Celje - skladišče D-Per iigiF 539/1975 1119750609,3 COBISS o GLASILO OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE LETO XI. MAREC 1975 ŠTEV. 3 FINANČNI REZULTAT NAŠEGA POSLOVANJA V LETU 1974 Poročilo o poslovanju za leto 1974 vsebuje vse podatke o proizvodnji, storilnosti, prodaji proizvodov in storitev, nabavi materiala in delu posameznih služb tako v TOZD kot v SSS. V tem sestavku bom obravnaval le finančne rezultate poedinih TOZD, SSS in delovne organizacije kot celote. Najprej moram poudariti, da so vse TOZD končale poslovno leto 1974 uspešno, izgube ne izkazuje nobena. Proizvodnja in prodaja premoga je imela sicer izgubo, vendar smo jo pokrili iz odstopljenih sredstev odpravljenega državnega kapitala. Pri skupnih republiških rezervah gospodarstva, so se namreč zbirala namenska sredstva za pospeševanje premogovništva in za prekvalifikacijo rudarjev. S posebnim republiškim zakonom je bilo zbiranje tega denarja ukinjeno in določeno, da se zbrana in še neporabljena sredstva razdelijo med rudnike premoga SR Slovenije. Za razdelitev je merodajen sporazum med rudniki, s katerim naj se določi namen uporabe teh sredstev in višina za posamezne rudnike. Samoupravni sporazum je bil podpisan koncem februarja 1975 in pripada naši delovni organizaciji 65 0/0 razpoložljivih sredstev ali v znesku 12,076.436,10 din. Vsota je bila porabljena za kritje izgube, in sicer za rudnik Hrastnik 1,236.852,98 din in za rudnik Zagorje 10,839,583,12 din. Posamezne TOZD in SSS so si razdelile dosežen celotni dohodek takole: Hrastnik Trbovlje Zagorje Separacija RGD Celotni dohodek 139,905.300 144,487.700 116,426.200 49,268.200 78,510.900 Porabljena sredstva 72,595.100 57,853.100 46,420.400 22,110.700 25,874.500 Dohodek 67,310.200 56,634.600 70.005.800 27,157.500 52,636.400 Pogodbene in zakonske obveznosti 12,232.900 9,411.800 10.754.700 4,680.100 7,520.500 Dohodek za razdelitev 55,077.300 47,222.800 59,251.100 22,477.400 45,115.900 Bruto OD 55,059.200 42,843.300 57,574.600 21,800.600 35,990.400 Bruto skladi 18.100 4,379.500 1,676.500 676.800 9,125.400 BSD GRAMAT Avtoprevoz RSC SSS Celotni dohodek 33,489.800 11,547.100 13,992.500 12,349.300 48,186.000 Porabljena sredstva 21,068.600 5,317.500 7,630.600 5,567.400 31,958.700 Dohodek 12,421.200 6,229.600 6,361.900 6,781.900 16,227.300 Pogodbene in zakonske obveznosti 1,893.000 937.400 1,190.400 615.700 2,637.400 Dohodek za razdelitev 10,528.200 5,292.200 5,171.500 6,166.200 13,589.900 Bruto OD 9,161.300 3,835.200 4,819.900 6,166.200 13,589.900 Bruto skladi 1,366.900 1,457.000 351.600 — — Misli o poslovanju TOZD in SSS ZPT ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1974 Leto 1974 je z vsemi peripetijami in dvomi razmeroma uspešni zaključek za nami. Pri tem pa ne smemo pozabiti na nekatere probleme, ki so se tekom leta pojavljali in ki so bili registrirani tudi v poslovnem poročilu za 1. 1974. Ti problemi obstajajo v vseh TOZD pa tudi skupnih službah. Ob kritični presoji moramo ugotoviti, da so v letu 1974 nastajali naj večji problemi v TOZD proizvodnje premoga. Izpolnjevanje proizvodnega načrta je bilo v letu 1974 najbolj kritično na rudniku premoga Hrastnik ter na rudniku premoga Zagorje. Res je, da tudi v rudniku Trbovlje ni bila dosežena proizvodnja po prvem načrtu. Vendar pa je bila dosežena in celo nekoliko presežena s končnim proizvodnim načrtom za leto 1974. O vzrokih za takšno stanje v proizvodnji premoga, smo v našem listu že pisali, zato ne bom ponavljal vpliva vodnih vdorov v Hrastniku in kasnitve dobave hidravličnega podporja in odkopnega stroja na potek proizvodnje premoga. Menim, da je ob koncu leta in ob razpravi o zaključnih računih TOZD in ZPT, verjetno potrebna ocena glede izpolnjevanja finančnega načrta. Prva ugotovitev je ta, da smo v celoti, zaradi urejanja pokritja izgube v rudniku Zagorje in manjše v rudniku Hrastnik, dosegli boljši finančni rezultat, kot je bil po finančnem načrtu predviden. V vseh TOZD smo, razen malenkostnega odstopanja v rudniku Hrastnik in rudniku Trbovlje, presegli načrtovani celotni dohodek ali bruto realizacijo. Tako je ta postavka tudi za celotno podjetje bistveno večja od načrtovane in znaša porast v primerjavi z načr- Pri separaciji in SSS je upoštevana v celotnem dohodku tudi notranja realizacija, to so prenešeni stroški teh služb na druge TOZD. Skupni znesek interne realizacije znaša 54,367.500,00 din in če ga v skupnem obračunu ne upoštevamo, dobimo za podjetje kot celoto sledečo delitev doseženega celotnega dohodka: Celotni dohodek 563,796.600,00 din Porabljena sredstva 242,029.200,00 din Dohodek 321,766.400,00 din Pogodbene in zakonske obveznosti 51,873.900,00 din Dohodek za razdeltiev 269,892.500,00 din Bruto OD 250,840.700,00 din Bruto skladi 19,051.800,00 din Ostanek dohodka, ki je namenjen za bruto sklade, smo morali razdeliti za vsako TOZD posebej, in ne zbirno za delovno organizacijo, kot v prejšnjih letih. Po zakonskih predpisih moramo najprej izločiti v rezervne sklade TOZD po 2 0/° od doseženega dohodka, to je od tretje postavke v prednjem pregledu. Od ostanka moramo razporediti v poslovni sklad 5 0/0 za obvezno posojilo skupnim rezervam, in sicer 3 n/° republiki in 2 fl/o občini. To posojilo se obrestuje in se nam prične vračati po 4 oziroma 5 letih. Vse TOZD, razen proizvodnje premoga, morajo plačevati še posojilo za gospodarsko nerazvite republike in SAP Kosovo v odrejenem odstotku od poslovnih sredstev, tudi znesek tega posojila se mora obvezno vnesti v poslovni sklad TOZD. Razliko, ki ostane po plačilu naštetih treh obveznosti, pa razporede delavski sveti TOZD na sklade, s katerimi samostojno razpolagajo v okviru zakonskih predpisov oziroma samoupravnih sporazumov. Ker nam v času sestavljanja zaključnih računov niso bile znane vse obveznosti, ki izvirajo iz potreb po nabavi novih osnovnih sredstev in iz dajatev po sindikalni listi, smo zaenkrat razporedili razliko v sklad skupne porabe. Ostanek dohodka za sklade v skupni višini 19,051.800,00 din je bil na podlagi omenjenih zahtev razdeljen začasno takole: rezervna sredstva TOZD 4,623.100,00 din poslovna sredstva — posojilo za skupne rezerve 951.700,00 din — posojilo za Kosovo 625.200,00 din — odplačilo sanacijskega kredita 122.200,00 din sredstva skupne porabe 12,729.600,00 din Poslovni odbor ZPT je v tej mandatni dobi — 1975/76 pri svojem delu zelo aktiven. Foto inž. T. Bregant Koliko od teh zbirnih sredstev odpade na posamezne TOZD, je pa prikazano v nadaljevanju članka. TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Rudnik Hrastnik je končal poslovanje sicer z izgubo, ki pa je bila v celoti pokrita iz prenesenih sredstev odpravljenega državnega kapitala. Ta TOZD je dosegla v letu 1974 naslednji finančni rezultat: dejavnost realizacija stroški razlika premog 127,864.100 128,570.000 — 705.900 drugo 6,282.100 6,555.700 — 273.600 menza 2,396.900 2,378.800 18.100 izredni dohodki in izdatki 2,125.300 1,453.100 — 672.200 obračun OD po zaključnem računu 929.600 — 929.600 prenesena sredstva 1,236.900 1,236.900 SKUPAJ: 139,905.300 139,887.200 18.100 Presežek dohodka se nanaša v celoti na menzo in je bil razpo- rejen v njen rezervni sklad. Pod »drugo« so izkazane storitve in proizvodi delavnic, samskih domov, zemljiške posesti, kamnoloma, betonarne, toplarne ter investicijskega vzdrževanja in raziskav v lastni režiji. Pri zadnjih treh so dohodld in izdatki uravnovešeni, ker jih obračunavamo v dejansko nastali višini. Od drugih proizvodnih dejavnosti imajo izgubo delavnice in zemljiška posest, dočim so vse ostale zaključile leto pozitivno. Pri izrednih dohodkih se nanaša naj višji znesek na prejete obresti, pri izrednih izdatkih pa na plačano rudarsko škodo. TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Rudnik premoga Trbovlje izkazuje pozitivno razliko le pri proizvodnji premoga, dočim imajo vse druge dejavnosti: delavnice, samski domovi, zemljiška posest in pralnica, izgubo. Pri izrednih dohodkih odpade največji znesek na prejete obresti, pri izdatkih pa na plačano rudarsko škodo. Podrobnejši pregled realizacije in stroškov je naslednji: dejavnost realizacija stroški razlika premog 106,023.500 100,999.500 5,024.000 drugo 3,676.300 4,687.800 — 1,011.500 menza 3,113.000 3,113.000 — izredni dohodki in izdatki 1,674.900 583.700 1,091.200 obračun OD po zaključnem računu 724.200 — 724.200 SKUPAJ: 114,487.700 110,108.200 4,379.500 Pozitivna razlika se razdeli na naslednje sklade: — rezervna sredstva TOZD 1,124.600,00 din — poslovna sredstva za obvezno posojilo skupnim rezervam 219.000,00 din — sredstva skupne porabe (začasno) 3,035.900,00 din TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Proizvodnja premoga je imela precejšnjo izgubo, ki pa je bila v celoti pokrita iz prenesenega državnega kapitala. Vse druge dejavnosti, razen delavnice na separaciji in zemljiške posesti, izkazujejo v poslovnem letu 1974 pozitivne rezultate, predvsem kam- ! tom 9 °/o, brez upoštevanja sred-! štev za pokritje izgube v rudniku Zagorje. Ob upoštevanju teh sredstev, pa znaša porast za ZPT 11 %>. Porast je za posamezne TOZD seveda različen in znaša največ 25 °/o, najmanj pa — 0,5 %>.' Zelo močno povečanje v primerjavi s finančnim načrtom predstavljajo materialni stroški, ki so se v primerjavi z načrtom povečali v ZPT za 16 %. Tudi lu je precejšnja razlika v povečanju med posameznimi TOZD, in sicer od 96,6 do 126,4, kar kaže na zelo različne pogoje pri ustvarjanju realizacije. Pri tem velja omeniti tudi to, da je bilo načrtovanje verjetno premalo dokumentirano glede na realnost, na drugi strani pa premajhna zavzetost, da ne bi načrtovane rezultate vsaj pri materialnih stroških bistveno presegli. Nadaljnja postavka, ki se kot doseženi strošek razlikuje od načrtovane, je postavka pogodbenih in zakonskih obveznosti, ki so za ZPT kot celoto za okrog 3 milijone dinarjev višje kot so bile predvidene v načrtu. Tudi pri tem je velika razlika med posameznimi TOZD. V celoti nastaja ta sprememba zaradi naknadne obremenitve, ki izvira v letu 1974 iz davka na dohodek TOZD. Ta ima v letu 1974 bistveno višjo osnovo kot v letu 1973. V letu 1973 je bila namreč osnova dohodek celotne delovne organizacije. Poleg tega so nastopile v letu 1974 dodatne obremenitve, ki izvirajo iz prispevka iz dohodka TOZD za republiško izobraževalno in za republiško raziskovalno skupnost. Poleg ostalih postavk na področju delitve celotnega dohodka, nismo bili dosledni tudi pri upoštevanju delitvenega razmerja, ki določa višino sredstev namenjenih za osebne dohodke in za sklade. V celoti smo presegli v ZPT predvidena sredstva za osebne dohodke za 5,6 %, pri čemer pa je zelo pomembna ugotovitev, da so vse TOZD presegle predvidena sredstva za osebne dohodke, in sicer v razponu od 1,5 °/o do .14,7 °/o. Jz dosedanje razlage in primerjave doseženih rezultatov lahko povzamemo, da odstopamo od načrtovanja deloma zaradi zunanjih vzrokov, (stopnja inflacije je višja od predvidene, obremenitve, ki jih je možno ugotoviti šele po zaključnem računu), v veliki meri pa tudi zaradi lastnih slabosti. V prvi vrsti se mi zdi, da manjka splošna angažiranost za doseganje v načrtu predvidenih rezultatov. Prepričan sem, da to izvira iz premajhnega sodelovanja širšega kroga delavcev pri sprejemanju načrta, na drugi strani pa tudi premalo intenzivnega seznanjanja oziroma spremljanja doseženih rezultatov in njih primerjave z načrtovanimi. Istočasno pa seveda manjka analitski pristop k odkrivanju pomanjkljivosti s takojšnjim sprejemanjem ukrepov, ki naj usmerjajo poslovanje in njegove dosežke v okvir načrtovanja. Navedene misli ob zaključnem računu za leto 1974, naj prispevajo k boljšemu razreševanju problemov v letu 1975. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. V Hrastniku smo vgradili SHP Marrel-Hydro Za poizkusno širokočelno odkopavanje z uvajanjem podgraje-vanja s samohodnim hidravličnim podporjem Marrel-Hydro v jami Hrastnik, smo pripravili V/16. etažo (K. 93) v zahodnem krilu A-kope. Glede na to, da je odkopavanje s SHP poizkusno (tudi za določitev optimalne višine etaže), smo V/16, etaže zaustavili tako, da znaša višina etaže na južnem delu ob krov-ninski meji 15 m, ostali del etaže, to je od transportne proge proti severu, pa je skupne višine okrog 5 m. nolom Borovnik, žaga in prevozi po normalnotirni železnici. Za izredne dohodke in izdatke velja ista ugotovitev kot pri rudnikih Hrastnik in Trbovlje: naj višji dohodek od obresti, naj večji izdatek za rudarsko škodo. dejavnost realizacija stroški razlika premog 93,817.600 104,025.400 — 10,207.800 drugo 6,718.300 5,862.100 856,800 menza 3,329.000 3,329.000 — izredni dohodki in izdatki 1,721.700 594.900 1,126.800 obračun OD po zaključnem računu — 938.200 — 938.200 prenešena sredstva 10,839.600 — 10,839.600 SKUPAJ: 116,426.200 114,749.600 1,676.600 Razlika med realizacijo in stroški je začasno razdeljena: — rezervna sredstva 1,384.300,00 din — poslovna sredstva — posojilo za skupne rezerve 83.800,00 din — odplačilo sanacijskega posojila 122.200,00 din — sredstva skupne porabe 86.300,00 din Rudnik Zagorje odplačuje sanacijsko posojilo za kritje izgube v letu 1964; letni obrok odplačila (anuiteta) se mora pokriti iz presežka dohodkov nad izdatki, in moramo zanj povečati poslovni sklad. TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Ta TOZD dosega celotni dohodek iz interne realizacije, to je iz prenešenih dejanskih stroškov skupnega prevoza, separacije, drobilnice premoga in jalovišča, na rudnika Hrastnik in Trbovlje ter RŠC. Nadalje iz eksterne realizacije, ki jo predstavljajo predvsem nakladalne in transportne storitve za elektrarno in cementarno. Doseganje realizacije in stroškov je naslednje: dejavnost realizacija stroški razlika interno 42,554.600 42,554.600 — drugo 2,575.200 2,577.700 — 2.500 nakladanje in transport premoga 3,828.100 3,111.300 716.800 izredni dohodki in izdatki 310.300 25.600 284.700 obračun OD po zaključnem računu — 322.200 — 322.200 SKUPAJ: 49,268.200 48,591.400 676.800 Začasna delitev pozitivne razlike na — rezervna sredstva TOZD sklade: 543.200,00 din — poslovna sredstva za obvezno posojilo skupnim rezervam 33.800,00 din — sredstva skupne porabe 99.800,00 din TOZD RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST Obseg poslovanja se je pri RGD v primerjavi z letom 1973, precej povečal. Za razliko od preteklega leta se je tudi uspeh na gradbiščih v SFRJ popravil. Doseganje celotnega dohodka in stroškov poslovanja kaže naslednjo sliko: gradbišča realizacija stroški razlika v SFRJ v inozemstvu izredni dohodki in izdatki obračun OD po zaključnem računu SKUPAJ: 70,523.300 58,474.600 1,760.300 130,753.200 66,242.100 52,247.400 2,611.500 531.800 121,632.800 4.281.200 6.227.200 851.200 531.800 9,125.400 Realizacija je prikazana v tem pregledu v višjem znesku, kot v knjigovodskem obračunu. V knjigovodski obračun pride od del v inozemstvu le dejanski priliv denarja v Jugoslavijo, to je razlika med realizicijo in stroški, ki se plačajo v tujini, v tem primeru 6,227.200,00 dinarjev. V gornjem pregledu pa je prikazana vrednost vseh izvršenih in obračunanih investicijskih del tako v SFRJ, kot v tujini. Pozitivna razlika je bila začasno razporejena takole: — rezervna sredstva TOZD — poslovna sredstva obvezno posojilo za Kosovo obvezno posojilo skupnim rezervam — sredstva skupne porabe 1.052.700.00 din 385.700.00 din 456.300.00 din 7.230.700.00 din TOZD ELEKTROSTROJNE DELAVNICE, TRBOVLJE Pri ESD evidentiramo realizacijo in stroške za tri delovne enote, ki so vse končale poslovno leto uspešno, in sicer: dejavnost realizacija stroški razlika strojna delavnica 21,656.800 20,950.300 elektro delavnica 8,428.500 7,953.500 toplarna 3,404.500 3,219.100 SKUPAJ: 33,489.800 32,122.900 706.500 475.000 185.400 1,366.900 Izredni dohodki in izdatki ter obračun OD po zaključnem računu, so vključeni v gornje zneske. Ostanek dohodka za sklade je po začasni delitvi razporejen za: — rezervna sredstva TOZD 248.400,00 din — poslovna sredstva — obvezno posojilo za Kosovo 52.200,00 din — obvezno posojilo za skupne rezerve 112.500,00 din — sredstva skupne porabe 998.000,00 din TOZD OBRAT ZA PROIZVODNJO GRADBENEGA MATERIALA — GRAMAT Z ustanovitvijo TOZD so izpadle iz obračuna GRAMAT A enote v Zagorju in Hrastniku, ki so od 1. januarja 1974 vključene v TOZD rudnika Hrastnik in Zagorje. TOZD GRAMAT ima v svojem sestavu le enote v Trbovljah, ki so dosegle v letu 1974 nasled- stroški razlika 7,869.600 933.500 1,057.100 209.000 1,112.200 314.500 51.200 — SKUPAJ: nje finančne rezultate: dejavnost opekarna kamnolom gradbena skupina betonarna Hrastnik realizacija 8.803.100 1.266.100 1,426.700 51.200 Z montažo SHP smo pričeli koncem leta 1974 in to na odseku severno od transportne proge. Za montažo sekcij SHP Marrel-Hydro, smo pred visoko progo izdelali prostor širine 4 m, dolžine 6 m in višine 3 m. Na tem mestu smo določene dele sekcije sestavljali, nato pa jih transportirali po visoki progi na kraj končne montaže. Potrebne sestavne dele smo v glavnem sproti dostavljali na kraj montaže, ker trenutno ni bilo v bližini prostora za skladiščenje večjega števila sestavnih delov. Za deponijo smo uporabljali tudi slepi del širokega čela, v katerem je kasneje potekala montaža SHP. Kljub omenjenim težavam je povprečno 5 zaposlenih sestavilo in postavilo po dve kompletni sekciji SHP na tretjino, v odsekih z normalnimi pogoji na visoki progi. V januarju pa smo montirali še SHP v naknadno izdelanem slepem delu visoke proge ob južni krov-ninski meji. Z normalnim napredovanjem in odkopavanjem smo pričeli na tem čelu 20. januarja in to po končanem odkopavanju na zgornji V/14, etaži. Premog na tem čelu prav tako pridobivamo do višine 2,5 m z normalnim podkopnim napredovanjem, nad to višino pa s pridobivanjem premoga iz nadkopnega dela. Da zaščitimo hidravlične stojke pred udarci kosa premoga, oziroma jalovine v času od-streljevanja podkopnega dela, uporabljamo posebne zavese, kakor tudi mrežo, pleteno iz nylon vrvice (to uporabljamo predvsem v zadnjem času). Pri uporabi zaves nastopajo težave predvsem pri prestavljanju le-teh na mesta odstreljevanja, kakor tudi zaradi trganja na priključkih. Uporaba zaščitne mreže iz nylon vrvice je pokazala ugodnejše rezultate, ker je lahka in enostavnejša za montažo in demontažo. Njena doba trajanja pa se skrajša na odsekih čela, kjer je premog trd oziroma vsebuje trde in ostre jalo-vinske vložke, ker ti razsekajo vrvico v mreži. Občasno pri napredovanju pridemo v območja, kjer pre- STRAN 6 SREČNO « Št. 3 — marec 197") mog ni normalne trdote oziroma kompaktnosti. Na takih območjih je napredovanje širokega čela otežkočeno, ker se pojavljajo vzdolž odprtine v stropu ob odkopni fronti, ki segajo tudi do starega dela odkopne V/14, etaže. V takih primerih je seveda glavna ovira ročna izdelava stropa, kakor tudi dodatno opaženje. Na odseku čela, kjer znaša nadkopna višina ca. 2,5 m, poteka pridobivanje premoga brez nadkopnega odstreljevanja, ker se premog poruši oziroma zdrobi že pri vzpenjanju stropnice pod strop. Ods^k s povečano nadkopno višino, pa je potrebno pred pričetkom pridobivanja premoga, razstreliti. Pridobivanje premoga (predvsem iz nadkopnega dela) je zelo ugodno, ker je premog v A-kopi bolj drobljiv in je SHP Marrel-Hydro bolj primerno za pridobivanje premoga iz nadkopnega dela. Konstrukcija omenjenega SHP je taka, da je možno zadnji, gibljivi del stropnic, ki varuje in preprečuje nekontrolirano pridobivanje, premikati s pomočjo hidravličnih stojk. S premikanjem zadnjega dela stropnic pa dosežemo enakomerno, kontrolirano in varnejše delo pri pridobivanju premoga iz nadkopnega dela. Pridobivanje premoga iz stropa poteka tik nad transporterjem v zadnjem mejnem oknu, kjer se prereže mreža med gibljivimi deli stropnic na posameznih sekcijah SHP. Po končanem pridobivanju iz stropa, odprtine v mreži zašijemo z nylon vrvico. V januarju 1975 je znašal napredek širokega čela 9,1 m oziroma 0,8 m/dan pri dolžini čela 44 m in višini etaže 5,2 m. V februarju pa je znašal napredek čela 19 m oziroma 0,80 m/dan pri skupni dolžini čela 59 m. Višina etaže pa je znašala v februarju na odseku 44 m, 5,2 m, na odseku 15 m pa 15 m. Skupna odkopna storitev, katero določimo lahko le iz količine premoga v zraščenem stanju (za celotno jamo Hrastnik je le eno polnišče), je od 10,1 t/š v januarju narastla na 13,4 t/š Razlika je razporejena začasno za: — razlika sredstev TOZD 124.600,00 din — poslovna sredstva — obvezno posojilo za Kosovo 72.800,00 din — obvezno posojilo za skupne rezerve 112.500,00 din — sredstva skupne porabe 1,147.100,00 din TOZD AVTOPREVOZ ZASAVJE, TRBOVLJE Vrednostno se je obseg poslovanja v primerjavi z letom 1974 precej povečal, na drugi strani pa so tudi stroški poslovanja tako narasli, da je ostanek dohodka za sklade TOZD nižji kot je bil po bilanci za leto 1973. Finančni dosežki so naslednji: dejavnost realizacija stroški razlika tovorni in osebni promet 11,505.500 11.255.300 250.200 delovni stroji 2,369.700 2,278.500 91.200 delavnica 67.500 53.400 14.100 izredni dohodki in izdatki 49.800 53.700 — 3.900 SKUPAJ: 13,992.500 13,640.900 351.600 Delitev ostanka dohodka: — rezervna sredstva TOZD 127.200,00 din — poslovna sredstva — obvezna posojila za Kosovo 74.900,00 din — obvezna posojila za skupne rezerve 17.600,00 din — sredstva skupne porabe 131.900,00 din TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER Bilanco te TOZD smo uravnovesili. Z dohodki smo pokrili vse izdatke, presežke dohodka za sklade ne izkazujemo. Skupni izdatki za strokovno izobraževanje so znašali 12,349.300,00 din, ki smo jih pokrili iz naslednjih virov: Lastna realizacija RŠC s proizvodnjo premoga in drugimi storitvami 5,295.300,00 din dotacija TOZD ZPT 4,997.800,00 din dotacija republiške izobraževalne skupnosti 1,542.100,00 din razni drugi dohodki 514.100,00 din SKUPAJ: 12,349.300,00 din SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE Poleg čistih upravno-prodaj nih stroškov, ki so se prenesli po dogovorjeni delitvi na vse TOZD proizvodnih dejavnosti, so ustvarile skupne strokovne službe s svojo dejavnostjo tudi nekaj presežkov dohodka in to: pri žagi Trbovlje 279.600,00 din pri laboratoriju 119.400,00 din pri raznih drugih storitvah 137.600,00 din SKUPAJ: 536.600,00 din Izkazani presežek dohodka je bil z zaključnim računom v celoti razdeljen na TOZD, tako da so v SSS izdatki izenačeni z dohodki. V sestavu SSS so še počitniški domovi, ki so zaključili poslovno leto z negativnim rezultatom v višini 169.500,00 din. Izgubo izkazujeta Partizanski vrh in Plava laguna; Rab in Crikvenica sta dosegla vsak po nekaj dobička, ki pa izgube drugih dveh ni mogel v celoti pokriti. Razliko smo plačali iz sredstev skupne porabe, iz tistega dela, ki je namenjen za regresiranje počitniških domov. OSEBNI DOHODKI Na kratko si oglejmo še gibanje povprečnih mesečnih osebnih dohodkov, ki so znašali v mesečnih zneskih: TOZD za 182 ur za vse delavn. indeks Rudnik premoga Hrastnik 2.988 din 3.445 din 115.3 Rudnik premoga Trbovlje 3.164 din 3.638 din 115.0 Rudnik premoga Zagorje 2.745 din 3.153 din 114.9 Separacija Trbovlje 2.525 din 2.995 din 118.6 RGD 3.238 din 3.840 din 118.6 BSD 2.474 din 2.943 din 119.0 GRAMAT 2.335 din 2.685 din 115.0 Avtoprevoz »Zasavje« 2.828 din 3.391 din 119.9 RŠC 3.116 din 3.674 din 117.9 sss 2.857 din 3.258 din 114.1 ZPT — povpreček 2.902 din 3.370 din 116.1 Delo ob prostih sobotah, nedeljsko in nadurno delo zvišuje mesečni zaslužek za dobrih 16 %. V primerjavi z letom 1973 so se mesečni OD za 182 ur povečali za 25 °/o in računano na vse delavnike za 29 °/o. V naslednji številki Srečno, bo objavljen prispevek o doseganju in porabi amortizacijskih sredstev in tisto o sredstvih skupne porabe Roman Turnšek Izpolnjevanje delovnega načrta od 1. januarja do 15. marca 1975 TOZD načrtovano doseženo doseženo + — 'Vo Rudnik Hrastnik 134.146 142.030 + 7.884 105,9 Rudnik Trbovlje 147.401 162.194 + 14.793 110,0 Rudnik Zagorje 76.496 80.490 + 3.994 105,2 RŠC 7.351 7.306 — 45 99,4 ZPT 365.394 392.020 + 26.626 107,3 PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA Rudnik Hrastnik letni načrt doseženo % — betonarna (kos) — kamnolom (m3) 160.000 32.015 20,0 25.800 8.731,5 14,5 GRAMAT — opekarna (kos) 6,000.000 1,541.466 25,7 — kamnolom (m3) Rudnik Zagorje 30.000 5.507 18,4 — kamnolom (m3) 165.000 35.795 21,7 STORITVE, OSTALA PROIZVODNJA TOZD RGD (din) TOZD Avtoprevoz 74,000.000,00 21,625.130 29,2 »Zasavje« (ton/km) 5,500.000 1,191.373 21,7 TOZD ESD (ure) 321.000 77.416 24,1 Erika Kavčič v februarju. Dosežena skupna skupna višina etaže ca. 5 m odkopna storitev je v višini, ugodna predvsem zaradi tega, predvideni s projektom. ker se zdrobi premog v nadkop- V času dosedanjega odkopa- nem delu čela že pri vpenjanju vanja se je že pokazalo, da je stropnic in ni potrebno nadkop- no razstreljevanje. Vendar pa bi bilo treba za dosego večje in enakomerne proizvodnje povečati napredek širokega čela, kar pa trenutno pogojuje večjo ob-ložitev. Določanje in odrejanje števila ljudi na širokem čelu pri SEP, bi moralo biti odvisno od dolžine čela, delovnih pogojev na čelu in trajanja posameznih delovnih faz pri različnih pogojih. Vendar pa to ni vedno mogoče, ker ni dovolj ljudi za vsa nujno potrebna dela v jami. Če bi vztrajali na zahtevani ob-ložitvi, ki pogojuje povečan napredek čela, bi seveda s tem zmanjšali obložitev čela s podporjem Salzgitter v talnem skladu, kar pa bi nedvomno vplivalo na znižanje proizvodnje. Konture premogovega sloja v jami Hrastnik, se dokaj spreminjajo, SHP »Marrel-Hydro« pa ni dovolj gibljiv, da bi s »hitrim« širjenjem oziroma krajšanjem širokega čela odkopavali ves premog. Zaradi tega premog na mestih hitrega spreminjanja kontakta s prihribinami od geometrijske oblike odkopavanja, skoraj praviloma puščamo v ležišču. Kot sem že omenil, je dosedanji poizkus pokazal, da bi morali za dosego uspešnejših rezultatov v bodoče zagotoviti večji napredek na širokem čelu, kar pa je možno le z uvedbo pridobivalnega stroja. Prav tako smatram, da bi bilo potrebno izvesti poizkusno odkopavanje s podgrajevanjem s SHP Marrel-Hydro tudi na etažah z nekoliko večjo nadkop-no višino (4—5 m). Na podlagi dosedanjih rezultatov poizkusnega odkopavanja v različnih pogojih (višina etaže, različna kompaktnost premoga, j alovinski vložki v premogu itd.), lahko rečemo, da bo potrebno dobiti v času poizkusnega odkopavanja s SHP optimalno skupno višino etaže, ki bi poleg varnih pogojev dela, dala tudi dobre ekonomske rezultate. Franc Selan, dipl. ing. rud. Naš jubilej — 25 let samoupravljanja Predsedniki osnovnih organizacij sindikata, so na svoji 1. seji izvršnega odbora KOSIRE ZPT, med drugim razpravljali tudi o jubilejnem praznovanju »25 let samoupravljanja« ter sprejeli enotno stališče, da moramo dati temu praznovanju poseben poudarek in ga približati slehernemu samo uprav Ijalcu v vsa- ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD ZPT Dne 24. februarja 1975 je bila 10. seja odbora za družbeni standard ZPT v tej mandatni dobi. Na seji je razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — sklenil je, da je treba v počitniških domovih na Rabu in v kem delu osnovne organizacije. Posebno mladi samoupravljalci ga morajo doživeti. To pa bomo dosegli le, če bomo izdelali ustrezen program, ki mora zajeti tako obliko praznovanja, da bo možno še bolj razvijati in poglabljati, ne le delovne odnose, temveč tudi prijateljske, ki so še kako pomembni za delav- Crikvenici takoj pregledati in ugotoviti, katera popravila je treba izvesti še v predsezoni, da bi na ta način zagotovili čimbolj še počutje letovalcev in da bi preprečili nadaljnjo škodo, — podrobneje je obravnaval izvajanje sklepov sprejetih na prejšnjih sejah, predvsem vpra- čevo dobro počutje in ne nazadnje za uspeh pri delu. Torej, sindikati ZPT predlagajo, da bi delavski sveti TOZD in SSS ZPT temeljito in usklajeno proučili možnosti praznovanja te obletnice v obliki shodov za posamezna področja ali pa za celotno delovno organizacijo skupen shod nekje v našem lepem okolju, kjer bi se spomnili vseh delovnih in samoupravnih zmag ter nadaljnjih nalog, ki stoje pred nami v tako pomembnem trenutku vsestranskega in hitrega nadaljnjega razvoja. Prav tako se zavzemajo, da proslavimo letošnji praznik »DAN RUDARJEV 75« še toliko bolj slavnostno in v vzdušju našega tako pomembnega jubileja. Pri vseh pripravah in praznovanju morajo vse družbenopolitične organizacije, od sindikatov do ZK, posebno pa mladih, strniti vse svoje akcijske in druge sposobnosti ter skupno s samoupravnimi organi dokazati, da smo takim nalogam kos. Se bolj pa smo ponosni na vse dosedanje rezultate celotnega delavskega razreda, ki se s svojimi revolucionarnimi uspehi uveljavlja v vedno širšem svetovnem prostoru, posebno pa tam, kjer ga vodi ZK. Franjo Glavica šanje nadaljnjega oskrbovanja počitniškega doma na Partizanskem vrhu, stanovanjski problem upravnika doma na Rabu, nabave inventarja ipd. — podrobno je obravnaval osnutek pravilnika o oddajanju stanovanj in odpovedi stanovanjske pogodbe, s posebnim Rajko Medvešek, predsednik sveta ZK ZPT je na problemski konferenci ZK ZPT, dne 16. februarja 1.1. podal obširno poročilo o problematiki TOZD in SSS ZPT. Foto inž. T. Bregant Aktivnost samoupravnih organov ozirom na predložene pripombe, predloge in mnenja, ki so jih posredovale TOZD in družbeno politične organizacije. Na temelju teh pripomb je sprejel vrsto dopolnitev in sprememb pri posameznih točkah pravilnika. Na temelju sprejetih pripomb je bilo treba izdelati dokončni predlog pravilnika in ga poslati v sprejemanje delavskim svetom vseh TOZD in SSS, nato pa ga bo razglasil delavski svet ZPT, — predloga Francke Pintar iz Poljan nad Škofjo Loko, da bi letovali člani našega kolektiva v njenem penzionu, odbor ni osvojil zaradi pomanjkanja sredstev, ■—■ mnenja je bil, da naj osnovne organizacije sindikata v TOZD poravnajo stroške seminarja za udeležence iz vrst aktivov mladih delavcev na Partizanskem vrhu, iz svojih sredstev, — odbor prav tako ni osvojil predloga uprave študentovskih domov iz Ljubljane, da bi koristili njihove domove za letovanje v Ankaranu, — sprejel ni predloga iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne Kamnolom TOZD Rudnik premoga Hrastnik, v Hrastniku, v teku rekonstrukcijskih del. Foto T. Bregant skupnosti za telesno kulturo občine Rab, za sofinanciranje telesne vzgoje, z motivacijo, da naši letovalci njihovih objektov ne koristijo, — na znanje je sprejel informacijo o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne počitniške skupnosti v Hrastniku. Na 11. seji tega odbora, ki je bila 28. februarja 1975, pa je razpravljal in sklepal o naslednjem: — odbor je skoraj celotno sejo posvetil razreševanju problematike počitniškega doma na Partizanskem vrhu. Na znanje je sprejel vsebino zapisnika o izvedeni primopredaji poslov med dotedanjo oskrbnico tega doma, Marijo Tabor in štiričlansko komisijo, predstavnikov ZPT. Ta komisija je v dneh 31. januarja in 1. februarja 1.1. prevzela vsa osnovna sredstva in inventar, ker je Mariji Tabor prenehala lastnost delavca v združenem delu in posebna pogodba. Komisija je ugotovila presežke in manjke ter preverila izpolnjevanje pogodbenih določil in ugotovila razliko, ki jo je dotedanja oskrbnica dolžna poravnati, — razpravljal je o tem, da naj bi morda TOZD Rudnik premoga Trbovlje pervzel patronat nad počitniškim domom ZPT na Partizanskem vrhu s tem, da bi skrbel za tekoča vzdrževalna dela, Na 12. seji je odbor za družbeni standard ZPT, ki je bila 4. marca 1975 obravnaval naslednje: — na temelju sklepa tega odbora je predstavnik sektorja za tehniško pripravo poročal o tem, da si je ogledal v počitniških domovih na Rabu in v Crikve-nici objekte, naprave in inventar in ugotovil, da je treba izvesti do začetka predsezone različna popravila na zgradbah in inventarju ter nabaviti nekatero opremo, tako da bi lahko oba počitniška domova pričela ob pričetku sezone normalno obratovati. Stroški za razna popravila in nabave bi znašali skupno 330.000,00 din, kar naj bi financirali iz sklada skupne porabe. V tem smislu bo odbor predložil pristojnim organom predlog za odobritev teh sredstev. V tem okviru je predvidena tudi nabava hladilnega pulta za dom v Crikvenici, — na temelju izdelane kalkulacije za oba počitniška domova, je določil cene za letovanje v sezoni, predsezoni in posezoni v letu 1975. Te so naslednje: a) cena dnevnega penziona za člane kolektiva ZPT: — v predsezoni in posezoni 68,00 din/dan — v sezoni 80,00 din/dan b) cena dnevnega penziona za tuje goste: — v predsezoni in posezoni 80,00 din/dan — v sezoni 90,00 din/dan Za čas predsezone se šteje doba od 25. maja do 25. junija, čas sezone od 25. junija do 5. septembra in čas posezone od 5. septembra do konca obratovanja oziroma letovanja v letu 1975, — menil je, da naj bi KOSI-RE organiziral sindikalno konferenco na temo »Letovanje 1975«, vsaj do 15. marca. Tako da bi lahko izoblikovali do konca marca stališče do izplačila regresa letovanja, — kadrovski sektor - referent za pddih in rekreacijo, je dobil nalogo, da do naslednje seje pripravi predlog za razdelitev posteljnega fonda za letovanje v počitniških domovih, — odbor ni mogel sprejeti ponudbe hotela Laguna v Novi-gradu za koriščenje njihovih le-tovalnih prikolic, . — kadrovski sektor je dobil nalogo, da napravi novo kalkulacijo za koriščenje letovalnih prikolic v letu 1975, — počitniška skupnost Hrastnik je v Novigradu dogradila svoj počitniški dom, tako da imajo ZPT tu na razpolago štiri sobe s 16 posteljami. Prostore bo treba še opremiti, za opremo pa bi potrebovali okrog 1 milijon din, — sklenil je, da bo s pričetkom letošnje letovalne sezone uvedel primopredajne zapisnike za letovalce tudi v počitniških domovih na Rabu in v Crikve-nici, tako kot je bil to primer v letu 1974, pri letovanju v prikolicah v Novigradu, — opozoril je upravnika doma na Rabu na izvajanje njegovih dolžnosti med letovalno sezono in v času med sezonama, — vlogi upravnika doma na Rabu, za odobritev kredita za zgraditev lastnega stanovanj a na Rabu ni mogel ugoditi, ker ta odbor ne razpolaga s potrebnimi sredstvi, — na znanje je sprejel opozorilo izvršilnega odbora enote za družbeno pomoč pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti Trbovlje, da mora biti odbor pri izdajanju potrdil mladoporočencem za solidarnostna stanovanja, bolj previden, ker so obveznosti nespremenljive. POLITIČNI AKTIV Dne 1. marca je potekala seja političnega aktiva ZPT. Razpravljal in sprejemal je stališča v naslednjih zadevah: — na temelju stališč političnega aktiva z dne 22. februarja 1975, so vse TOZD v zaključnih računih za leto 1974 povečale maso OD za 1,5 °/o, kar je spremenilo delitveno razmerje v korist OD za leto 1974, — na znanje je sprejel informacijo generalnega direktorja, da so slovenski premogovniki podpisali pri republiškem komiteju za energetiko samoupravni sporazum o delitvi sredstev in pravic, ki se nanje prenašajo na podlagi zakona. Na temelju tega sporazuma so bila sredstva v višini 18,579.132,49 din porabljena za kritje nedoseženega dohodka v poslovnem letu 1974 oziroma za povečanje poslovnega sklada. Po tem sporazumu so bila sredstva razdeljena takole: Zasavski premogovniki Trbovlje 65 0/o, Rudnik rjavega premoga Kanižarica 13 %>, Rudnik rjavega premoga Senovo 11 %>, IT AS :— proizvodnja premoga Kočevje 5 % in TIM — proizvodnja premoga Laško 6 %>. Na ZPT je po tem odstotku odpadlo 12,076.436,10 din. Ta znesek je bil porabljen za kritje izgu- be v naših TOZD, ki so poslovale z izgubo, — osvojil je enako stališče kot predhodno Svet ZK ZPT in Konferenca sindikata delavcev energetike in rudarstva KOS1-RE ZPT, da se na račun povečane mase OD za leto 1974 izplača vsem delavcem pri ZPT enak znesek v višini po 600,00 dinarjev, in to vsem tistim, ki so v letu 1974 v TOZD in SSS združevali delo. Sprejeto stališče je vsebovalo tudi podrobnosti o izplačilu za tiste, ki so neopravičeno izostajali z dela, ki so bili v bolniškem stanju in na letnem dopustu ter vajencem. Ponovno se je politični aktiv ZPT sestal 6. marca 1975. Razpravljal je oblikovanju višine povprečnega osebnega dohodka v TOZD za februar 1975, oziroma za izvajanje dogovora sklenjenega med vsemi TOZD in SSS. Ponovna seja tega aktiva je bila sklicana zavoljo tega, ker je delavski svet TOZD Rudnik premoga Trbovlje sklepal o višini povprečnega osebnega dohodka za februar mimo dogovora. Aktiv je po obširni razpravi sprejel ustrezna stališča, ki jih mora TOZD in SSS pri nadaljnjem delu upoštevati in izvajati. POSLOVNI ODBOR ZPT Poslovni odbor ZPT je imel svojo 6. sejo, 7. marca 1975. Na njej je razpravljal in sklepal o naslednjem: — na znanje je sprejel poročilo dveh sodelavcev o poteku službenega potovanja v SSSR zaradi nabave rudarske opreme iz kredita SZ, — strinjal se je s predloženi-nim poslovnim poročilom in bilanco — zaključnim računom TOZD in ZPT za leto 1974 in ga je predlagal delavskemu svetu ZPT v sprejetje, — na temelju doseženega rezultata v letu 1974 je sklenil predlagati delavskemu svetu ZPT, da naj bi sredstva sklada skupne porabe uporabljali začasno za obratna sredstva, — osvojil je začasni gospo-darsko-finančni načrt TOZD in ZPT za leto 1975. Izvajanje načrta bo treba preveriti takoj po prvem trimesečju 1.1. Ob tej priliki se je strinjal z uvedbo planskih cen za proizvodnjo premoga. Razlika med plansko in doseženo ceno bo razdeljena po dogovoru na vse TOZD v okviru proizvodnje premoga. Uvedena planska cena se nanaša na proizvodnjo premoga. Načrt je Delovno predsedstvo problemske konference ZK ZPT v trboveljskem delavskem domu, dne 16. februarja 1975, je vodil predsednik Tone Šum. Foto inž. T. Bregant poslovni odbor dal kot predlog delavskemu svetu ZPT v sprejetje, — soglašal je s predloženim programom ukrepov za zagoto- - vitev načrtovanih rezultatov gospodarjenja v letu 1975 s tem, da ga obravnavajo in sprejema-je delavski sveti vseh TOZD in delavski svet ZPT. Program vsebuje 12 točk, nanaša pa se na izboljšanje finančnega rezultata, varčevanja, izkoriščanja delovnega časa in zaostritev discipline, aktivnejše vključevanje skupnih služb pri reševanju problematike TOZD, avtomatsko obdelavo podatkov, nadaljnjo samoupravno organiziranost ZPT, integracijo TET—ZPT, priprave na izdelavo srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja TOZD in ZPT, sprotno preverjanje uresničevanja načrtov itd. Vsaka TOZD bo sprejela svoj program ukrepov. Na znanje je sprejel sporočilo o stališčih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov, da je treba nujno, čim-preje reorganizirati oziroma razširiti dejavnost obstoječega oddelka za nagrajevanje v okviru SSS, — Janka Lapornika, oec., vodjo komercialnega sektorja, je imenoval kot delegata ZPT na zasedanju skupščine poslovnega združenja TEHNO-IMPEK v Ljubljani, — na znanje je sprejel vsebino zapisnikov o poteku obravnave delovnega načrta vseh treh rudnikov za leto 1975, po predstavnikih Republiškega komiteja za energetiko in Republiškega rudarskega inšpektorata. DELAVSKI SVET ZPT Na 13. zasedanju je delavski svet ZPT razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — sprejel je na temelju predhodnih soglasij delavskih svetov vseh TOZD, spremembo 6. odstavka, 52. člena poslovnika o delu delavskega sveta in drugih organov upravljanja, ki se nanaša na glasovanje delegacij na sejah delavskega sveta ZPT, — odobril je spremembo faktorske udeležbe na osebne do- hodke za delovno mesto obrato-vodje skupnega prevoza v TOZD Separacija premoga Trbovlje, in sicer na temelju predhodnih soglasij delavskih svetov vseh TOZD in SSS, — odobril je predlagane pre-knjižbe ugotovljenih presežkov in manj kov pri zadnji inventuri, — TOZD bodo imenovale stalne inventurne komisije, ki bodo opravljale inventuro vsake tri mesece, — sprejel je poslovno poročilo in bilanco — zaključni račun ZPT za leto 1974. Na znanje je sprejel obširno poročilo generalnega direktorja o poslovanju TOZD in SSS pri ZPT v letu 1974. Poročilo je obsegalo najrazličnejše podatke o organizaciji delovne organizacije, delu samoupravnih organov, delu skupnih strokovnih služb, proizvodnji premoga in ostalih izdelkov ter uslug, dohodku, materialnih stroških, skladih, osebnih dohodkih, srednjeročnem programu in drugo, — sprejel je gospodarsko-fi-nančni načrt TOZD in SSS pri ZPT za leto 1975 na temelju podanega predloga in dodatnih obrazložitev, — sprejel je predlagani program ukrepov za zagotovitev načrtovanih rezultatov, gospodarjenja v letu 1975. Vse TOZD morajo sprejeti tudi svoje programe ukrepov za letošnje leto, — imenoval je komisijo za preračun akordnega cenika v skladu s sprejetim gospodarsko-finančnim načrtom za leto 1975, — na znanje je sprejel vsebino zapisnikov o poteku delovnega načrta vseh treh rudnikov za leto 1975 po predstavnikih Republiškega komiteja za energetiko in Republiškega rudarskega inšpektorata, —- sprejel je na znanje sklepe delavskih svetov vseh TOZD o sklenitvi samoupravnega sporazuma s samoupravno interesno skupnostjo za železniški in luški promet v Ljubljani, o odstopitvi 19.313,05 din Železniškemu gospodarstvu Ljubljana, za kritje izgube v letu 1974. Zbor delavcev TOZD Rudnik premoga Hrastnik se s tem ni strinjal. Sporazum je podpisal po pooblastilu osmih TOZD ZPT, predsednik delavskega sveta ZPT, — sprejel je spremembe in dopolnitve pravilnika o nošenju rudarskih uniform, — sprejel je dopolnitev oziroma spremembo pogodbe s poslovnim združenjem energetike Ljubijana, — odobril je 1.000,00 din denarne pomoči Zavodu za usposabljanje duševno zaostale mladine v Črni na Koroškem, — uvedbe novega delovnega mesta tehniškega vodje lesnega skladišča in žage ni sprejel, ker o tem še niso razpravljali delavski sveti vseh TOZD. Hkrati je sklenil, da naj pravna služba zagotovi zakonitost izdajanja samoupravnega sporazuma o delitvi OD s posebnim ozirom na sprejemanje sprememb in dopolnitev, — z veljavnostjo od 1. marca 1975 dalje, so odobrili delavski sveti vseh TOZD in SSS kolektivno zavarovanje vseh zaposlenih s plačevanjem prispevka po 5,00 din mesečno, (dotlej 2,00 dinarja )pri zavarovalnici Sava, poslovna enota Trbovlje, — na temelju predhodnih sklepov delavskega sveta TOZD je sprejel sopokroviteljstvo ZPT pri letošnji izvedbi tradicionalne rudarske prireditve na univerzi v Ljubljani — Skok čez kožo, in prispeval v ta namen 15.000,00 din, — soglasno je sprejel nov pravilnik o preventivnem zdravljenju s tem, da mora komisija, ki je izdelala ta pravilnik in obravnavala pripombe, seznaniti vse TOZD oziroma predlagatelje sprememb in dopolnitev, katere predloge je osvojila in katerih ne, — zavrnil je pritožbi dveh članic kolektiva zoper sklep odbora za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT, — sklenil je, da mora posebna komisija izdelati do 30. aprila 1975 osnutek novega pravilnika o izobraževanju, — na temelju predhodnih razprav in sklepov delavskega sveta TOZD in SSS je soglasno sprejel spremembe samoupravnega sporazuma o delitvi in razporejanju dohodka in osebnih dohodkov rudnikov Slovenije, z veljavnostjo od 1. marca 1975 dalje. Po pooblastilu delavskih svetov vseh TOZD bo sporazum podpisal predsednik delavskega, sveta ZPT, — osvojil je mnenje, da naj družbenopolitične organizacije v TOZD in ZPT pripravijo najkasneje do konca aprila t.L, stališča s predlogi za praznovanje 25-letnice samoupravljanja, SKLEPALI SMO O GRADNJI STANOVANJ Delo samoupravne stanovanjske skupnosti Trbovlje poteka v treh enotah in to v enoti za gospodarjenje, enoti za družbeno pomoč in enoti za novogradnjo. Kot delegat delegacije skupnih služb ZPT sem se udeležil prvega zasedanja delegatov samoupravne enote za novograd- — pooblastil je TOZD Rudnik premoga Trbovlje, da izda predlog za dopolnilno izobraževanje članov kolektiva za delo v jami na nekaterih delovnih mestih na temelju rudarskih predpisov. Predlog pošlje v obravnavo tudi rudnikoma Zagorje in Hrastnik ter RŠC, — sprejel je sklep o razporeditvi ustreznega dela dohodka Ljubljanske banke, podružince Trbovlje, ki odpade na ZPT. T. L. njo, ki je bila 26. decembra 1974. Na tem zasedanju smo za normalno delo te enote izvolili predsednika zbora enote in sedemčlanski izvršilni odbor, prav tako smo izvolili 13-član-sko delegacijo za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti. Glavno delo delegatov pa je bilo v tem, da smo sprejeli program novih gradenj za leto 1975 in 1976. Gradimo izviren sistem načrtovanja Načrtovati na samoupravnih osnovah v duhu nove ustave pomeni, da je potrebno načrtovanje vsebinsko opreti na družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu, se pravi na njegovo delo z družbenimi sredstvi. Upoštevati pa je treba, da je dohodek delavca v združenem delu, ki se pojavlja kot dohodek temeljnih organizacij, v bistvu družbeni dohodek oziroma pripada celotnemu združenemu delu. Kljub temu pa je neodtujljiv od delavcev, ki so ga ustvarili. Na takšnem družbenoekonomskem položaju delavca sloni celoten sistem socialističnih samoupravnih odnosov, je osnovno izhodišče planiranja. (Franc Popit, predsednik CK ZKS na 7. srečanju »Rdeči prapor« v Kragujevcu, v februarju 1975) Po programu za leto 1975 boi zgrajenih: — v stolpnicah: S-47 in S-48 iz leta 1973 in 1974 104 stanovanja — blok: Pola j S-49 pričetek in konec gradnje 68 stanovanj vseljivo v letu 1975 172 stanovanj Problemski konferenci ZK ZPT v februarju 1975 v gledališki dvorani delavskega doma Trbovlje je prisostvovalo veliko število članov kolektiva — članov ZK in številni gostje. Foto inž T. Bregant Delegati govore, poročajo... Nadalje bo vseljivo v letu 1976 s pogojem, da se bo gradnja pričela v letu 1975: — blok: Škratovina 59 stanovanj — blok: Polaj S-50 46 stanovanj skupaj v letu 1976 105 stanovanj Predvidoma naj bi bila v letu 1975 vseljiva še naslednja stanovanja, pridobljena z nadzidavo ali adaptacijo: — nadzidava bloka: Kešetovo 6 4 stanovanja — blok: K-4 12 stanovanj — adaptacije 10 stanovanj skupaj nadzidave in adaptacije 26 stanovanj Iz navedenega sledi, da bomo z združeno gradnjo, nadzidavami in adaptacijami pridobili v letu 1975 skupno 198 stanovanj. Finančna sredstva so zagotovljena za stolpnici S-47 in S-48 v višini 90 °/o, za bloke S-46 in S-50. Za nadzidavo bloka K-4 pa naj bi zagotovili sredstva ZPT, za adaptacije pa naj bi zagotovili sredstva kupci stanovanj med potekom gradnje. Nekaj podatkov o navedenih objektih: S-47, stanovanjska stolpnica na Trgu revolucije Pogodbeni rok za graditev je določen za julij 1975. V objektu bo 52 stanovanj, od tega 25 stanovanj tipa A in 27 stanovanj tipa B, s skupno površino 2.583,60 m2. Pogodbena cena za gradbena, obrtniška in instalacijska dela znaša 9,826.975,00 dinarjev. S-48 stanovanjska stolpnica na Trgu revolucije Pogodbeni rok za dograditev je določen za december 1975. Ostali podatki isti kot za stolpnico S-47 razen pogodbene cene, ki znaša 12,447.786,10 din. S-49, stanovanjski blok na Polaju Predvideni rok dograditve je december 1975. V objektu bo 68 stanovanj, in sicer 4 gar- sonjere, 17 enosobnih, 13 eno in polsobnih, 14 dvosobnih, 14 dvo in polsobnih in 6 trisobnih stanovanj s čisto skupno uporabno površino 4.078,37 m2. Projektantska predračunska vrednost znaša 16,866.759,00 din. Blok Kešetovo, stanovanjski blok STT Z nadzidavo stanovanjskega bloka bodo pridobljena 4 stanovanja, od tega 2 stanovanji tipa A in dve stanovanji tipa B, s skupno površino 280,28 m2. Po pogodbi bi morali stanovanja zgraditi v letu 1974, toda zaradi objektivnih zadržkov (lesena stropna konstrukcija in povečanje obsega del), se je rok dograditve podaljšal v leto 1975. Blok K-4, Kešetovo V izdelavi je glavni projekt za sanacijo ravne strehe in izdelavo podstrešnih stanovanj. S tem bi pridobili 12 stanovanj, in sicer 6 dvosobnih in 6 dvo in polsobnih, s skupno uporabno površino 806,20 m2. Stolpiči 19 in 19a Opekarna Predvidena je predelava obstoječih pralnic in spremljajočih prostorov na terasi, v stanovanja. Če bodo zagotovljena zadostna sredstva pa tudi sanacija celotne strehe. S predelavo bi pridobili 3 stanovanja s skupno površino 80,3 m2. Bloka Novi dom 46 in 47 S preureditvijo podstrešnih prostorov v stanovanja, bi pridobili v vsakem bloku najmanj po dve stanovanji, s približno 240 m: skupne površine. Bloki Keršičeva 20a, 21a in 23a Predvidena je predelava skupnih pralnic v stanovanja. V vsakem objektu bomo pridobili po eno stanovanje s površino 36,45 m2, torej tri stanovanja s skupno površino 109,35 m2. O nadaljnjem delu enote za novogradnjo bom poročal kdaj drugič. O delu delegata pa bi želel, da bi gradivo za seje pošiljali pravočasno, da ga bo možno predelati na seji delegacije in če bo potrebno tudi na zborih kolektiva, da ne bi na sejah interesne skupnosti zastopal osebna stališča, pač pa stališča kolektiva. Miloš Dolinar Gradnja stanovanjske stolpnice •6-48 dobro napreduje. Gradijo jo na zemljišču, kjer je še v letu 1973 stala rudniška vrtnarija. 52-stanovanjsko stolpnico gradi samoupravna stanovanjska skupnost Trbovlje, enota za nove gradnje. Foto inž. T. Bregant SKUPŠČINSKI POROČEVALEC V drugi polovici februarja je izšla druga številka Poročevalca skupščine SR Slovenije za delegacije in delegate. Poročevalec obsega najrazličnejše prispevke iz skupščinskega življenja, predvsem predlog zakona o spremembah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanju prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti v 1. 1975, predlog zakona o varstvu zraka, predlog zakona o rudarstvu, predlog zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, vprašanja delegacij ter novi organiziranosti republiške uprave. Pregled vodij splošnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti Dne 5. oziroma 6. decembra 1974 so potekale volitve članov delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za naslednjo štiriletno mandatno dobo. Delegacije so se na svojih prvih sejah konstituirale in izvolile svoje vodje. V naslednjih vrsticah objavljamo pregled vodij splošnih delegacij v TOZD in SSS ZPT. Za samoupravne interesne skupnosti: TOZD Rudnik premoga Hrast. Vlado Kmet TOZD Rudnik premoga Trb. Aljoša Kink, dipl. inž. TOZD Rudnik premoga Zagorje (konferenca delegacij) Anton Hančič TOZD Separacija premoga Trbovlje Anton Kreže TOZD Rudarska gradbena dejavnost Otmar Kulterer TOZD Elektrostrojna delavnica Trbovlje Milan Kepa TOZD Proizvodnja gradbenega materiala GRAMAT Jože Hrušovar TOZD Avtopervoz »Zasavje« Jože Cestnik TOZD RŠC Zagorje Majda Rostohar (v Trbovljah) Janez Oberžan SSS Ivan Juvan PREGLED VODIJ DELEGACIJ ZBOROV ZDRUŽENEGA DELA PRI OBČINSKIH SKUPŠČINAH Dne 28. marca 1974 so potekale volitve v zbore združenega dela pri skupščinah občin. Delegati so na svojih prvih sejah izvolili vodje delegacij. Ti so v tej mandatni dobi: TOZD Rudnik premoga Hrast. Ivan Kmet TOZD Rudnik premoga Trb. Jože Poglajen TOZD Rudnik premoga Zagorje Franc Omahne TOZD Separacija premoga Trbovlje Anton Kreže TOZD Rudarska gradbena dejavnost Alojz Ceglar TOZD Elektrostrojna delavnica Trbovlje Anton Jamnik TOZD Proizvodnja gradbenega materiala GRAMAT Anton Kralj TOZD Avtoprevoz »Zasavje« Mato Meterc TOZD RŠC Karolina Klenovšek SSS Milan Bole, dipl. inž. Ernest Kržišnik, novoizvoljeni predsednik osnovne organizacije skupnih strokovnih služb ZPT, sicer varnostni tehnik v oddelku za službo varstva pri delu ZPT. V Jasnici V Jasnici pri Kočevju se je pričel 24. februarja 1975, že peti dvomesečni politični tečaj za sindikalne in samoupravne delavce. Naše osnovne organizacije sindikata so pristopile k pripravi možnih kandidatov že v decembru 1974, ker so ocenile, da zaradi vse zahtevnejšega in pomembnejšega sindikalnega ter samoupravnega dela, nujno potrebujejo več še bolj usposobljenih aktivistov. Le tako bodo v svojih sredinah, kjer delajo in živijo, kakovostnejše reševali skupne in svoje probleme ter uspešneje urejevali medsebojne odnose, ki so pogoj za dobro počutje, lažje delo ter večji uspeh. Na tečaj so odšli: — iz osnovne organizacije sindikata TOZD Rudnik premoga Trbovlje: Jože Glavan, rudar-kopač in Jože Ogrizek, rudar-kopač; — iz osnovne organizacije TOZD Elektrostrojne delavnice Trbovlje: Zvone Novak, ključavničar; — iz osnovne organizacije TOZD Rudnik premoga Zagorje: Andrej Radej, nadzornik; — iz osnovne organizacije skupnih strokovnih služb: Jovo Stojičič, rudarski tehnik. Vsem udeležencem bodo v TOZD zagotovili normalne osebne dohodke ter jim delno povrnili stroške bivanja, prehrane, itd. Za naslednji tečaj so osnovne organizacije sindikata kadrovale še naslednje kandidate: Metod Lavrini, motorovodja iz TOZD Separacija premoga Trbovlje in Janez Leben, strojni mojster iz TOZD Rudarska gradbena dejavnost. Druge osnovne organizacije sindikata pri ZPT bodo o tej obliki usposabljanja svojih kadrov še spregovorile. V splošnem so prepričane, da se bo z načrt-rrim in kvalitetnim sindikalno- ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ZAGORJE VPIS V RUDARSKO ŠOLO ZAGORJE V šolskem letu 1975/76 bo TOZD RŠC Zagorje vpisal 80 učencev rudarske stroke. Z vpisovanjem in agitiranjem smo že pričeli, zaključili pa ga bomo konec avgusta. Prijavljenih je že nekaj rudarskih učencev. Za izučevanje poklica rudar-kopač se lahko prijavijo vsi tisti učenci, ki bodo letos dopolnili osnovnošolsko obveznost in izpolnjujejo tele pogoje: — uspešno končani 6. razred osnovne šole, — telesno in duševno zdravje, — veselje do dela v rudarstvu. Za izučevanje poklica rudar pa se lahko prijavijo samo u-čenci, ki imajo uspešno končanih 8 razredov osnovne šote. Šolanje traj 3 leta. Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom, si učenci pridobijo naziv rudar-kopač oziroma rudar. Po končanem šolanju se lahko kot delavci takoj vključijo v delo pri TOZD ZPT, najbolj prizadevnim in sposobnim pa delovna organizacija omogoča nadaljnje šolanje. Vsem učencem, ki uspešno končajo rudarsko šolo v Zagorju in imajo nepopolno osnovno šolo, se prizna tudi uspešno končana osemletka. Med rednim šolanjem prejemajo učenci vsak mesec nagrado: Stalni del 1. razred 350,00 2. razred 350,00 3. razred 350,00 Gib. del. Jam. dod. Skup. 335,35 —■ 685,35 484,38 252,00 1086,38 521,64 252,00 1123,64 Učenci, ki stanujejo pri starših, dobijo vsak mesec še dodatek za malico. Učenci, ki živijo izven Zasavja bodo lahko stanovali v domu učencev TOZD RŠC Zagorje. Od svoje nagrade bodo plačali mesečno 300,00 din, vsa ostala sredstva za pokrivanje stroškov doma pa bo prispeval TOZD RŠC Zagorje. Poleg nagrade imajo pri nas rudarski učenci pravico še do brezplačnih šolskih potrebščin na začetku šolskega leta, do delovne obleke in zaščitnih sredstev, do mesečne avtobusne vozovnice, do regresa za letovanje. Treba je pripomniti, da naša družba ponovno vrača rudarskemu poklicu primerno veljavo. Da je kar lepo nagrajevan in ima v okviru Slovenije in Jugoslavije zagotovljeno lepo perspektivo, saj se bo potreba po električnem toku, pridobljenem iz premoga neprestano večala. TOZD RŠC Zagorje vabi vse učence, ki izpolnjujejo zahteva- ne pogoje, da se vpišejo v rudarsko šolo Zagorje. Treba je poslati prošnjo za izučevanje poklica. Vsakemu učencu bomo pismeno odgovorili. Vlado Garantini Zaključna slovesnost ob sprejemu učencev v rudarje-kopače. »Skok čez kožo«. Sprejem kovinarjev, elektrikarjev in ostalih učencev v učno razmerje TOZD RŠC Zagorje bo sprejel v šolskem letu 1975/76 za potrebe ostalih TOZD pri ZPT v učno razmerje: 20 elektrikarjev 30 kovinarjev 2 avtomehanika 1 vrtnarja Tudi za sprejem učencev v te stroke smo z razpisom že začeli, za avtomehanike so že tri prošnje. Učenci katerekoli navedenih strok morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti uspešno končanih 8 razredov osnovne šole, — imeti primerne sposobnosti za poklic. Šolanje traja tri leta. Teoretični pouk imajo učenci večinoma v Centru strokovnih šol Zagorje, nekateri pa tudi v Centru strokovnih šol v Ljubljani, praktični pouk pa razen A programa v TOZD RSC Zagorje. Po triletnem šolanju se učenci izučijo za obratne elektrikarje, elek-tromehanike, strugarje, klučav- ničarje, kleparje, rezkalce, avtomehanike in seveda še druge poklice, glede na izbrano smer v stroki. Vsem učencem, ki so v učnem razmerju s TOZD RSC Zagorje pripada stalni in gibljivi del nagrade: stalni del 1. razred 2. razred 3. razred 350,09 350,00 350,00 Gibljivi del 298,10 335,35 372,60 SKUPAJ 648,10 685,35 722,60 Vsi učenci, ki ne stanujejo v domu, dobijo vsak mesec še dodatek za malico. Razen nagrade dobijo učenci, ki so v učnem razmerju, brezplačno delovno obleko, mesečno avtobusno vozovnico in regres za letovanje. Tudi kovinarji, elektrikarji in ostali učenci v učnem razmerju imajo enake ugodnosti v domu kot rudarji. Komandni pult za separacijo kolemanita Emet — Turčija. Montaža razdelilne omarice, izdelane za žičnico na Kaninu. Učenci se v izučevanju pri nas spoznajo z zapletenimi in zanimivimi stroji in napravami. Delajo na raznih obdelovalnih strojih. Navajajo se na hitrejše in ekonomičnejše postopke pri delu. V šolskih delavnicah vsako leto montiramo nekaj modernejših strojev in naprav, tako da se učenci ne učijo več na zastarelih strojih, pač pa na strojih, ki jih zahteva moderna tehnologija. S tem zapisom obveščamo in vabimo vse učence, ki imajo namen izučiti se za enega od kovinskih, elektro ali ostalih poklicev, da pošljejo svoje prošnje na TOZD Rudarski šolski center Zagorje, 61410 ZAGORJE. Vsak učenec bo dobil pismeni odgovor. Janez Brinar V šolski elektro-kovinski delavnici Naša elektro kovinska delavnica, stoji na Gvidi, nasproti delavnice ESD. Zunanji videz ni najboljši (svoje dni je v njej stal kompresor), za našo dejavnost je celo malo tesna. Notranji videz pa takoj spremeni mnenje. Je zelo dobro opremljena. Poleg velikih delovnih pultov imamo še modernejše aparate za varjenje, več vrst brusilnih ter vrtalnih strojev, dve stružnici, potem pa še cel kup raznih merilnih instrumentov ter ročnega orodja. Delavnica je razdeljena na tri oddelke, in sicer: elektro, kovinarski in strojno obdelovalni. V vsaki pa so tudi inštruktorji teh strok, ki učence učijo in jim pomagajo pri delu. Z njimi smo zadovoljni, saj nam o-mogočajo dobro počutje v delavnici. Glede oskrbovanja delavnice, pa moramo omeniti, da smo si zgradili slačilnico z umivalnico, kjer nam iz pip teče tudi ogrevana voda, poskrbeli smo za varnost pri delu, požarno varnost in za dobro prezračevanje. V naših delavnicah se bom lahko dobro usposobil za svoj bodoči poklic. Na A programu Na praktični pouk se zjutraj pripeljem iz Hrastnika v Zagorje, samo nekaj korakov napravim peš do rudnika. V kopalnici se hitro preoblečem in pripravim za praktični pouk, nato pa na A programu najprej poslušam delovna navodila za tisti dan. Doslej sem se učil žlebljenja, izdelovanja zagozd in lesenega podporja, sestavljal sem enoverižni transporter EVT 60, vgrajeval TH podpor je. Na praktični pouk prihajam veliko raje kot na teoretičnega, ker je zame vse bolj zanimivo in ni zoprnega sedenja. Najraje sem žlebil in sestavljal. TH podporje. Delal sem z zanimanjem, ker sem vedel, da mi bo v jami to znanje prišlo prav. Dobro se razumem z vsemi inštruktorji in rad opravljam svoje delo. Vladimir Muhovič A PROGRAM — izdelava jamskih prostorov v lesu. Boris Leskovšek A PROGRAM — postavljanje TH podporja. Kako delaje mladinski aktiv RŠC Zagorje Mladinski aktiv RŠC Zagorje deluje že od 1966. leta. V svojem delovanju je imel v preteklosti precej uspehov, vendar tudi zelo veliko težav in napornega dela. Težave nastajajo že pri članih mladinskega sekretariata, ker so nekateri premalo delovni in jih bomo morali zamenjati z boljšimi. Večina naših mladincev je prizadevna in pripravljena izpolnjevati tako šolske obveznosti kot tudi udejstvovati se v mladinskem delu. Nekaj mladincev pa po mnenju sekretariata ne spada v naš aktiv, ti pa nam večkrat škodujejo in kvarijo naš ugled, takšne bomo javno ožigosali in če se ne bodo popravili, predlagali vodstvu RŠC, da jih odstrani . Mladinci našega aktiva se predvsem zanimajo za šport, največ za nogomet, košarko, namizni tenis, boks in karate. Radi sodelujejo na šolskih sindikalnih in drugih tekmovanjih ter dosegajo lepe uspehe. Manj zanimanja pa kažejo za kulturno in družbenopolitično delovanje. Tu nam morajo mentorji veliko pomagati. Predvsem neradi se sprijaznijo mladinci s tem, da imajo razne družbene aktivnosti v svojem prostem času, zlasti v začetku. Za svoje delovanje imamo zelo dobre pogoje, vendar jih marsikdaj ne izkoristimo, ne znamo do kraja izrabiti, velikokrat pa imamo težave v lastnih vrstah. Upam, da nas neprijetnosti ne bodo odvrnile od ciljev, ki smo si jih zastavili s svojim delovni mnačrtom. Omenil bom samo nekaj najpomembnejših točk programa, ki jih moramo mladinci letos še izvesti: politična šola za člane odborov razredne skupnosti, člane MA RŠC ter za nekatere druge prizadevne mladince, proslavljanje 30. obletnice osvoboditve, športno tekmovanje z RŠC Velenje. Himzo Blekovič Predsednik 00 ZSMS RŠC Zagorje Nedelja v domu učencev Najbolj zanimiva dneva v tednu sta sobota in nedelja. Vendar mi je nedelja še vseeno najbolj pri srcu; rad bi jo predstavil še drugim. Vsekakor bi začel pri jutranjih opravilih. Učenci v domu ob nedeljah vstajamo ob pol osmih. Po umivanju uredimo svoje postelje in sobe, nato pride na vrsto čiščenje in urejanje doma ter okolice, kar ob nedeljah opravljamo sami učenci. Ta dela si seveda porazdelimo, da pride na vsakega nekaj. Vmes ali pred tem je tudi zajtrk, da ni hkrati prevelika gneča v jedilnici. Po jutranjih opravilih se začnemo učenci razhajati. Nekaj jih mora na redne treninge, večina pa se odpravi na igrišče nad internatom. Dopoldne precej časa leži v prijetni senci. Igrišče je urejeno za nogomet, rokomet, košarko, od- bojko in podobno. Vzdušje naših tekmovanj je vedno razburljivo, saj se tu odvijajo razna tekmovanja s Kisovcem, samskim domom iz Zagorja ali pa z ostalimi delovnimi organizacijami. Tekmujemo v različnih discipli-plinah, predvsem v nogometu, ker nas je največ ljubiteljev tega športa. Pa tudi gledalcev oziroma »kibicev« ne manjka. V navijanju pa skorajda vedno prevladujejo naši fantje. Po tekmovanju ne manjka raznih prepirov in prerekanj. Potem pa ta napetost hitro pojenja. Okrog 12. ure nam zadiši kosilo, ki vsakomur prav dobro tekne. Po obedu se navijaške strasti v domu umirijo. Vsak si najde svoje zadoščenje. Večina pa seveda odide iz doma. Gredo na sprehode, v ki- no ter na razne druge prireditve. Kdor pa ostane v domu, se lahko ukvarja s šahom, fototeh-niko, posluša gramofon, gleda televizjijo, igra namizni tenis ali pa odide na igrišče in podobno. Tako lahko vsak preživi nedeljsko popoldne po svoji želji v zadovoljstvu. Prehitro pa je tu nezaželjeni večer, ki nas fante zopet združi v celoto. Po večerji, ki je okrog 18. ure pripovedujem dogodivščine dneva. Večina nas potem sede pred televizijske sprejemnike, kjer gledamo večerni spored. Toda ob 21. uri se je treba pripraviti na nočni počitek, saj smo že vsi bolj utrujeni in umirjeni. Pričel se bo tisti del tedna, ki nam nalaga kar precej zahtevnih nalog v šoli in na praktičnem pouku. Ivan Breg samoupravnim izobraževanjem, aktivnost in uspeh pri njihovem delu bistveno spremenil in izboljšal, v korist slehernega člana sindikata oziroma samo-upravljalca. Franjo Glavica Novice iz TOZD KRVODAJALSKA AKCIJA Na pobudo občinskega komiteja ZSMS Trbovlje, je osnovna organizacija ZSMS TOZD Separacija Trbovlje, organizirala v mesecu decembru 1974 krvodajalsko akcijo med mladimi delavci. Akcije se je udeležilo precejšnje število mladincev, med njimi nekaj takih, ki so že večkrat darovali kri. Akciji se je priključila tudi osnovna organizacija ZSMS Trbovlje TOZD Elektrostrojna delavnica z nekaj mladinci. To je bila zdaj prva tovrstna akcija med mladimi v delovni organizaciji in upamo, da bomo z njo privabili k sodelovanju še več mladih ljudi. Dajmo kri, kajti jutri jo lahko potrebujemo tudi mi! Dani Tori V času od 15. do 20. februarja 1974 so bili v jami rudnika Trbovlje na specializaciji trije delavci iz rudnika Džurdževnik iz Bosne. V tem času so se seznanili z delovanjem hidravličnega podporja in . odkopnega stroja Ravageuse. Pridobljeno znanje bodo s pridom prenesli v svoj rudnik, kjer nameravajo tudi uvesti hidravlično podpor j e in pridobivalni stroj. Delavski svet TOZD Rudnik Trbovlje je na seji, dne 15. februarja 1975, razpravljal in sklepal o soustanoviteljstvu raziskovalnih skupnosti. Sklenil je soustanoviti: raziskovalno skupnost občine Trbovlje, področne raziskovalne skupnosti (za rudarstvo in geologijo, za energetiko, za gradbeništvo), raziskovalno skupnost Slovenije. Za podpisnika je določil Edija Bergleza, namestnika predsednika delavskega sveta. Rudarstvo doma in po svetu ISTRSKI PREMOGOVNIKI RAŠA SPREJELI SAMOUPRAVNI SPORAZUM Istrski premogovniki Raša so v začetku t.l. sklenili samoupravni sporazum o dolgoročnem oskrbovanju s premogom termoelektrarne Plomin. Podpisali so ga, poleg rudnika Raša še Elektroprivreda Reka in občina Labin. S tem sporazumom so se istrski premogovniki Raša obvezali, da bodo stalno oskrbova li s premogom termoelektrarno Plomin, za razširitev in povečanje instaliranih moči. Elektroprivreda bo v skladu s tem sporazumom vložila 60 milijonov din v rudarska dela na področju Ripenda—Plomin in Kor-mačno. Elektroprivreda pa se je obvezala, da bo prevzemala do konca leta 1978 po 250.000 ton premoga letno. PLIN TUDI V SLOVENIJI Slovenija razpolaga sorazmerno s skromnimi rezervami energetskih surovin, in sicer s približno 200 milijoni ton lignita, z okrog 115 milijoni ton rjavega premoga ter z manjšimi količinami nafte in zemeljskega plina. Nadalje je v Sloveniji izkoriščene le za okrog 3,1 milijarde kWh vodne energije na rekah Dravi, Savi, Soči in Muri. Zaloge uranove rude so ocenjene na okoli 5.000 ton uranovega oksida. Lignit iz velenjskega rudnika bo zadoščal za približno 25 let potem ko bo zgrajen 4. blok Termoelektrarne Šoštanj in rjavi premog za okrog 50 let pri sedanjem načinu izkoriščanja. Skupno z vodno energijo bi v najpovoljnejšem primeru pridobili skupno le okrog 680 MW nove moči. Zato uvajajo nove energetske vire v energetsko bilanco Slovenije. To je gradnja jedrske elektrarne v Krškem. Kar pa se nanaša na naravni plin, pa se bo slovensko gospodarstvo z njim oskrbovalo iz mednarodnega plinovoda, ki Marija Žnidaršič, Irena Klančar, Julči Počeha in Rozalija Pavlič skrbno izbirajo jalovino v drobilnici premoga na separaciji v Trbovljah. Foto inž. T. Bregant bo potekal iz SZ preko Avstrije in Italije. Delovne organizacije, ki so zainteresirane za nabavo zemeljskega plina, so že podpisale sporazum o združevanju sredstev za plinovodno omrežje. To naj bi bilo zgrajeno predvidoma do leta 1980. Dobavljali naj bi 76 porabnikom v Sloveniji, okrog 1 milijardo m3 naravnega plina letno. Nosilec graditve plinovodnega omrežja v Sloveniji je Petrol Ljubljana. VLAGANJA V PERUJU Po podatkih perujske vlade bo Peru vložil do leta 1981 skupno 2,7 milijard dolarjev za razvoj rudarstva in energije, z vključitvijo raziskav novih nahajališč, izgradnjo rafinerij, naftovodov, petrokemije in elektrifikacije. Večji del sredstev bo država zagotovila sama, del sredstev pa bo zagotovljen iz privatnih virov. VARČEVANJE Z ENERGIJO V JUGOSLAVIJI Naj novejše analize so pokazale, da pri porabi energije obstajajo velike možnosti za varčevanje. Po znanih podatkih je izkoriščeni e primarne energije pri nas 3,5-krat manjše, kakor pa v razvitih državah. Zvezni komite za energetiko in industrijo pripravlja, v sodelovanju z ustreznimi republiškimi in pokrajinskimi organi, ukrepe za racionalizacijo porabe vseh virov energije. Naj večja poraba oziroma naj slabše je izkoriščena energija v napravah za ogrevanje prostorov (slaba izolacija in transport), potem v metalurgiji, proizvodnji cementa in živilski industriji. Razsipanje z energijo je v industriji posebno opazno tam, kjer naprave »tečejo prazno«. Ce bi ukinili »prazne teke«, ali jih zmanjšali na najmanjšo možno mero, bi lahko v kratkem času prihranili okrog 16 % primarne energije. Zamislimo si, koliko bi prihranili pri nas, na primer pri odpravi ali omejitvi praznega teka raznih transporterjev v jami, kompresorjev, delovnih strojev v delavnicah itd. PROIZVODNJA PREMOGA NA MADŽARSKEM Premogovniki na Madžarskem so v zadnjem razdobju ponovno pridobili na pomenu. Pripravljeni so konkretni načrti, da bi sedanjo proizvodnjo premoga v 'višini 27 milijonov ton letno (v letu 1974) povečali na 40 milijonov ton letno, koncem naslednjega petletnega načrta. K spremembi zadovoljevanja energetskih potreb je mnogo pripomogla tudi naftna oziroma energetska kriza. VEC PREMOGA IZ RUDNIKA PLEVLJE V premogovniku Plevlje opravljajo poslednja dela za mehanizacijo in razširitev njegovih zmogljivosti. Do leta 1978 bodo odprli nov dnevni kop Ljuvče— Sumani, ki bo dal letno 1 milijon 200.000 ton premoga, hkrati bodo povečali po končani rekonstrukciji zmogljivost sedanjega kopa v Potrlici, na 800.000 ton letno. V modernizacijo in rekonstrukcijo naprav bodo vložili skupno 352 milijonov din. Opremo bo dobavila Sovjetska zveza. NOVA TERMOELEKTRARNA V Oslomeju pri Kičevem so začeli z gradnjo premogovnika in termoelektrarne moči 120 MW. Ta bo dala letno 660 milijonov kWh. Za izgradnjo prvega premogovnika s površinskim kopom v Makedoniji in termoelektrarne bodo vložili skupno 770 milijonov din. Opremo za premogovnik bodo nabavili iz SZ, CSSR in ZR Nemčije, del opreme pa bodo dobavili domači proizvajalci. Opremo za termoelektrarno bodo nabavili na Poljskem. SKUPNA IZHODIŠČA ZA RAZVOJ ENERGETIKE Dne 20. februarja je Zvezni izvršni svet sprejel predlog skupnih izhodišč za podpis družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o razvoju energetike v Jugoslaviji do leta 1985. Gradivo so poslali v uskladitev vsem republikam in pokrajinam. Izhodiščne osnove v razvojni politiki epergetike so predvsem maksimalno izkoriščanje domačih energetskih zmogljivosti primarne energije, proizvodnja sekundarne energije s pomočjo sodobne tehnologije in zmanjšanje izgub pri prenosu energije, intenzivnejše razvijanje sistema za prenos energije zaradi zagotovitve racionalnejšega prenosa, racionalna poraba in potrebni varčevalni ukrepi, spremljanje novih tehnoloških dosežkov s področja proizvodnje in porabe energije ter njihove uporabe. Povprečno naj bi rastla poraba energije letno za 8,7 %, tako da bi leta 1985 bila 2,5-krat večja kot v letu 1974. Za pokritje vseh energetskih potreb bo leta 1985 premog udeležen s 46 °/o, nafta s 36 %, naravni plin z 12 %>, vodna energija in nuklearna energija pa z okoli 6 %>. Izhodišča predvidevajo, da je treba v elektrogospodarskih organizacijah in premogovnikih storiti vse za naj večjo možno proizvodnjo energije. V EGS OPUSTILI LANI 23 PREMOGOVNIKOV Po naročilu komisije EGS je bilo v letu 1974 na področju skupnosti opuščenih 23 premogovnikov, zaradi česar so se zmogljivosti premogovne industrije zmanjšale za 11 milijonov ton. V ZR Nemčiji so bili opuščeni 4 premogovniki z zmogljivostjo 6 milijonov ton. Proizvodnja premoga v EGS je lani nazadovala na 243 (1973 : 270) milijonov ton, kar je posledica stavke v britanskih premogovnikih v začetku leta 1974, ki je povzročila zmanjšanje proizvodnje v višini 16 milijonov ton. Proizvodnja koksa je napram letu 1973 ostala nespremenjena v višini 82 milijonov ton. Zaloge koksa v EGS so se koncem leta 1974 zmanjšale na 3,9 milijonov ton, napram 11 milijonom ton koncem leta 1973, zaloge črnega premoga pa so nazadovale od 23,9 milijonov na 11,7 milijonov ton. NAFTNE DRUŽBE IŠČEJO PREMOG Družbi Shell in britanska petrolejska družba iščeta nova nahajališča premoga po vsem svetu, čeprav so mnenja, da bo »renesansa« premoga trajala le krajšo dobo. Mnenja so namreč, da bo okrog leta 1990 nuklearna energija zadovoljevala večji del energetskih potreb razvitih držav. Kljub temu pa smatrajo te naftne družbe, da bo okrog leta 1980 čas, ko bo eksploatacija novih premogovnikov naj-ekonomičnejša. Naftni družbi iščeta premog v Afriki, Avstraliji, Indoneziji in v nekaterih delih Južne Amerike. Računajo, da bo samo britanska petrolejska družba v letu 1985 pridobila okrog 20 do 25 milijonov ton premoga na vsem svetu, zato pa bo vložila v investicije okrog milijardo dolarjev. PREMOG V IRANU V severovzhodnem področju Irana so odkrili velika nahajališča premoga, katerih rezerve cenijo na 200 milijonov ton. Vlada te države bo pričela z eksploatacijo nahajališč premoga za domače potrebe, da bi s tem varčevala z nacionalnimi rezervami nafte. LETOS BOMO V JUGOSLAVIJI PRIDOBILI VEČ PREMOGA Jugoslovanski premogovniki so v letu 1974 proizvedli skupno 33,566.000 ton premoga — črnega, rjavega in lignita. Na splošno se ceni, da bo znašala proizvodnja premoga v letu 1975 med 35,7 in 36,2 milijonov ton, kar je ob danih pogojih največ možno. ZALOGE NAFTE NA SVETU Po oceni naftne družbe Esso so znašale ugotovljene rezerve nafte koncem leta 1974 skupno 98 milijard ton. Te rezerve bi lahko zadovoljevale sedanje potrebe v svetu, v naslednjih 35 letih. Občutno so se povečale rezerve v Evropi zaradi odkritja novih nahajališč nafte v Severnem morju. KONFERENCA O ENERGETIKI Vlade držav članic Evropske gospodarske skupnosti, so sklenile, da bo koncem marca v Parizu konferenca, na kateri bodo pripravili srečanje držav proizvajalk in porabnic nafte. KRIZA PREMOGA V BELGIJI V Belgiji so v letu 1974 porabili skupno 17,240.000 ton premoga oziroma 1 milijon ton več kot leta 1973. Glede na situacijo domačih proizvajalcev so premog v glavnem porabili v inozemstvu in to 9,245.000 ton. Proizvodnja premoga pri njih trenutno stagnira. Tedensko ga v vsej državi proizvedejo okrog 166.000 ton. NA JAPONSKEM BODO OBNOVILI OPUŠČENE PREMOGOVNIKE Pristojno ministrstvo Japonske je sklenilo, da bo razmotrilo možnost obnovitve eksploatacije opuščenih premogovnikov na Japonskem. V proračunskem letu 1975 so predvideli v ta namen 250 milijonov jenov. Ta korak so sprejeli zavoljo drastičnih sprememb v oskrbi z energijo, do katere je prišlo ob začetku petrolejske krize v letu 1973. Domača proizvodnja premoga za kurjenje kotlov in za koksanje znaša letno okrog 21 milijonov ton. NIZKE ZALOGE PREMOGA V deponijah jugoslovanskih premogovnikov je bilo v začetku februarja 1.1. skupno 148.000 ton črnega in rjavega premoga ter lignita. Zaloge premoga v zadnjem desetletjju nikdar niso bile tako nizke. Januarska proizvodnja premoga v jugoslovanskih premogovnikih je znašala skupno 2,928.000 ton premoga, kar je le malenkost manj od lanske v istem času. Gospodarska zbornica Jugoslavije predvideva, da se bo po vsej verjetnosti proizvodnja premoga povečala v naslednjih mesecih, ker so opravili v premogovnikih te- ga leta precejšnje remonte na mehaniziciji. Nepremostljivo je vprašanje, kako zaposliti več rudarjev na pridobivanju premoga. Povpraševanje po premogu pa doslej ni pojenjalo. AVSTRIJSKI SREDNJEROČNI ENERGETSKI NAČRT DO LETA 1985 Avstrijski energetski načrt temelji na srednjeročni prognozi do leta 1985. Potrošnja nafte in trdih goriv bo nazadovala, povečala pa se bo potrošnja zemeljskega plina in jedrske energije ter dosegla deleže v višini 11,1 oziroma 12 0/° energetske potrošnje. Domača poraba energije bo v prihodnjih 10 letih naraščala za 4,2 do 4,9 0/° letno. Uvozna odvisnost se bo okrepila in dosegla leta 1985 med 75 do 80 0/° energetske porabe. Za nadaljnjo izgradnjo energetskega gospodarstva do leta 1985, so potrebni izdatki v višini 219 do 225 milijard šilingov, od česar je prek 75 0/° predvidenih za elektro gospodarstvo. ENERGETSKI PROGRAM Po poročilu agencije Tass se bo pridobivanje premoga v SZ letos dvignilo na 695 milij. ton, kar bo krilo 'A energetskih potreb v SZ. Nadalje bodo letos v SZ pridobili 496 milijonov ton surove nafte in 320 milijonov m’ zemeljskega plina. Proizvodnja električne energije bo letos dosegla 1.070 milijard kWh. OZN O NOVIH IZVORIH ENERGIJE Iz naj novejšega poročila Organizacije združenih narodov lahko povzamemo, da v svetu obstajajo ogromni neodkriti izvori energije — nafte, premoga, hidroenergetski potencial in ogromne rezerve v nuklearni energiji. Potrebna pa so čedalje večja sredstva oziroma investicije za eksploatacijo te energije. Za zmogljivost enega barela nafte dnevno, so potrebne investicije v višini 4.600 dolarjev (barel je pločevinast sod za tekočine). VELIKA PROIZVODNJA V KOLUBARI Pred kratkim je generalni direktor kombinata Kolubara Milan Miletič izjavil, da poteka proizvodnja lignita v tem bazenu brez prekinitve. Normalno obratujejo vse sobote in nedelje. Obratovali so tudi v času zadnjih novoletnih praznikov. Težijo za tem, da tudi v bodoče zagotove zadostne količine premoga za termoelektrarni Kolubara in Obrenovac. Dnevno proizvedejo 23—25.000 ton lignita. PREMOG V ZR NEMČIJI Proizvodnja premoga v ZR Nemčiji je v letu 1974 znašala skupno 95,000.000 ton to je 2,3 milijone ton manj v primerjavi z letom 1973. Hkrati pa so prodajo premoga povečali od 105,7 milijona ton v letu 1973 na 117,5 milijona ton v letu 1974. Koncem leta 1974 so znašale zaloge premoga v njihovih premogovnikih skupno okoli 16 milijonov ton. V premogovnikih v ZR Nemčiji je bilo v letu 1974 zaposlenih skupno 205.000 rudarjev, kar je skoraj enako kot leto poprej. Povprečna storitev na rudarja v izmeni je znašala 3,94 ton. SOKO POVEČUJE PROIZVODNJO PREMOGA Premogovnik Soko v Citluku pri Sokobanji je po eksploziji metana v marcu 1974, saniral posledice velike nesreče in proizvedel preteklo leto 180.000 ton premoga. Pred katastrofo je znašala letna proizvodnja 225.000 ton. Rudarji in družbena skupnost so vložili v sanacijo premogovnika okoli 20 milijonov din. Računajo, da bodo že v letu 1976 proizvedli letno 300.000 ton premoga. MODERNIZACIJA MILJEVINE V rudniku Miljevina pri Foči so v letu 1974 proizvedli skupno 185.000 ton premoga. Letos bodo izpeljali pomembno rekonstrukcijo, ki bo omogočila letno proizvodnjo 300.000 ton premoga. V nabavo sodobne opreme bodo letos vložili 43 milijonov dinarjev, deloma iz lastnih sredstev, deloma pa s kreditom sarajevske banke in komercialnim kreditom. Računajo, da se bo produktivnost dela v naslednjem letu povečala za trikrat. SZ POVEČUJE PROIZVODNJO PREMOGA V letu 1975 bo SZ povečala proizvodnjo premoga za 16 milijonov ton, na 695 milijonov ton. 30,6 °/o proizvodnje bo odpadlo na površinske kope. Za razvoj te panoge so predvidene investicije v višini 2,5 milijard rubljev. V razdobju 1971—1974 se je sovjetska proizvodnja premoga povečala za 60 milijonov ton. V nekaj vrstah FRANCU VEZOVIŠKU — PRIZNANJE Dne 21. februarja 1975, je predsednik Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Slovenije, Ivo Tavčar podelil v dvorani na magistratu v Ljubljani, letošnja odličja »Svobode«, in sicer ob 25-letnici smrti Lovra Kuhar j a-Prežihovega Voranca. Iz naših krajev je bil deležen tega priznanja Franci Vezovi-šek, socialni delavec v TOZD Rudarska gradbena dejavnost. Prejel je srebrno odličje, in sicer za svoje dolgoletno amatersko delo v Svobodi-center in drugih amaterskih kulturnih društvih. Pred tem sta enako odličje prejela iz Trbovelj le še Pavle Kovač v letu 1971 in Stane Šuštar v letu 1973. Tovarišu Vezo višku toplo čestitamo k podeljenemu priznanju! ČLANSTVO ZK V ZPT Na problemski konferenci ZK ZPT, dne 16. februarja letos, so pred začetkom konference po- delili 13 novim članom ZK članske izkaznice. Predvsem so bili to mladi rudarji, ki delajo v rudnikih Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. V vseh TOZD in SSS ZPT je v času konference bilo 482 članov ZK pri skupno 4.525 zaposlenih. Največ članov ZK ima TOZD Rudnik premoga Hrastnik, in sicer 118 pri 952 zaposlenih. Od celotnega števila članstva je 67 mladih komunistov. KOLIČINA ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA V ZRAKU V NEKATERIH PREDELIH IN MESTIH SR SLOVENIJE V LETU 1974 Povpreč. Povpreč. 24-urna H-urna koncentr. koncentr. OJ ■S, E 0) tuo CT5 ^ cti ti „ ■M O) hJO E S > d) o td E E P > na HH > Zasavje 7,7 0,3 25,0 Ljubljana 2,4 (1. 1967) 1,47 3,5 Celje 2,1 0,3 ' — Maribor 1,5 0,3 — Šoštanj 0,22 0,3 — Velenje 0,18 0,3 — Ravne 1,2 0,3 — Črna na Koroškem 1,9 0,3 Žerjav 1,9 0,3 — Cti ,—v > m o ^ P d 0,75 (Podatki Hidrometeorološkega zavoda Slovenije) REPUBLIŠKI SINDIKATI PRI ZPT Dne 21. februarja je obiskal Zasavske premogovnike Trbovlje inž. Janez Barborič, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, skupno s svojimi sedmimi sodelavci. Dopoldan se je sestal v prostorih TOZD Rudnik premoga Trbovlje s sindikalnimi delavci ZPT, nato pa si je ogledal pridobivanje premoga na mehaniziranem širokem čelu v jami Trbovlje. Popoldan istega dne je imel v sejni sobi skupnih strokovnih služb ZPT razgovor s političnim aktivom Zasavja. Obravnavali so izvajanje ustavnih določil v ZPT, v pogledu samoupravne organiziranosti, pa tudi o organiziranosti sindikalne organizacije v posameznih TOZD in SSS. Razprava je tekla tudi o bodočem razvoju premogovnikov v naslednjem srednjeročnem načrtu ter o poteku integracije med termoelektrarno Trbovlje in ZPT. V razpravi so udeleženci govorili o čimprejšnjem uspešnem in doslednem razreševanju problemov v vseh TOZD in SSS, čeprav gospodarski pogoji niso enaki. Razpravljali so tudi o izgubi, ki se že več let pojavlja na TOZD Rudnik premoga Zagorje, pa tudi o nujnosti zagotovitve sredstev za modernizacijo odkopnih delovišč. TOZD ELEKTROSTROJNA DELAVNICA V GVINEJI TOZD Elektrostrojna delavnica ZPT se pripravlja, da bo sodelovala s svojimi sodelavci preko RUDISA pri odpiranju novega rudnika železne rude Nimba v Gvineji, v Afriki. Skupina sodelavcev TOZD ESD bo sodelovala pri trasiranju in napeljavi daljnovoda do stanovanjskega naselja delavcev, ki bodo odpirali rudnik. V februarju t.l. se je poslovil od članov poslovnega združenja RUDIS, dosedanji pomočnik glavnega direktorja RUDISA, Arsen Pensa, dipl. inž. rud. Prevzel je namreč dolžnost generalnega direktorja mednarodne mešane družbe »Mifergui-Nim-ba« v Gvineji. Ustanovljena je bila ta družba na pobudo gvinejske vlade v aprilu 1973. RUDIS je prevzel raziskovalna dela in postal eden od ustanoviteljev te mednarodne družbe. Dosedanje raziskave so pokazale, da pod planino Nimba leži okoli 600 milijonov ton železove rude — hematit, ki ima povprečno okoli 65 °/o železa. Računajo, da bo rudnik odprt do leta 1979. Skupna investicija bo znašala 200 milijonov dolarjev. Sredstva bodo zagotovile države, ki so ustanovile mešano družbo, RUDIS bo opravil vseh del v vrednosti okoli 20 milijonov dolarjev. Po končanih delih bodo slovenske železarne prejemale letno okoli 750.000 ton železove rude iz tega rudnika, medtem ko bo znašala letna proizvodnja okoli 15 milijonov ton železove rude. V KOLUBARI SO DOBILI RUDARSKE UNIFORME Člani reševalne čete Rudarsko energetsko industrijskega kombinata Kolubara, so v začetku februarja 1975 prvikrat dobili svečane rudarske uniforme. V tem kombinatu rudarji doslej niso imeli svečanih uniform. Uporabljali jih bodo ob najrazličnejših svečanostih. SKLEPANJE O PRISPEVNIH STOPNJAH V času od 5. do 8. marca t.l. so potekali zbori delavcev v vseh TOZD in SSS ZPT. Razpravljali in sklepali so o predloženih programih dela samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1974 in 1975, sklepali pa so tudi o financiranju teh skupnosti za leto 1975, nazadnje pa so sprejeli prispevne stopnje za financiranje splošne in družbene porabe v letu 1975. Predlagane okvirne stopnje so soglasno potrdili. ŽALNE SEJE ZA UMRLIM VELJKOM VLAHOVIČEM Dne 8. marca 1.1. so v vseh TOZD in SSS potekale žalne seje organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in delovnih ter sindikalnih skupin za umrlim narodnim herojem Veljkom Vlahovičem. Umrl je 7. marca v Ženevi, ko je bil na zdravljenju. Na žalnih sejah so navzoči poslušali krajše govore z orisom življenja, lika, predanosti ter revolucionarnosti Veljka Vlahoviča, nazadnje pa so se poklonili njegovemu spominu z enominutnim molkom. S strani članov kolektiva ZPT in družbenopolitičnih organizacij je bila poslana predsedstvu CK ZKJ v Beogradu sožalna brzojavka. Pokojnega Veljka Vlahoviča so pokopali 9. marca 1975 v aleji herojev v Beogradu, ob navzočnosti tisočev občanov in predstavnikov političnega in javnega življenja. Slava mu! Odsek magistralnega toplovoda, ki poteka zadaj stanovanjskih blokov Cementarne Trbovlje ob Rudarski cesti. (Foto M C.) Krvodajalska akcija Dne 31. januarja 1975 so podarili kri naslednji naši sodelavci: a) iz TOZD Hrastnik: Vovčko Srečko 7-krat, Orač Jurij 10-krat, Kaluža Alojz 18-krat, Krajnc Franc 15-krat, Fi-strič Anton 5-krat. b) iz TOZD Trbovlje: Černivec Malin 15-krat, Žavbi Ivan 10-krat, Kundija Stefan 2-krat, Kavčič Andrej 21-kr at, Obrovnik Srečko 8-krat, Sadu-šek Milan 16-krat, Škrlep Bojan 1-krat, Podlesnik Franc 6-krat, Sulejmanovič Rašid 7-krat, Jo-kan Alojz 21-krat, Tomše Silvo 14-krat, Žepič Vili 14-krat, Sušnik Milan 19-krat, Goljuf Janez 8-krat, Tamar Drago 4-krat, Šmid Davorin 4-krat, Klemen Jože 9-krat, Rožič Božo 11-krat, Mohorko Karel 9-krat, Kos Herman 12-krat, Škof Anton 9-krat. c) iz TOZD Zagorje: Ržišnik Marjan 7-krat, Hudo-malj Danilo 17-krat. Vsem krvodajalcem izrekamo vse priznanje z željo, da bi tudi v bodoče sodelovali pri tem humanem delu oziroma akciji! TRBOVLJE (Nadaljevanje odlomka romana Vinka Trinkausa iz št. 2/75) Ko je tako pognal v tek kolesje, ko je bilo v jami začutiti, da se mudi, si je Zverko privoščil tudi nekaj veselja. Z najbolj jezikavimi knapi se je prerekal o vsem mogočem, v svoje veselje, da bi jim dokazal, kako nimajo prav, da bi se ljubeznivo nasmejal ostrim, duhovitim odgovorom ali da bi preprosto le užival v zabavnem prerekanju. Pri tem ga je včasih kak knap prepetnajstil, da je ostal dalj, kot bi se spodobilo, tako da je knapa že motil pri delu. Ampak tej svoji strasti, da brusi svoj razum, jezik, tej strasti v drugem delu obhoda Zverko ni mogel ubežati. Povrnila sta se spet v glavne rove, kjer je Zverko računal, kako poteka transport, koliko vozičkov bodo naložili na posamičnih številkah, obzorjih in potlej je mimogrede naročil nadzornikom, strelnim mojstrom, motoristom in tudi vozačem, kaj morajo opraviti do šihta. Povabil je Milana v nadzor-niško kamrico, kjer je bila grobo stesana miza, klopi, električna luč in mir. Zleknil se je po klopi, nekaj trenutkov premišljeval, najbrž, če je kaj pomembnega pozabil, potlej pa je začel Milanu razlagati načela dobrega nadzorovanja. »To moraš zelo paziti, da kna-pu nikoli ne očitaš ničesar, za kar nisi prepričan, da imaš popolnoma prav, da (je ta obtožba, očitek) točna. Nič ni slabšega kot če ti knapje dokažejo, da si se premotil in je očitek krivičen. V takem strašansko uživajo. In potlej tudi pripovedujejo kot o zmagi. Njim se zdi, kot bi matirali močnejšega nasprotnika. Raje zahruli manj, pa točno. Kot boksar. Le s čistimi udarci. Ce mahneš po rokavici, si izgubil moč, nasprotnika pa ni zabolelo. Tudi najmanjši čisti udarec zaboli in doseže vsaj delen učinek. Nič pa ne zaleže vetrna kolofuta. Ulčar stoka, roti, malo manj kot joka. Nesmisel! Najprej dopovej, potlej opozori, naposled neizprosno terjaj izvršitev. Predvsem pa glej, opazuj in si zapomni. Vsako malenkost! Dober nadzornik mora imeti poseben čut, kot nekakšno napravo, ki ga opozori, tudi če je le neka treska postavljena drugače, kot je bila. Ta občutek je stvar spomina in tudi treninga. Zelo dobro je, če imajo vsi občutek, da ne boš nič spregledal. To jih prisili, da razmišljajo, kaj so pozabili, sili jih v večje prizadevanje, odgovornost in to je dobro. Če pa vidiš, da kdo slabo dela, da se to ponavlja, ne plani precej. Slej ko prej vsakdo napravi večjo napako. Zato čakaj, kot lovec, ki ve, kam se hodi divjad pasti. Kmalu se bo ponudila priložnost. Takrat po njem. Ena sama taka spoved zaleže več kot neprestano žežnjanje. Knapje mislijo, da je nadzornik tečnež, ki ima slabo prebavo, rano na dvanajsterniku in zato sitnari. Takega počasi zasovražijo in se privadijo na njegovo oštevanje. Vse drugače pa je, če jih na majhne napake ljubeznivo opozoriš, ko pa se hudo pregrešijo, takrat jim operi glavo«. Obr ato vodja je imel prav. Nič boljšega se ni mogel domisliti, kot da ga je določil za spremljevalca Zverku, ki je najbrž uganil njegov namen. Ampak ni bilo le-to. Naposled bi se Zverko tudi zakrknil. Ni bil določen za vzgojitelja. Ampak na nek način mu že morem biti simpatičen, si je razlagal Milan Zverkovo naklonjenost. Če bom res kdaj dober nadzornik, potem ne bom zaradi šole. Kar bom znal, kot je videti, me bo naučil Zverko. Seveda pa so imeli z njim načrte tudi drugi. Poklicali so ga na mestni komite, kjer mu je novi sekretar Milavec omenil, da bi lahko postal član mestnega komiteja. Zavrnil je to, dokler se ne bo počutil trdnega v svojem poklicu. Morebiti bi še klonil, ampak Zverko ga je tako navdušil za nadzorovanje, da zadnje dni ni premišljal o ničemer drugem, kot o tem, kako bi v najkrajšem času uspel s takšno neverjetno zanesljivostjo voditi nadzor nad delom. Bokal, zdaj predsednik okrajnega sindikalnega sveta, ga je vabil k sebi za tajnika. Pripovedoval mu je, da poklic ima. Če ga polomi, se lahko kadar koli vrne v jamo, Je pa le lepše, če dela zunaj, v svetli pisarni, kot v jami. Tudi to je zavrnil, s povsem enakimi razlogi, kot jih je povedal že partijskemu sekretarju. Poskusil je še Polutnik, ki ga je vabil, naj bo član rudniškega partijskega komiteja. Sprva se je tudi tega hotel ubraniti. Ampak Polutnik mu je znal tako živo naslikati potrebo, tako natančno mu je opisal sposobnosti in posebnosti vsakega člana dosedanjega komiteja, da je Milan klonil. Izgovoril pa se je, da bo to sprejel šele na konferenci, če bo predlagan in izvoljen. V prostem času, ki pa ga je bilo malo, saj je vstajal ob petih zjutraj, do štirih, pol petih popoldne je bil še pri drugem poročanju, ki je bilo zanj posebno zanimivo, saj je bil dopoldne z Zverkom v jami. Nekajkrat ga je Zverko ob lepem vremenu povabil, da sta si ogledala zunanji del obrata. Ampak to je bil bolj sprehod, pogovor. Preostali čas pa je porabil za branje knjig, ki mu jih je svetoval in v glavnem tudi posodil Zverko. Ni vedel, kako dolgo naj bi to izobraževanje trajalo. Ampak Ulčar je zbolel, obratovodja Steblaj pa ga je določil, kot nadzornika v rezervi, da prevzame Ulčarjev oddelek. Z mešanimi občutki, z željo, da uspe in s strahom, da bi napravil večjo napako, se je polotil dela. Ni bilo tako, kot je želel. Vendar ob začetnem spregledovanju napak, tako s strani obra-tovodje, kot tudi višjega nadzornika, si je pridobil nekaj prepotrebnega zaupanja vase, da je kmalu prav rad hodil na šiht. Privoščil si je tudi prvi predah. Po šihtu ni več bral, ampak je sklenil opraviti nekaj St. 3 —- marec 1975 » SREČNO « STRAN 21 obiskov, da se tako spet povrne v naravni tok življenja. Najprej je sklenil obiskati Jožico. Kot je razbral iz obiskov doma — srečno ženo in mamico. Sprejela ga je tako prisrčno, da mu je postalo nerodno. Se zmerom, sam si ni znal tega razložiti, je občutil pred Jožico zadrego. Ni mogel pozabiti na njenega Nemca, jezo, ki jo je kuhal na sestro. Odtlej je minilo že pet let, ampak on je bil še zmerom hud na tega Nemca, ki se je nekako vpletel v njihovo družino in Jožico, ki mu je nasedla. Prav nasprotno pa si je Jožica vsa leta po vojni trudila, kako bi to popravila, zagladila. Hotela je pokazati razumevajočemu, čeprav trdemu bratu, kako je bila to le spozaba, nevredna, da bi se je kdo spominjal. Predvsem pa, kako ima brata neverjetno rada. In res, če ni igrala, je kazala vsa ta leta takšno naklonjenost, željo, da bi mu v vsem ustregla, da je spravljala Milana v zadrego. »Vidiš, tole sem lahko uredila. Ni še tako kot bi želela, ampak boljše. Saj se spomniš, kako je bilo prej«, je srečna čebljala Jožica in mu kazala, kaj je spremenila v sobi in kuhinji. Kimal ji je, pritrjeval, da je boljše, čeprav se ni natanko spominjal, kako je bilo prej. Ampak Jožica ga ni spregledala. Pomislil je na Zverkovo opozorilo, da si mora zapomniti, če leži trska drugače, kot je ležala prej. Kmalu je uganil, da je Jožica vsa obrnjena na dom, da v nobeni stvari bolj ne uživa kot v lepo urejenem, srečnem domu. Torej le ni taka frfra, kot jo je obsodil. Prekipevajoča žena, ki bi rada pravzaprav malo, ampak to prisrčno in domače. Sina, ki je spal, mu je pokazala mimogrede. Srečna ga je gledala, kot da je rojstvo sina največ, kar je doslej v življenju napravila. S pogledom je kazala proti otroški glavici, da bi ga opozorila kako srčkana je. Ponudila mu je žganje, ržen kruh z orehi. »Tole smo doslej doma pridelovali, v kovačnici. Zdaj pa se bo najbrž poznalo. Jalovčev gre jeseni v Ljublja- no. Ne vem, če bo še stanoval pri nas. Pa bi kar rada. Ta fant je tako pameten, da je že grozljivo«. »Ja, Saško ga hvali. Kot bi bil nekaj izrednega«. »Saj je. Kak spomin ima! In za računanje? Jaz ne vem toliko, ampak Franci pove, da mu precej razloži vse, kar ne razume. Pa tudi njegova mama je bistra. Mislim, da ima to po mami. Oče pa ni bister, kaj?« »Kak poseben cvet že ni,« je nekam zaničljivo zategnil Milan. »Všasih spregovoriva nekaj besed. Se zmerom je v jami. Nič presenetljivega. V jami je tudi skromen. Drugače pa, kot se spomnim, težak tip. Žvirca, ki rine v nekaj, tudi če jih ves čas dobiva po nosu«. Pogovor je zastal. Jožica se je v zadregi ozirala po sobi, kot bi na obeskih iskala pomoči. V takem, tega se je Milan dobro spomnil, je zmerom kaj zaprosila. Nestrpen je čakal, kaj bi si zdaj želela. »Tatjano pogosto vidim«, je zmancala Jožica in hudo zardela. Skušala se je rešiti s smehom, ki naj bi opravičil zadrego. »Se zmerom je lepa. Morebiti še lepša, bolj zrela. In kar je čudno, nobenega fanta nima. Končala je srednjo ekonomsko, v podjetju jo zelo cenijo. Tako se mi zdi, da te ima še zmerom rada«. Milan je nemočno dvignil ramena. Ni bil hud na sestro, ker mu to pripoveduje, ne na Tatjano, ampak nič ni mogel. Tatjano je dokončno odpisal, tako da se je o njej lahko samo še pogovarjal kot o nečem daljnem, česar se nerad spominja. Jožica, ki si je te gibe napak razlagala, je precej poskusila: »Pa ne bi kako spet začela? Pet let, ona pa še zmerom takšna«? »Ni mogoče. Pa ne zaradi nje. Morebiti bo celo najboljša žena, kar jih je. Vendar, jaz nebi mogel z njo. Če pomislim, je bil vse skupaj spodrsljaj, naključje, vendar . . . ona je imela Nemca! Ni se samo poljubljala z njim, vdala se mu je. Ta prekleti Tirolec ji je vzel nedolžnost.« »Kot da bi se moral zaradi tega svet podreti . . . « »Jožica, prenehaj s tem. Nikar ne bezaj, da se ne skregava. O tem, to dobro veš, imava popolnoma različne poglede. Lahko si misliš o meni kar hočbš, ampak bil sem partizan! Borci so mi padali od nemških krogel. Ne mogel bi živeti ob ženi, za katero bi pomislil: ta pa je dala svojo prvo ljubezen — Nemcu.« Videl je, kako Jožica spet zardeva. Tudi ona je to napravila. Ampak vzela je fanta, odličnega, dobrega, nič ni imel zoper njega. Kot mož-idealen. Vendar bivši nemški vojak. Lažje je to prebolel kot bi on, ki je bil ves prežet s partizanstvom. Potem mu je Jožica povedala, da bo pri njej na večerji. Branil se je, ampak moral je popustiti. Vedel je, da bi hudo užalil sestro, če bi odklonil. Predvsem še, ker so s kmečkim orodjem, ki so ga zamenjevali za živila, prav dobro živeli. Jožica mu je dopovedovala, kako je Francijeva mama dobra, tudi zelo spretna kuharica. Edino, se je namrščila Jožica, preveč preprosto kuha. Ne pozna vrednosti začimb. Predenj je potisnila knjigo, ki jo je dobila za rojstni dan in stekla po stopnicah, da se z mamo pogovorita o večerji. Milan si je ogledoval knjigo. Maksim Gorki — Makar Cudra. V tišini je začel brati. Zgodba ga je precej pritegnila. Lepi stavki, ki so mu zveneli kot pesem. Taborišče, ki ga je precej spomnilo na partizane.' Ogenj, mir, pripoved. Tako se je vživel v branje, da mu je bilo kar neprijetno, ko se je Jožica vrnila. Prisedla je in gledala, kaj bere. »Lepo, kaj,« je začebljala. Samo . . . konec. Žalosten! Rada imam stvari s srečnim koncem. Vmes je lahko sama žalost, vendar konec mora biti srečen. Ni to naj lepše«? Prikimal ji je, čeprav je bilo njemu to vseeno. Zdelo se mu je, da mora biti konec pravšnji. Nekako tako kot bi rekel: kakršno življenje, takšna smrt. Razstava članov likovne sekcije RELIK v februarju 1975 v čakalnici TOZD Rudnik premoga Trbovlje, je vzbudila med rudarji veliko zanimanje. Foto inž. T. Bregant Kadrovske vesti V času od 1. februarja do 28. februarja 1975, ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Sprejeti: Alt Viktor - vozač, Nadjakovič Refik - vozač, Mlakar Božo -zun. delavec, Skale Edi - vozač, Miličevič Goran - vozač, Čestič Ivan - vozač, Laca Jože - vozač, Dujič Jovan - rud. nadzornik. Odšli: Cepin Alojz, vozač - samovoljna prekinitev; Hrastnik Jože, kopač - umrl; Flis Ladislav, vozač - samovoljna prekinitev; Urana Božidar, kopač - k vojakom; Mavrič Jože, kop. pomočnik - k vojakom; Seme Roman, zunanji delavec - k vojakom; Bevc Stojan, kopač - samovoljna prekinitev; Krajnc Ivan, vozač - samovoljna prekinitev; Mesojednik Anton, vozač - samovoljna prekinitev; Šentjurc Franc, vozač - izključen. TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Dobravc Roman - kopač, Mari-novič Vlastimir - vozač, Nikolič Branislav - vozač, Djogič Nuga-ra - kopač. Odšli: Godek Franc, kopač - inv. upokojen; Bernik Konrad, zunanji delavec - samovoljna prekinitev; Vidmar Rudolf, kopač -inv. upokojen; Novak Zdravko, vozač - samovoljna prekinitev; Korošec Srečko, rudarski tehnik - sporazumna prekinitev; Fakin Miloš, kopač - upokojen. TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Sprejeti: Magaš Marjan - kopač, Avbelj Stanko - kopač. Odšli: Virant Ivan, kopač - umrl; Cuk-Ijati Franc, ključavničar - k vo- jakom; Jazbec Alojz, kopač -upokojen; Zupan Alojz IV, kopač - upokojen; Lipičnik Jože, kopač - upokojen; Kovač Ivan XV, kopač - upokojen; Hudo-malj Danilo, kopač - upokojen. TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Avflič Ivan - zunanji delavec, Murko Ivan - separacijski delavec, Vodenik Stanko - pom. delavec, Bebar Marjan - brusilec. Odšli: Lavrinšek Dušan, zunanji delavec - k vojakom. TOZD RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST Sprejeti: Lozančič Maks - kopač, Gačni-kar Alojz - kop. pomočnik, Bje-lič Nuraga - kopač. Odšli: Nadrah Viljem, vozač - sporazumna prekinitev; Kovačevič Omer, učni kopač - samovoljna prekinitev; Brumec Maks, zidar - samovoljna prekinitev; Drame Viktor, zidar - samovoljna prekinitev; Dobršek Anton, vozač - k vojakom; Bregar Roman, ključavničar - k vojakom; Strehar Alfonz, vozač - sporazumna prekinitev; Spitaler Drago, vozač - sporazumna prekini- tev; Tadič Ante, vozač - sporazumna prekinitev; Jankoš Nikola, vozač - sporazumna prekinitev. TOZD ELEKTROSTROJNE DELAVNICE TRBOVLJE Sprejeti: Šimunič Jurij - električar, Medvešek Drago - el. nadzornik. Odšli: Jošt Branko, priuč. električar -k vojakom; Gorenc Franc, pomožni delavec - k vojakom. TOZD RUDARSKI SOLSKI CENTER Sprejeti: Trebušak Franc - predavatelj. Odšli: Podmenik Stefan, kopač - k vojakom. SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE Sprejeti: Galuf Danijel - absolvent FNT, Krautberger Roman - elektrotehnik. Odšli: Sketako Avgust, rudarski tehnik - JLA; Pfeifer Edvard, pomožni delavec - JLA; Tabor Marija, oskrbnica počitniškega doma - sporazumna prekinitev. Vladimir Sihur Rezervni starešine uresničujejo svoj letošnji načrt dela Po odlično pripravljeni in dobro izvedeni proslavi dneva JLA, so rezervni starešine v Trbovljah, sklenili svoj delovni načrt in uspešno izpolnili svoje programske naloge v lanskem letu. S pestrim in kvalitetnim kulturnim sporedom ter tovariškim srečanjem, so zadovoljili številno publiko in svoje člane. Že pred tem, pa so se pripravljali za udeležbo na prvi letošnji osrednji prireditvi, ki je nedavno bila v Kropi in Dražgošah. S svojo tričlansko tekmovalno ekipo v sestavi HACIN, MAK in ŽORŽ, so se udeležili patruljnega pohoda »Po poteh partizanske Jelovice« in v številni močni konkurenci zasedli odlično sedmo mesto. Omenjenega tekmovanja se je udeležila tudi ekipa enot teritorialne obrambe, kateri je prav tako uspelo doseči dobro uvrstitev — šestnajsto mesto od skupno 37 nastopajočih ekip. O podrobnostih te prireditve je bilo že po-ročano. Z novim letom je v organizaciji Zveze rezervnih vojaških sarešin pri DPD Svobodi II Trbovlje, odprt poseben oddelek knjižnice, s tematiko priprav na vsesplošno ljudsko obrambo, namenjen rezervnim vojaškim starešinam, mladini in občanom za globlje spoznavanje koncepta splošne ljudske obrambe in individualno strokovno usposabljanje ter izpopolnjevanje v splošnem vojaškem pogledu z vidika bojne pripravljenosti. Knjižnica je odprta vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem času. Trenutno je zainteresiranim na voljo 321 izvodov strokovnih revij: FRONT, NAŠA OBRAMBA, OBRAMBA IN ZAŠČITA in vojnih časopisov ter 258 knjig, ki predstavljajo bogat in zanimiv material za poglobljeno spoznavanje vojaških izkušenj, orožja in sodobne opreme, s katerim so opremlje- ne enote teritorialne obrambe in JLA. Oddelek te knjižnice bomo postopoma še izpopolnjevali in širili, tako da bo vsakdo v njem našel precej zanimivega in koristnega branja. Z ozirom na velik pomen tega gradiva, priporočamo vsakodnevni obisk. Predmetne knjige in revije si lahko izposojajo bralci tudi za branje doma. Pri tem bi želeli, da koristniki te knjižnice z nami sodelujejo, in sicer tako, da bi nam posredovali svoja mnenja in predloge za izboljšanje poslovanja tega oddelka, poročajo kaj najraje berejo in iz katerega področja bi dokumentacijski material morali obogatiti. Akcija za izboljšanje idejnopolitične in kadrovske strukture članstva v Zvezi rezervnih vojaških starešin, je po pričakovanju med člani bila resno sprejeta. Razen tega, da jih je kar 25 izrazilo željo po sprejetju v Zvezo komunistov in delovanju v tem politično najbolj širokem, obsežnem in zahtevnem programu, ki deluje z zavestno disciplino članstva na izpolnjevanju svojega akcijskega programa dela, jih je več tudi pismeno dalo svoja pozitivna mnenja na dano spodbudo. V nekaj dneh se bodo zbrali rezervni vojaški starešine in po krajšem razlaganju razpravljali o statutih SZDL, skupščine občine in krajevnih skupnosti. Tolmačenje vsebine in pomembnejših členov teh dokumentov bo podal profesor Franc Korenjak, predsednik krajevne organizacije SZDL »Franc Fakin« in predsednik komisije za informativno politično dejavnost pri občinskem odboru Zveze rezervnih vojaških starešin v Trbovljah, ko bodo zavzeta in podana dokončna stališča in eventualni predlogi. Rudi Matko Zahvala Ob prerani izgubi skrbnega moža, očeta, brata, strica in svaka JOŽETA HRASTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov prerani grob s cvetjem. Posebna zahvala kolektivu Zasavski premogovniki Trbovlje, TOZD Rudnik Hrastnik, godbi in pevcem. Še enkrat vsem iskrena hvala. Družini Hrastnik in Kolšek Uspelo predavanje Dne 25. februarja 1975 je bilo v delavskem domu v Trbovljah predavanje o uspelem vzponu naše alpinistične odprave na Kangbačen (7902 m) v Himalaji. Bilo je res zelo poučno, dobro organizirano predavanje, kot tudi podajanje predavatelj a-udeleženca odprave, s prikazovanjem diapozitivov, ter nabito polna dvorana, kar je zagotovilo popoln uspeh. Res se človek težko zamisli, kako se je odprava z nadčloveškimi napori borila za osvojitev tega vrha. Dalje prelepi posnetki narave v Himaliji in življenje tamkajšnjih ljudi, ki je vse prej kot rožnato. Bilo bi pozitivno, ko bi se takih predavanj udeleževalo v čim večjem številu, čim več čla- nov naše delovne skupnosti. Posebno pogrešamo ob takih prilikah mlade delavce. Kdor ljubi planine in gorski svet ter naravo nasploh, je večinoma dober človek, prisrčen do sočloveka. Mnenja sem, da bi v naših TOZD in SSS preko aktivov mladih delavcev popularizirali Ko smo razpisali drugi začetni tečaj, je bil odziv ljubiteljev tega športa še večji kot prvič. Prijavili so se tudi starejši, že zaposleni, ki so se odlikovali z boljšim smislom za resno organizacijo dela. V dokaz za to trditev lahko povem, da smo si lažje razdelili delo, organizirali tudi druge akcije, ki so pomembne za medsebojne odnose, pridobili smo si tudi boljše prostore za treninge, itd. Kakovost planinstvo, obisk gora ter včlanjen j e v planinska društva. Pohajanje v planinski svet človeka sprosti, ga plemeniti, omogoča izboljšanje odnosov med ljudmi, kar žal danes več ali manj manjka nam vsem! Vsa pohvala planinskemu, društvu Trbovlje za organizacijo takih predavanj! Stefan Jesenšek treningov se je izboljšala, čas, odmerjen za treninge pa smo izkoriščali bolj racionalno. Trenirali pa smo tudi v več skupinah. Na pobudo tovarišev Franje Glavice in Marjana Fritza, smo v okviru kluba organizirali desetdnevni seminar na morju, v avtokampu Lucija pri Portorožu. Ob tem so nas najbolj mučili finančni problemi, ker smo razpolagali le s članarino. Se- minarja se je udeležilo enajst članov, ki so vestno trenirali in se uspešno vključili v kampu oziroma športnem centru še v druge vrste rekreacijskih dejavnosti. Udeleženci seminarja so bili izredno navdušeni in so ustvarili ugodno vzdušje za udeležbo na kasnejših podobnih seminarjih, ki so postali kljub finančni stiski zelo obiskani. V poletju leta 1972 smo člani kluba pripravili prvi občni zbor v Kleku nad Trbovljami. Na občnem zboru je bil izvoljen prvi upravni odbor, ki je štel sedem članov v sestavi: predsednik, podpredsednik, blagajnik, trener, pomočnik trenerja, reklamni referent in tajnik. S tem so bile tudi organizirano razdeljene naloge, ki so jih člani odbora po svojih možnostih zelo uspešno izvajali. Aktivni člani kluba smo redno opravljali izpite za pridobitev višje jakostne stopnje - višji pas. V tem času smo dobili tudi prve barvne pasove. Med drugim smo organizirali v tem letu (1972) tudi prvo uradno klubsko prvenstvo v športnih borbah. Zmagovalci prvega klubskega prvenstva po kategorijah so bili: lahka — Tomaž Simončič, polsrednja — Boris Jesenšek, srednja — Tomo Huter, poltežka — Rudi Jager in težka Rudi Murn. Pri ponovnem spomladanskem začetnem tečaju se je vpisalo mnogo novih članov, zato smo odbor nekoliko spremenili in povečali. Organiziran je bil prvi medklubski karate turnir, ki je ' predstavljal prvo preizkušnjo za naše borce. Mi in občinstvo smo bili z borbami ter kakovostjo kljub našemu porazu, zadovoljni. Posebno pa smo bili zadovoljni z ekshibicijskim nastopom mojstra (takrat 3., danes 4. dan) trenerja Ta-kashija Tokuhishe. S tem nastopom smo se prvič predstavili domači publiki oziroma širši javnosti in ji dokazali, da nismo običajni pretepači in kričači, ampak športniki. Karate prav tako daje tekmovalcu in gledalcu lepe športne užitke. Rudi Murn Udeleženci prvega seminarja v karateju julija 1972 v avtokampu Lucija pri Portorožu. Foto Franjo Glavica KARATE - prvi uspehi v Trbovljah O rekreaciji Človek začne po malem pešati že po 40. letu, v dobo starosti pa pride kmalu po 60. letu. Seveda je to le splošno pravilo, ki ima izjeme, saj poznamo 40-let-ne starce in 50-letne mladeniče. Zdravniki, ki so pregledovali stare športnike — take, ki so se redno urili od mladosti naprej, so ugotovili, da so nekateri celo pri 60 letih sposobnejši od ne-urj enih oseb, starih 20 let. Popolnoma napačno je misliti, da so gimnastika, šport, ples, planinstvo samo za mlade. Tudi starejši morajo biti aktivni, tako telesno kakor tudi umsko, kajti življenje brez dela, brez zanimanja, prizadevanja, razvedrila in uspehov je prazno. Tako življenje pospešuje procese staranja. Zato je prav, da se društvo upokojencev zanima tudi za rekreacijo svojega članstva, za izlete, primerne športe, petje, šah in podobno. Upokojitev ne sme biti začetek brezdelja, začetek praznega življenja, temveč prav nasprotno — začetek tistega obdobja, ko se lahko človek v večji meri kakor dotlej posveti dejavnostim, s katerimi ima posebno veselje. Prav je, da sodi med te dejavnosti tudi toliko športa, kolikor je potrebno za zdravje, pa še zato, da upočasnimo procese staranja. Za mladost velja biološki zakon, da »delo razvija organe«, za drugo polovico življenja pa velja formulacija, da »delo ohranja organe«. Mišice izgubijo moč, če jih ne uporabljamo, če ne delamo, če se vozimo, namesto da bi hodili. Zakaj je toliko ljudi neaktivnih, zakaj živijo brez športa? Največ zaradi tega, ker zavest o aktivni vlogi, ki pripada slehernemu posamezniku v boju za zdravje in za telesno sposobnost, še ni prebujena. Glede tega smo zaostali, neizobraženi, neosveščeni! Za zdravje se zanimamo šele takrat, ko zbolimo, malo ali ničesar pa ne storimo za telesno utrjevanje in preprečevanje vsega tistega, kar povzroča bolezni. Pešanje zaradi pomanjkanja gibanja se polašča ljudi po malem, neopazno, da tega niti ne ugotovijo. Po malem pridobivajo na teži, po malem izgubljajo mišično moč, sposobnost srca, prožnost ožilja, prsnega koša in podobno. Gre za prezgodnje pojave staranja. Ljudje se sprijaznijo z usodo in navadno niti ne vedo, da gre predvsem za posledice napak v načinu življenja. Kakšna naj bo športna rekreacija v drugi polovici življenja? Predvsem je treba skrbeti za normalno aktivnost notranjih organov — srca in ožilja. Ponavljamo splošno znano izkušnjo, da zdravje ni odvisno od atletsko razvitih mišic, temveč od notranjih organov. »Za vsako srce je zelo koristno in celo nujno, da se vsak dan utrudi od hoje. Vsak človek bi moral vsak dan prehoditi najmanj pet kilometrov, če si hoče ohraniti zdravo srce« (sovjetski akademik V. Parin). Približno ena ura hoje na dan — to bi bila pravšna mera gibanja, ki je potrebno za treniranje srca, ožilja in dihal. V programu rekreacije za starejše osebe odmerjamo prvo mesto planinstvu ali hoji v naravi. Človek mora hojo vzljubiti, zaupati mora, da mu bo pomagala do okrepitve srca, do boljšega stanja ožilja in dihal ter do bolj zadovoljivega počutja. Ko se navadi na vsakdanjo hojo na svežem zraku, začne po malem z daljšimi koraki. Kratek korak je znamenje staranja in pešanja! Živahna hoja naj nam pomeni pripravo na zahtevnejše oblike športne rekreacije. Nogomet je šport mladosti — v letih staranja pa raje igramo odbojko, radi se pomerimo tudi v balinanju in kegljanju. Napačno bi ravnali, če bi naprezali sile v hitrem teku, če bi se kosali v skakanju ali če bi dvigali težka bremena. Hitrost in moč sta stvar mladosti, odlika starosti pa so vzdržljivost, preudarnost, preciznost. Stare osebe lahko brez škode trenirajo tek na dolge proge, lahko kolesarijo, veslajo in smučajo — hitri športi, ki terjajo bliskovito reagiranje in povzročajo stresne situacije, pa niso priporočljivi. Psihologi se prav posebno zavzemajo za igre, to pa zaradi tega, ker je človek duševno in družbeno bitje: igre mu pomenijo veselje, razvedrilo, sprostitev, stik z ljudmi in podobno. Kaj so operacijske raziskave? Najbrž je malo disciplin, ki bi se tako hitro razvijale, kot operacijsko raziskovanje. Po zaslugi strateških vprašanj II. svetovne vojne, so vzniknili problemi, ki so kasneje s svojimi teoretičnimi koncepti vodili v samostojno znanstveno disciplino — operacijsko raziskovanje. Ta disciplina se je najpre-je razvila v zahodnih deželah, predvsem po II. svetovni vojni, v zadnjih letih pa se hitro uveljavlja in dobiva velike razvojne impulze v vzhodnih državah. Operacijsko raziskovanje je v veliki meri interdisciplinarna veda. Nastaja le iz vrste problemov in hoče najti optimalno stanje oz. optimalno gibanje fizikalnega sistema, ki je najpogosteje pomenil kak produkcijski sistem, v katerega so vgrajene še determinante človeškega proizvodnega faktorja. Operacijsko raziskovanje se ukvarja z vprašanji optimizacije tudi drugih sistemov, npr. sistemov poslovnega značaja, kjer so sprejemljivke, ki »zmorejo« privesti sistem v optimalno stanje oziroma gibanje materialne narave oziroma, kjer so manifestacije njihovega delovanja posredno merljive. Operacijsko raziskovanje se torej ukvarja z optimalno organizacijo proizvajalnih sredstev, predmetov dela in raznih procesov, ki so s tem v zvezi. V načelu torej ne obravnava psihosocioloških kategorij, kar je tudi eden temeljnih razločkov med organizacijsko teorijo in operacijskim raziskovanjem. (dr. Viljem Rupnik — Oris operacijskih raziskav) Nov Izvršni svet skupščine SRS Novi izvršni svet skupščine SR Slovenije je naslednji: Predsednik: Andrej Marinc Podpredsedniki: Roman Albreht, Rudi Čačinovič, Zvone Dragan, dr. Avguštin Lah, predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja. Člani: Vlado Klemenčič, Miran Mejak, Miloš Šulin; Mihael Butara, republiški sekretar za ljudsko obrambo; dr. Anton Faza-rinc, predsednik republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo; Pavel Gantar, republiški sekretar za delo; Livio Jakomin, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze; Ivo Klemenčič, republiški sekretar za industrijo; Štefan Korošec, predsednik republiškega komiteja za tržišče in cene; Marjan Lenarčič, predsednik republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov; Boris Mikoš, republiški sekretar za urbanizem; Eva Naglič, republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun; Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve; Marjan Osolnik, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje; dr. Milan Osredkar, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost; Milica Ozbič, republiški sekretar za finance; Drago Petrovič, predsednik republiškega komiteja za energetiko; Andrej Ujčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo; Ela Ulrih, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje; Jože Zakonjšek, predsednik republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem; Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Osebni dohodki v letu 1974 Republiški statistični zavod je izračunal, da je znašalo povprečje osebnih dohodkov v Sloveniji v 1974. letu 2.815,00 din. Višje od povprečja v letu 1973 je bilo za 25,6 °/o. V gospodarstvu so se povprečni osebni dohodki dvignili za 25,2 % na 2.746.00 din, v negospodarstvu pa za 27,8 °/o na 3.204,00 din. Povprečni osebni dohodki v premogovništvu v naši republiki so znašali v preteklem letu 3.791.00 din. Kakšne vrste sindikatov imamo? Na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, ki je potekal koncem preteklega leta v Celju, je bilo sprejetih več sklepov, ki jih morajo vse vrste sindikalnih organizacij v prihodnje tudi izpeljati. Hkrati je bil sprejet tudi statutarni dogovor o organi- ziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. Na področju Slovenije imamo odslej povezane v Zvezo sindikatov Slovenije naslednje sindikate: — Sindikat delavcev energetike in premogovništva Slovenije, — Sindikat delavcev kovinske industrije Slovenije, — Sindikat delavcev kemične industrije Slovenije, — Sindikat delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije, — Sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, — Sindikat delavcev grafične in papirne industrije Slovenije, — Sindikat delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Slovenije, — Sindikat gradbenih delavcev Slovenije, — Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, — Sindikat delavcev trgovine Slovenije, — Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije — Sindikat obrtnih delavcev Slovenije, — Sindikat delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti Slovenije, — Sindikalni svet vzgoje in. izobraževanja Slovenije, — Sindikat delavcev znanosti in visokega šolstva Slovenije, — Sindikat delavcev kulture Slovenije, — Sindikat delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije, — Sindikat delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti Slovenije, — Sindikat delavcev bank, službe družbenega knjigovodstva in zavarovalstva Slovenije. Novi predpisi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vsebini posameznih kontov v osnovnem kontnem planu za organizacije združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 5-63/75) Glavne spremembe in dopolnitve so naslednje: Obveznosti za davke in prispevke od izdatkov za reklamo, propagando in reprezentanco se izkažejo kot zakonske obveznosti. Na posebnem analitičnem kontu se vodijo sredstva, odstopljena organizacijam združenega dela v trajno uporabo po posebnem zakonu. Na posebnem analitičnem kontu se vodijo tudi viri sredstev solidarnosti, oblikovani po dogovoru o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. Odlok o merilih za najnižji obseg prispevka za biološka vlaganja ter o načinu obračunavanja, vplačevanja in podrobnejšem namenu uporabe sredstev tega prispevka (Ur. list SRS, št. 2-92/75) Odlok odloča, da temeljne organizacije združenega dela in obrati za kooperacijo v okviru gozdnogospodarske organizacije obračunavajo in vplačujejo prispevke za biološka vlaganja od gozdov v družbeni lastnini in od gozdov, na katerih je lastninska pravica, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v gozdnogospodarsko organizacijo. Prispevke za biološka vlaganje je treba obračunavati in vplačevati od odkazanega in posekanega drevja, v nasprotju z določbami zakona o gozdovih posekanega ali pa kako drugače podrtega drevja. Izjema velja za tisti les iz gozdov, na katerih je lastninska pravica, od katerega se ne plača prispevek za biološka vlaganja. Prispevke za biološka vlaganja od gozdov v družbeni lastnini vplačujejo tudi tiste organizacije združenega dela, ki niso gozdnogospodarske organizacije, pa upravljajo gozdove v družbeni lastnini. Minimalni obseg prispevkov za biološka vlaganja od vseh gozdov (v družbeni lastnini in od gozdov, na katerih je lastninska pravica) mora znašati v posameznem letu vsaj toliko, da je za vse gozdove gozdnogospodarskega območja zagotovljena izvedba del s področja dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena. Obseg prispevkov za biološka vlaganja porazdeli organ upravljanja gozdnogospodarske organizacije na enoto mere posameznih gozdnih asortimentov. Na obseg prispevkov za biološka vlaganja in na način njihovega oblikovanja da soglasje pristojna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja. Od tega dne postanejo za gozdnogospodarsko organizacijo obvezni. Odlok nadalje odloča, da se prispevek za biološko vlaganje ne plača od lesa iz gozdov, na katerih je lastninska pravica, če gre za: — drva za neposredno uporabo lastnika gozda; — tehnični les, ki je lastniku gozda potreben za neposredno uporabo v njegovem gospodarstvu in gospodinjstvu zaradi požara in naravnih nesreč; — les za drugo neposredno uporabo, kadar tako sklene organ upravljanja obrata za kooperacijo. Sredstva prispevkov za biološka vlaganja od gozdov v družbeni lastnini in od gozdov, na katerih je lastninska pravica, je treba voditi knjigovodsko ločeno. Iz knjigovodskih podatkov morajo biti za posamezno leto razvidni podatki o količinah lesa, od katerih se plačajo prispevki za biološka vlaganja, ter obseg in namen uporabe sredstev teh prispevkov. Končno ta odlok še taksativno določa namene, za katere je prispevek za biološka vlaganja dovoljeno uporabljati. Pogled v šolsko delavnico na Gvidi Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75) Sredstva solidarnosti so namenjena za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki jih v SR Sloveniji pretrpijo občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti ter za dajanje vzajemne pomoči drugim republikam in avtonomnim pokrajinam, v katerih nastanejo škode zaradi velikih naravnih nesreč. Z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo občinske skupščine, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, SZDL, Zveza sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica, se določijo vrste naravnih nesreč, za katere se lahko uporabijo sredstva solidarnosti, pogoji in na- Humor in anekdote Kleparja Janeza gotovo vsi poznate. Sedaj je sicer kot invalid upokojen, toda včasih je bil brihten in priden kar se da. Bil je tudi pogosto krvodajalec. Ko smo gradili v Trbovljah delavski dom, je tudi on pokrival streho s pločevino. Nekega ju- čin uporabe sredstev ter način njihovega upravljanja. Zakon o spremembi namenov za uporabo sredstev, odstopljenih oziroma obvezno združenih za potrebe železnic v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3-115/1975) Zakon določa, da se lahko u-porabijo sredstva, ki so jih za leti 1973 in 1974 obvezno združevale temeljne organizacije združenega dela za potrebe železniškega gospodarstva v Sloveniji tudi za druge namene, poleg tistih, ki so določeni z zakoni. Pogoj pa je, da se organizacije združenega dela za to sporazumejo s samoupravnimi sporazumi v okviru samoupravne skupnosti za železniški in luški promet. tra so ga nujno poklicali, da je ponesrečenemu dal kri. »Sedaj pojdite pa domov«, mu je dejala sestra v ambulanti po izdatni malici in konjaku. »Vi že imate šiht, ker ste dali kri«. Janez pa kar na delovišče na streho. Tam pa je, kakor vedno ogledoval napredovanje del stari Petaver in ker je videl, da je Janez malo okajen, mu je dejal: »Janez, če si sedajle upaš napraviti stojo na glavi na novem dimniku, pa dam za liter vina«. Janez ne bodi len pa na dimnik in je napravil stojo. Ko je potem vesel sestopal po stopnicah, ga je srečal odgovorni predstavnik gradbenega odbora in mu dejal: »Janez, takoj domov, danes nimaš šihta, ker take oslarije špilaš po dimniku. Lahko bi se ubil.« No, Janez je šel res domov. Šiht pa je imel in ni imel. Stavo pa je le dobil. Zadnjič je prinesel Jože za malico na šiht dve trdo kuhani jajci. Sodelavec, ki je to videl, je, ne bodi len, hitro skočil v Vita-minko po dve sveži jajci in jih revežu zamenjal. Pri malici je Jože začel luščiti jajca, in jajce se mu je razlilo po hlačah. Enako se je zgodilo z drugim. Seveda je sledil splošen krohot vseh navzočih, ki so bili o tem že prej obveščeni. Popoldan, ko je prišel Jože s šihta, je bil seveda strašno hud na ženo, češ da mu je dala na šiht sveža jajca, namesto kuhanih. Ko se je ta zarekla, da ni res, je prišel „gor”, da so ga potegnili: ni jim ostal dolžan. Ob splošnem pomanjkanju in zapiranju vode v Trbovljah, je Komunala Trbovlje čestitala našim ženam za 8. marec tako, da je ta dan tekla voda ves dan. Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje — pošta 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Glasilo ureja uredniški odbor: Hoh-ne Emil, dipl. inž .rud, Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Oberžan Janez, Pikš Anton, Šum Anton, Šuštar Miro. Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. inž rud. Tehnični urednik: Lenarčič Tine. Naklada 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk TIKA Trbovlje. Stroj za pridobivanje premoga