati ?
II. Od kod je beséda „korún“ (Erdapfel, solanum
tuberosum, pomme de terre)?
Kér so jele Novice novo besedo „korún“ namest
že navadne, stare „kampír, krumpír, kempír, v
svoje pripovesti jemati, zató vse Slovence pohlevno pro-
simo, de naj nam kdo razločno skaže, de je beséda
korůn slovenske korenine.
De se resnica praàv spozná,
Je treba čuti dva zvoná.
18
Ako nam kdo do noviga leta umelno in gladko to
dokaže, hočemo mi nasproti v prihodnjim letu Sloven-
cam povédati: Kaj je živinska bolezin sajevic, kaj
volčič; kaj vrančni prisad? Hočemo razodéti za te
bolezni zdravila, ktere do zdaj še nihče razglasil
ni: zdravila, ktere je skušnja poterdila, de se vrančni
prisad vstavi in ozdravi! —
Vini-verh Kozoperska 1845.
L. St.
Pristavik vredništva. Na poslednje vprašanje
bodo gosp. fajmošter Medved odgovorili, ki so nas s
pravo slovensko besedo korún soznanili, za ktero se
Jim gotovo vsi prijatli čiste slovenšine prav hvaležni.
De je korún slovenske korenine, že pervi pogled te
besede kaže. Če pa gosp. L. St. želijo, bolj na tanjko
slovenskih besednih korenin naučiti se, naj preslavno
gramatiko gosp. prof. Metelkota od straní 22 do 35
pazljivo preberejo. Pa kaj! gosp. Medved bodo samí na to
razložen odgovor dali. — Gosp. L— c pa v Ljubljani sta-
nujejo, torej njih odgovor na pervo prašanje precej tu-
kaj pristavimo. — Mi pa, in z nami gotovo vsi zdravniki
in posestniki živine, komej čakamo, de nam bodo gosp.
L. St. skrivnosti sajevca, volčiča in vrančniga
prisada razodeli!
Odgovor na vprašanje I.
Kteri gnoj se imenuje suh gnoj? in kakó
se da za ilovnato zemljo napravljati? Na to vpra-
šanje odgovorimo samó to: Suh živinski gnoj je tisti,
kteri ni od dežja premočen, ali komaj nakidan iz gnojne jame
ali iz kake druge luže, kamur se veliko dežnice steka,
precej podoran bil. Če moker gnoj nekoliko časa na njivi
leží, se ob suhim vremenu presuší in tudi takó presušen
gnoj se imenuje suh gnoj. To vsak kmetovavec vé.
Veliko kmetov je pa, ki ne vedó, de je škodljivo, mo-
ker gnoj na ilovnati zemlji podoravati, zakaj ilovnata
zemlja je že sama po sebi bolj vlažna od druzih. Podo-
ran moker gnoj splesnje (verschimmelt) v nji, kér zrak
do njega ne pride in taciga gnoja zemlja k pridu sadú
povžiti ne more. Moker gnoj (to je od dežja ali vode
moker) je merzel, vsako zemljo slabo gnojí, še slabši
pa ilovnato, ki je že sama po sebi bolj vlažna in mo-
kroto dalje časa v sebi perderžuje. V ilovnato zemljo se
ne sme moker gnoj podorati, pa tudi tak ne, ki je
ravno iz gnojne jame perpeljan bil: to je dobro skušena
reč. Več se bere od lastnosti zemelj in njih obde-
lovanja v „kmetijski šoli" perviga tečaja teh Novic.
L—c.
Vinoreja in vinščina v Premski komisii.
de je kmete veselilo si vsako leto en, ali dva sodčika
vina perdelovati.
Vsaka reč le en čas terpí, takó tudi ta. Kmetje
niso še vinoreje zadosti razumeli in pri tertah ne zadosti
perročni bili; spite močí zemlje niso s perpravno gnojnino
zboljševali; oslabljenih tert niso z drugimi mladimi domesto-
vali ali mladike pogrebenčevali; trave in divjih rastljin niso
iz tert trebili: zatorej je začel v mladosti rodovitni nograd
s tertami vred se starati, in njegova rodovitnost je bila
takó pošlá, de se niso ne delo, ne potroški splačevali. Za-
voljo tega so kmetje bili zgubili veselje, pustili v nemar
vinorejo, in vinograd je v puši in s travo zarašen med-
lel, deslih je ležal v pripravnim kraju.
Prišli so po sreči hvale in visoke časti vredni gosp.
Peter Aleš, *) za fajmoštra na Prem v leti 1822, ki
deslih ne vinorednik, vunder so bili zraven druge modrosti
in učenosti, tudi v vinoreji, sadjoreji in kmetijstvi jako
učen in razumen mož. Vidili so, kakó kmetje dobro in
koristno napravo večidel iz neročnosti zapušajo; spoznali
so, de v Premski občini še dosti perpravnih za vinske
terte vgodnih brežin spočite zemlje clo brez koristi leží;
previdili so, kakó te puste, od vod razžlebene brežine bi
v kratkim in z majhnim trudam s tertami preprežene ze-
lenele, in kmetam zdraviga vina dale za domačo potrebo
in za prodaj: lotili so se z možko besedo in bistrim umam
kmete nagovarjati, čez šest oralov veliko berdo ali hrib,
Vintarjev verh imenovan, med seboj si razdeliti, in
vsak na svoj del terte saditi. To niso bile prazne sanje,
ampak prevdarjene, dobroželjne misli verliga možá, ktere
so se kmalo v djanji pokazale in lepo, neprecenjeno delo
naduhnile.
De ob kratkim povem: Premci si v letu 1824 raz-
delijo Vintarjev verh, ter z veselim upanjem so po-
prijeli vinorejo po umetnim napeljevanji svojiga častitljiviga
ſajmoštra; in v šestih letih so si napravili lepih nogra-
dov, de jih je bilo veselje viditi. Dali so takó lep izgléd
drugim sosedam, kteri so se iz lenôbe in nerodnosti sper-
viga vperali vinoreji; zdaj pa, kar vsak svoj nograd ima, ga
nevtrudno obdelavajo, in če je le mogoče vekšajo in širijo.
Oni nograde pridno spodzidavajo, paštinajo **); terte
valijo, bilſajo, cepijo, nar veči del nisko obrezujejo in
pertlično ravnajo; v kakim kraji tudi v latnike in plante
spenjajo; kjer je lahka zemlja, gnojijo s kostmi, z obér-
tami, z odpadki stariga usnja in kož, kjer je pa težka
zemlja, jo s sajami, apneno šuto, rušnjo i. t. d. zboljšujejo.
Takó imenitno dobroto so storili s častjo rečeni go-
spod fajmošter ne samo Premcam in drugim vasem svoje
fare, kakor Smerjem, Janezovimberdu, Bitinji in
Čeljem, v kterih je zraven lepe vinoreje tudi nar boljši
in obilniši sadjoreja notranjske krajnske dežele **i); am-
pak tudi v Jelšanah v Čičarii, kamor so bili iz Prema
v letu 1830 za tehanta prišli, so kmalo vinorejo in no-
grade Jelšancam napravili, kjer ni bilo pred ne terte,
ne sadniga drevesa viditi.
(Konec sledi.)
Iz Vrem je perrastla vinska terta do Prema in čez.
Pred nekoliko leti je bila terta v Premskim kantoni
kaj redkiga in imenitniga; dobila se je le pred kako hišo,
v kakim zavetju. Vtaknjena v zemljo kot kolčik, malo
in napak obdelana, je rastla revno kakor v strahi; ven-
der pomigal semtertje je kak grozdik in na njem zabli-
šela se je zrela jagoda kmetu, ki jo je bil vsadil. Počasi
so se iz terte terte, iz téh pa grozdi in grozdje takó
veselo in dobro množili, de je bilo dovelj zobanja in tudi
nekaj vina. Kér so Premci po ti skušnji vidili, de terta
per njih rada raste in zarodeno grozdje zorí, so si zmislili
v občini nograd napraviti. Zbrali so si iz berdne (gra-
hudaste) zemlje sostavljeni jarek, ter v zavetno, sončno
stran terte zasadili, in kar so znali po Vremsko jih
obdelavali. Lepó so rastle v novim nogradu pertlične terte,
poganjale močne mladike, in v tretjim letu le ene za-
rodile, v četertim skorej vse, v petim letu pa je že bila
majhna tergatva zreliga in sladkiga grozdja. Vinograd
se je obrašal, terte so krepkeji in rodovitniši prihajale,
Delitva častnih daril.
Naslednjim krajnskim kmetovavcam so bile letas
častne darila (premije) za posebno lepe bike po
*) Sedaj korar in tehant mest — okolišnih far in šolski ogleda
v Terstu, in ud c. k. krajnske kmetijske in rokodelske
družbe v Ljubljani.
**) Paštínanje je: v jeseni ali pozimi čez tri čevlje široke
in čez dve globoke jame ali grabne skopati in vanje spom-
ladi mlade terte ali kolči saditi.
**) Zvunej Ipave, kjer je vinoreja boljši, in sadjoreja žlaht-
nejši in zgodniši zavoljo toplote.
v 9. in 11. listu oznanjenih postavah spoznane; vsak
izmed njih bo 50 gold. prejel, če bo bika skoz dve leti
za pleme svojim sosedam perpušal.
V Ljubljanski kresii: Mica Vokovškova iz
Kozarjev, Ljubljanske komisije; Jakob Vavpetič, velki
zupan iz Rove, Krumperške komisije; Jošef Frelih, iz
Zaliloga, Loške komisije; in Jakob Avsenik, iz Ver-
binj, Radolske komisije.
V Novomeski kresii: Anton Cvar, iz Zamo-
steca, Ribniške komisije; baron Alojzi Gušič, vlastnik
Gradaške grajšine: Jožef Opalk, iz Smedneka, Kerške
komisije; Jožef Zajc, iz Bistrice, Mirške komisije in
Anton Benegalja, iz Cerovca, Zatičinske komisije.
Za Postojnsko kresijo odmerjene 3 darila niso
bile razdeljene, pervič zató, kér je bilo malo lepih bikov
na ogled pripeljanih, drugič pa tudi zató, kér živino-
redniki niso bili zodovoljni s premajhno plemenivno štibro
po 6 krajcarjev.
Oolas nove knjige.
Na Dunaji (Beču) so v tiskarnici Ueberreuter-
jevi na svitlo prišle pesmi slavniga Og. Utiešenović-
Ostrožinskoga pod nadslovam: „Vila Ostrožinska."
Tem je perdjan vvod za naše krasoslovje (Aesthetik)
pod nadpisam: „Misli o krasnich umietnostih (Ge-
danken über die schönen Künste)", ktere obsežejo naj-
marstvo (Baukunst), kipotvorstvo (Bildhauerei),
slikarenje (Malerei), glasništvo (Tonkunst), go-
vorništvo (Redekunst) in pesništvo (Dichtkunst).
Imenovani pristavik povikša zanimivost te knjige, v kte-
rim veliko dobriga in krasniga in razun tega veliko do-
brih besedí za oznamnjanje raznih rečí najdemo, za ktere
nam je primernih slavijanskih izrek ali izrazov manjkalo.
Mi smo zategavoljo z velikim veseljem in z velikim
pridam te „Misli od krasnih umetnost“ prebrali in
jih prijatlam slavijanšine priporočimo. Cena te lepó na-
tisnjene in z dvema bakrorisama (Kupferstich) olepšane
knjige je le 50 krajcarjev; dobijo se tudi v Ljubljani
pri gosp. dohtarju Oberstarju, ki v mestni bolnici
(Civilspital) stanuje. — Kakor smo glasovitniga gosp.
Stanka Vraža „gusle i tamburo" z veseljem spri-
jeli, tudi „Vilo Ostrožinsko" prijazno pozdravimo.
Pregled slavijanskih časopisov.
V 6. zvezku Lipskiga časopisa „Jahrbücher
für slawische Literatur, Kunst- und Wissen-
schaft" je nevtrudljivi vrednik gosp. Dr. Jordan pri-
poročil, de bi se bukvarji v poglavitnih mestih vsa-
ke dežele z vsimi slavijanskimi knjigami založili in med
seboj to reč takó napravili, de bi prijatlam slavjanšine
lažeje bilo, poželjene in z višim dovoljenjem na svitlo dane
slavijanske knjige omisliti si. Na deželi se mora večkrat
dolgo čakati, predenj se morejo naročene nemške bukve
dobiti, s kterimi so bukvarji vunder sploh bolj založeni,
kakor s slavijanskimi. Ko bi pa bukvarji v Lipnici
(Leipzig), na Dunaji, v Pragi, Gradcu, Celovcu,
Ljubljani, Gorici, v Zagrebu i. t. d. vse na svitlo
dane slavijanske bukve v zalogi imeli, bi ne bilo treba
dolgočasniga čakanja. Te zaloge bi se po svetu gospoda
Jordana lahko napravile, ko bi vsak bukvar kake iz-
tise slehernih novih slavijanskih bukev, ki pri njem na
svitlo pridejo, vsim drugim bukvarjem v založbo
poslal, de bi jih na prodaj vzeli in prodajo v novicah
očitno oznanili. De bi se pa ta koristna naprava dognala,
je potreba, de bi prijatli slavijanskiga slovstva v vsa-
kim imenovanih poglavitnih mest eniga bukvarja spod-
bodli, de bi se te kupčije čversto poprijel. Bukvarjem
bi ta naprava veliko dobička prinesla, bravcam bi se pa
tudi pràv vstreglo. V Lipnici hoče gosp. Jordan to
napravo oskerbeti. Ljubljana, Celove in Celj niso
deleč saksebi, pa vunder se mora večkrat dolgo čaka-
ti, predenj bukvar iz eniga ali druziga mesta naročenih
bukev dobí. Kakó koristna bi bila tedej ta naprava!
Oznanilo.
Same „Vinoreje" ni nič na prodaj, Novicam
perložene pa jih imamo kakih 100 iztisov. Kdor jo tedaj
želí imeti, si mora poldrugi tečaj Novic kupiti, kte-
rim je perdjana. Poldrugi tečaj veljá v tiskarnici gosp.
Blaznika 3 goldinarje, za ktere se dobijo Novice od
lanjskiga polleta in celiga letašnjiga, verh tega pa še
cele 19 pôl debele bukve od Vinoreje, ktera bi v
bukvarnicah sama 2 gold. veljala.
Vredništvo.
☞
Zmes.
Nar starši zmed vsih vladarjev so sedanji Oče
papež, imajo že 79 let; nar mlajši je petnajstletna go-
spodična Izabela, španjolska kraljica; po nji pride 21
letni sultan ali turški Cesar. Hanoveranski kralj
je 73 let, Francozki 71, Virtemberžki 63, Parski
ali Bavarski 58 let star. Naš Cesar in Pruski ali
prajsovski kralj sta enake starosti, po 51 let. Koj po
njima je ruski Car, 49 let star. Angležka in Por-
tugalska kraljica ste tudi enake starosti, obé po 25
let.
(Kwety.)
Vganjka.
Kogá ženske zamolcé?
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je:
Pri obuvanji škorn.
Urno, kaj je noviga?
(Perva poskušnja vožnje na železni cesti
od Gradca do Marburga) je bila 1. dan Listopada
in pa z hlaponam „Weixelburg“. Celo pot, ktera 8 milj
znese, so storili v eni uri in 50 minutah, akoravno so
se semtertje nekoliko časa zaderževali.
(Čulik, mladi Čeh) je dokončal po velikim trudu
zlagarsko sklado ali mašino, s ktero se zamore v
bukvotiskarijah v eni uri 21,600 pismen ali čerk zlo-
žiti, kterih dosihmal tudi nar urniši zlagar v eni uri ni
mogel čez 2000 zložiti.
1
Mitni kup.
mernik Pšenice domače ... .
„
banaške...
»
. . . . . .
Turšice.....
Soršice...
Reži .... .
Ječmena . . . . . .
Prosa . .. . . . . .
Ajde . . . . . . .
V Ljubljan
15. Listopada.
gold.1 kr.
1
21
34
6
V Krajnju
11. Listopada
gold. kr.
2
26
29
50
20
Ovsa .. . . . . . . . . . ..
51
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.