GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. 16. "TSTOHTOSL, 25. felDrxLarja, 1899. HL^bo "VII. Naročnikom, kteri niso za letos še nikake naročnine dopo-slali in na naša pisma niso nič odgovorili, bodemo s i. marcem pošiljanje lista ustavili. Upravnico „«LAS NARODA" Kaj je z McKinleyem. Gospodje vf liki kapitalisti, kteri stoje zn pr^ds dni kom McKinleyem, mor«jo glodati, da ta ma lo bolje pazi kadar govori ua svojih potih, drugače jim utegne mnogo pokvariti ali skaziti. V njegov* m govoru zadnjič v Bostonu je nekako tako kazal kakor bi se spreobrnil „za slo-bodno kupčijo". In to je prišlo iz ust onega ,, Napoleona varstvene politike". Možje namreč tam rekel: ,,Jenjuli smo govoriti o tarifu čolni ie. Sedaj gledamo napraviti trgovske pogodbe kjerkoli le mogoče najti priliko. — Ostavili smo pot akademičnih teorij, povrnili smo se istinitim razmemm in iščemo sedaj naš delež pridobiti na svetovnem trgu." Ravno ta McKinlev je pred tremi leti rekel: ,,Tujezemskt trg je za nas le navidezen*4, in bil je mož le na odločno colninskovarstvenem programu izvoljen predsednikom! Že ob času druge vspešne volilne borl>e Clevelanda (1892) so se pokazali znaki, kteri so naznanjali, daje ameriška velika obrt dospela do položaja, da bi ne le zamogla pogrešati varstveno colnino, temveč morala deloma opustiti colninsko pregrajo, da si ne zapre svetovni trg. Akoravno se je ta položaj leta 1896 ravno na nasprotno stran preobrnil ali vsaj to kazal, in so varstveni eolninarji zopet dospeli na površje in Be jim je zopet posrečilo i/.vohti njih priporočenca McKin-l«ya, je imelo to le gotove, ali kakor je danes razvidno, le povsem mimoidoče uzroke. Amerikanska obrt je bila zrela za s lobod no kupčijo, to se pravi zrela za brezmejno poiskauje tujezemskih trgov. Le preveč zrela je bila! Niso zamogli dovolj hitro naj ti tujezemskih trgov, da bi zabranili nasledke že nastalega preobilnega izdelovanja. Finančna stiska in kriza od 1892 do 1894 j^ nastopila in nje vsestranski uzroki onemoglosti so vz^li pogum obrt i m pripravljenim za s lobod no kupčijo, da so se brso zopet povrnili k Btarej zastavi, varstvene j eolnini. Z ouimi kapitalisti, kt^ri to zastavo v obče še niso v koruzo vrgli, ker njih obrt še ni bila tako daleč razvita, so z nova ustanovili povolen jedernat element vplivnih obrtnikov, da volitve leta 1S9(» določijo na njih konst. Da je bilo potreba dva leta počasnega provspevanja, da smo dosegli gospodarski položaj" od leta Razmotrivaoje pod črto. V „Chicago Tribune" Sunday 12, 1899, brani Mr. O' Keetle menihe na Filipinah pred napadom Angleža Foreman a, in ta mož je izrekel te izjave tudi pred mirovnim odborom v Parizu (zato se je vse tako lepo enostransko vršilo) in Free Lance to prevel za „Glas Naroda". Zato raj čujmo tudi drugo stran o tej zadevi. Mr, O'Keefie vpira svojo obrambo na članek, kterega je v „Boston Pilot" od 4. febr. t. 1. objavil Rev. William D. McKinnon, duhovnik prvegakaliforničkega polka, v službi v Manili. Glasi se: Zakon se vrši tukaj (na Filipi-nah) na tak način kakor drugod. Ako imajo, stranke kaj sredstev, se gotovo pričakuje, da kaj plačajo. Ako uiao zmožne to storiti, jih duhoven zaveto zastonj, ravno tako, kakor bi 1892, in ga celo precej še prekosili, dokazuje dovolj, da je bil takratni položaj popolnoma po našem mnenju, samo izvanredni dogodki so ga pri daljnem razvoju ovirali. ( 'udno je le, da McKinlev to tako naivno brez ovinkov in direktno prizna. Precej hud tobak za moža, kteri je bil tako rekoč oče varstvene eolninske politike. Ali je pa morebiti McKinlev to navlašč storil, da leta 1900 zopet nastopi kot kandidat za predsedniško mesto? — V obče pa nikakor še ni rečeno, da bi se moral sedanji, obstoječi eolninski tarif kar hkrati prevreči. To nikakor ne. Ta tarif pridrži administracija deloma iz davčno poli-tičnin uzrokov, deloma pa, ker bi se trgovski svet pred novo tarifno negotovostjo preveč ustrašil. Zakaj pa tudi tarif odpraviti? Saj ni zamogel ovirati pričeto pridobivanje svetovnega trga — temu seje pa zahvaliti nizkej plači ameriških delavcev ! Iz našib novih kolonij. Autorita pripozna. Manila, 21. febr. Prevožni paruik „Ne\v York14 je danes dospel sem s poročili iz Iloilo. General M iller poroča, da ima zasedeno Jaro in Molo, po noči je večkrat streljal na vstaše. Vstaši imajo pri Santa Barbara koncentriranih nad 2000 mož, ali ti so samo z metalnimi krogljami ojporoženi. Depntacija prebivalcev iz Negros je prišla h generalu M iller ju in povedala, da so tam razvili ameriško zastavo ter zahtevali varstvo proti vstaši. Negros leži južno od Luzona, se-veroiztočuo je ločeu po ozkem prehodu od Panay, na jugu od Cebu. Otok je 155 milj dolg in 25 milj širok. Prebivalstva je tam 225.873 duš, na severu in jugu so Tagali, v sredini pa deloma divji, deloma civilizirani Malaja. Najboljši filipinski sladkor napravljajo iz trsja vijo-laste barve, prideljujejo ga na Negros. Na otoku se nahajajo tudi rudninski zakladi, kakor zlato, baker, žveplo in dva velika premogokopa. General Miller poroča, da so tudi razmere na Cebru povoljne. Prebivalstvo prizna ameriško gospodarstvo. Strelci Filipincev so danes ustrelili dva vojaka, ko so vojaki generala Kinga nameravali ščistiti goščavo pri Marati; tretjega vojaka 1. kali-1'orniškega polka so pa danes ustrelili. Pri tej praski je padlo kakih 100 Filipinov. Sovražnik se koncentrira pri vodovodnih napravah, nasproti brigadi generala Kinga. Konečno je postal tako nadležen, vsak duhoven storil v Ameriki. Stalno plačilo zato ni bogatinom, ne revnim vernikom odmerjeno, to se popolnoma prepušča ženitninski stranki. O slučajih krščenja in pogrebov velja isto vodilo. Za kratenje dobi duhoven malokdaj več kakor dolar, zeio mnogokrat pa celo nič. Pri pogrebih bo tu še bolj dobrodelni, kakor pri nas v Ameriki. Vsaka župnijska cerkev ima pripravljenih več krst za one, kterih sorodniki so tako siromašni, da ne bi mogli plačati pogrebnika. Za najbolj slovesen pogreb se tukaj ne plača več nego 25 dolarjev, kar je v ameriškem denarju le 12 dolarjev. Dovoljenje za ženitev velja dva dolarja in pol, in to ne uporabi cerkev, ampak se uporabi za vzdržan je sirotišnic. ,, Govoreč o sirotišnicah naj omenim, da te ustanove dajejo deklicam seveda katoliškim) po500dolarjev dota kadar so omože. To je samo da je general King poslal dve stot-niji 1. Washingtonskega polka čez Pas i g reko. Ti so deželo dve milji daleč sčistili, potem pa pričeli streljati na srednje krilo vstašev čez reko. Sesti topničarski polk je z dvema topoma streljaj na sovražnika, med tem so pa oddelki vstaše napadli in predseboj podili. Našli so 15 mrtvih in dva ranjena Filipinca. Dva ameriška vojaka Bta bila ranjena vsled razletenja Sprig-field puške. Nasproti zagotavljanju Aguinalda, da je njegovo vojno vodstvo ua podlagi humanitete, oporeka kaplan Pierce, od general Artrujevega štaba, da so streljali na provizorično bolnišnico in to najmanj petdesetkrat. Skoraj vse ambulance in nosilnice imajo znake, da so na nje streljali. Washington, 21. febr. General Otis je danes poročal vojnemu oddelku, da mu je general Miller poročal, da sta se otoka Cebu in Negros podvrgla. Miller mu je tudi poročal, da je mnenja, da ima dovolj vojakov, da drži svoja stališča. V Iloilo gre vse navadnim potom. Vlada misli, da bodo Amerikanci na Filipinah v kratkem času napravili mir. General OtiB se je v današnjem brzojavu izjavil, da upa z 30.000 možmi vse filipinsko otočje zasesti. Kadar doBpejo oddelki, kteri so na poti, bode imel 26 000 mož, ali med temi ima 7000 prostovoljcev, ktere bodo morali odpustiti. Manila v plamenu. M a n i 1 a, 22. febr. Vkljub pazljivosti tukajšnega redarstva so včeraj večer domačini zapalili mesto na treh krajih. Namen poži-galcev je bil najbrže, pri splošni zmešnjavi, ptujce pomoriti in njihove hiše opleniti. V delih Santa Cruz, San Nicolas in Tondo je istočasno nastal ogenj in se širil plamen s tako hitrostjo, da so ameri-kanski vojaki podpirani od ptujcev trdo delali vso noč in še le zjutraj požar omejili. Prouzročena škoda bod^ vsekako velika. Med splošno zmešnjavo so filipinski strelci streljali na amerinkanske vojake. Stotnik N. C. Robinson in šest mož je bilo ranjenih. Domačini so bili strašno razburjeni in pripravljeni za vstajo, toda ko so videli, da so Amerikanci pazljivi in na vsak napad pripravljeni, opustili so poskus. Manila, 22. febr. General Otis je danes sprejel predsednika fiili-pin8ke vlade ua otoku Negros in tri druge delegate, Člane filipinskega kongresa. Zagotavljali bo generalu, da je vse prebivalstvo, izvemši le nekterih od Aguinaldovih agentov nahujskanih osob, pripravljeno se Amerikancem podati. Zvezdo-progasta zastava sedaj veje na vseh jedna prilika o tukajšnji milosrčnosti. ,,Čujemo o velikem bogastvu menihov, toda na naše vprašanje smo zvedeli, da se dohodki teh posestev uporabljajo za vzdržanje kake bolnišnice ali kake druge dobrodelne ustanove ali zavode. Nikjer na Bvetu se dobrodelnost tako očitno ne kaže, kakor tukaj. Velikanske bolnišnice, sirotišnice in industrijalne šole bi bile ponos vsacega naroda. Za vzdržanje teh zavodov porabijo vsako leto ogromne Bvote. Osobuo so menihi siromašni, tako siromašni kakor »cerkvena miš* v pregovoru. ,,Na filipinskih otokih živi več nego osem milijonov katoličanov. Duhovnov štejejo 1500. Glede na slabosti človeške narave in odnošaje da mnogoteri žive v divjih Bamotuih krajih, oddaljeni od bratov duhovnov, ni čuda, ako kaka izjema zapade skušnjavam. V Ameriki sem čul sem ter tja o kakem slučajn, ali vladnih poslopjih otoka Negros Tudi Cebu jeza nriklopljenje kZjed. državam in tamošnja vlada pripravljena to amerikanskim uradnikom naznaniti, kadar pridejo na otok. Komisija je zagotavljala generalu Otisu, da imajo prebivalci južnih otokov malo simpatij za Ta-gale. Ponudili so nabrati 100.000 mož na visayaških otokih, da se bodo bojevali proti Tagali na Lu-zonu. Komisarji so inteligentni možje in posestniki sladkornih nasadov. Došli so v pondeljek večer s parni-kom ,,Newport" in bodo za časa tukajšnega bivanja, gostje ameri-kanske vlade. Vstaje na otoku Negros se ni bati, so djali, ker prebivalci goje naravno antipatijo proti Tagali. Nek od vojakov ue-braškega polka vjeti Tagalec pravi, da vodji vstašev vsakemu domačinu zaprete z smrtjo, kdor bi se upiral proti Amerikanci bojevati. Na ta način so že mnogo Filipincev k vojni službi prisilili. Angleške batike so biln danes, Washingtonov rojstni dan, zaprte. Nekteri kot ženske preoblečeni vstaši so zapalili Raco; vao vas vpepeliti se jim pa ni posrečilo, pogorelo je samo 80 koč. Pravijo, da Agoncillo pošilja domačinom brzojave, kteri jih zapeljujejo, kakur bi bil McKinlev pripravljen se ž njimi pogajati. Boj proti plamenu in vstaši. Manila, 23. febr. Včeraj večer je pričelo goreti mesto na treh kra-jfh in ker je pihal hud veter se je ogenj strašno hitro razširil. Mestni ognjegasoi hibo bili kos napornemu delu, zato so pozvali angleško brigado iz Santa Mesa, kterej se je u modernim gasilnim orodjem p'» štiriurnem naporu posrečilo ogenj omejiti. Kitajci in domačini so s«1 drenjali po sosednjih cestah, in ker se je bilo bati splošnega požara, nosili so hišno orodje in drugo imetje od jednega kraja na druzega. Kmalu so uvideli, da so ognjegas-cem stavili domačini razne zapreke, ker so našli vodovodne cevi prerezane. Podvojili so vse straže, po vsem mestu so neprenehoma patr«K lirali mali oddelki, vse ostale vojake pa so poslili na pogorišče. Domačine so brezozirno zapodili \r cest, one v bližini požara pa obkoli-i. V nekterih slučajih so se domačini ustavljali, toda Amerikanci so jih kmalu ukrotili z bodali in kopiti. Brezdvomno je ve^ Filipincev našlo smrt v plamenu, ker niso mogli iz vojnega kordona. Mnogo ljudi je mislilo, da se je vstašem posrečilo amerikanske črte prodreti, hiteli so iz hiš na ceste, kjer so jim na vsakem vogalu molela bodala nasproti. Več nego tisoč Kitajcev je hitelo čez mostove in trge v bli- žino kitajskega konzulata. Medtem časom je divjal požar na treh krajih do ranega jutra in vpepelil celo vrsto hiš. Vbo noč so se Culi streli sedaj tu, sedaj tam med Amerikanci in vstaši. Ko se je soluce prikazalo na obzorju po napadli vstaši amerikansko črto, ter posebno pri Caloocanu hoteli prodreti levo krilo, toda Amerikanci so jih odbili nazaj. Pozneje je tudi „Monadnock" posegla v boj in čez amerikansko črto streljala na vstaše. Iz viaokih stolpov mesta se je videlo kako so bombe užgale na več krajih. V Toudo okraju je gorelo ves dan in gost dim se je vali1 čez mesto, kar je pri ljudeh prouzročilo mnenje, da je vse mesto v plamenu. Vjeli so cele tolpe vstašev in jih zaprli. V jednej hiši so zasačili HO vstašev, kteri so imeli dva voza orožja in streliva. General Otis je danes izdal ukaz. da noben domačin v Manili po 7. uri zvečer ne sme svojega stanovanja zapustiti. Vse sumljive osobe morajo redarji in patrulje odvesti v zapor. Požigalcem je zapretena huda kazen, ako jih zasačijo. Proglašene so izvanredne naredbe, ako bi se pripetili še kaki izgredi, toda mislijo, da je za sedaj Filipincem prešlo veselje. Otvorenje Corj »sov. Sagasta pripravljen nagdstop Madrid, 20. febr. ^eiues so bili cortes (ali španska zbornica) otvorjeni. Oblasti so izdale obširne naredbe proti motilcem miru, ker so^bili mnenja, da bodo republikanci izvan zbornice v zvezi z republikanskimi poslanci uprizorili sovražne demonstracije. Po formalnostih otvorjeuja je predložil Silve-la v imenu manjšine resolucije, ktera zahteva, da bi se vlada tožila zaradi zanikarnosti pri Bklepanju mirovne pogodbe z Ameriko, ker je ustavo desorganizirala. V senatu je Sagasta predložil postavni načrt, kteri vlado pooblastuje Kubo, Porto Rico in Filipine izročiti Zjed. državam. Zahteval je nujnost predlog t. Grof Almenaa, kteri je pred nedavno rekel, da bo generali zaslužili, da bi jih obesili na jermena njih sabelj, je ravno tako napadel Primo de Rivera, Weylera, Blanco in admiral Ververa. Zahteval je, da vlada izroči senatu VBe spise o vojni. Republikanski poslanci zbornice so sklenoli, vladi odločno delati opozicijo. Grof Almenaa je rekel, vlada naj bi pustila generale, kteri so zapovedovali kolouijalnej armadi, ustreliti. Vprašal je, ako je brzojav Blau-coa bil pravi o podaji Santiage. ti so izjeme. V obče je tuka j duhovščina dobra in bogaboječa. ,,Nadškof je mož, kteri bi bil \ čast vsakej cerkvi in vsakej deželi On je mož znamenite učenosti in svetosti. Tako dobrodušnega in dobrodelnega moža je najti le malokje. Pojdi, kterikoli čas hočeš v njegov dom, in videl bodeš, da je obdan trumoma siromašnih ljudi. Vsako-mu je prijazen in da kak dar. Vsak cent njegovih dohodkov izda na ta način". Tako pravi katoliški duhoven o tej zadevi. Mi pač menimo, da je luteranski popotnik gledal filipinske menihe in odnošaje skozi preveč mračne očala ; odgovor je pa tudi malo lepše naslikan, nego so razmere v istini. Toraj povsod pretiranje! Nastopni brzojav iz MadrMa od 13. febr. se pa glasi: Tukajšnji Filipinski odbor se huduje nad špansko vlado, da je ona proti plači 20 mili- jonov dolarjev Zjed i njen i m državam izročila Filipinske otoke. Odborniki pravijo, da bi ondotni prebivalci prav radi dali 40 milijonov dolarjev, samo da bi imeli malo več prostosti pod špansko oblastjo, kar bi se s tem doseglo, da se ne bi prebivalci tako zlorabili po uplivu i« moči----!" Da je na Filipiuah potreba toliko dobrodelnih zavodov, je pač žalost na prikazen. V tako boga tej deželi, z nadarjenim ljudstvom, z velikimi duševnimi zmožuostmi, bi tega ne smelo biti. Časi so minoli, v kterih bo šteli iste dežele za omikane in srečne, ko je obilo siromakov stalo pred samostanskimi vratmi in so dobivali ,,nedolžno župico !" Gorjč deželam kjer se tako godi! Poglejmo Španijo in Italijo! Ne juhe, ne kruha po beraškem potu ! Ljudstvo hoče pošteno delo in pošteno plačilo zalo! Siromaštvo iu zločinstvo so na Bvetu umetno napraljeni družinski odnošaji. Free-Lance. Vojni minister Correa je to potrdil in rekel, ako bi dospelo Wattsono-vo brodovje, bi se moralo še več španskih luk podati. Upali so, ako se Santiago poda, da bodo reflili Filipine in Porto Rico. Grof Almenaa je ponovil «voje napade in rekel: španski generali niso zastopali armade. Španska armadu je bila krdelo levov, vojenih po oBlih. Občinstvo na galerijah je tako burno ploskalo tem in enakim trdim besedam, da so morali nekaj glavnih razsajačev pognati 12 galerij. Sagastu je brauil mirovno komisijo iu zagotavljal, da je Amerika stavila zahteve, za ktere se niso preskrbeli v mirovnem zapisniku. Glede opozicije je umaknol zahtevo nujnosti za svoj postavni načrt. Madrid, 22. febr. Časniki opo-zorujejo na nečuveu slučaj, da je bila opozicija v aeuatu tako,.velika, da Sagasta ni mogel govoriti. ,,Liberal" piše: „Akp se to še nadaljuje, bode zmagal narod iu anarhija". ,,Impercial" pifie: „Pri teh okoliščinah ne more vlada opravljati avoje posle. Opozicija senata namerava danes večer vladi uprizoriti vojuo, ako »e anidejo zastopniki uradov, da izvolijo komiaijo v preiskavo postavuega načrta glede odstopa Filipin. Ako bode vlada pri tem ostala v manjšini, jej ne preostaja druzega nego odstopiti. V zbornici je republikanski vodja Sal nieron delal monarhijo odgovorno za zgabo kolonij. Sramota je, da je 14.000 Amerikancev 200.000 Špancev premagalo. Očital je Sa-gaati, daje izzival vojno, potem pa prehitro sklenol mir, da bi zabranil— nemir v notranej deželi. Sagasta mu je odgovoril, da bi republikanci boljšr storili, ako bi preje izrekli avoje mnenje o vojni, nego sedaj delali težave. V senatu je general Martinez Campos zahteval, da naj vlada izplača vojakom dolžuo plačo. Vojni minister Correa je odgovoril, da bi vlada to rada storila, toda fiuance jej v tem trenotku to ne dovoljujejo. Glasovanje o komisiji za preiskavo postave glede odstopa Filipin, bi skoraj vlado prisililo k odstopu. Opozicija je volila tri člane iu vlada tudi tri, sedmi član je dobil enako glasov, nakar je bil imenovan ministerski kandidat, ker je bil starsjši. Komisija bode sedaj napravila dvoje poročil, o kterih bode imel senat odločiti. S tem se bode vsa zadeva zavlekla, ako ne bode vlada preje prisiljena odstopiti dokler ne bode poročilo povrnepo. Rojaki, naročujte se na list .(jilas Naroda"! \ Nase pivo^ je poskušeno od največje pivovarske akademije v de-f želi. Mi vemo kako se ima variti. ^ . , Ig&ato je SUPERIOR t STOCK/ PIVO najboljša pijača. Prodaja se povsodi. BOSCS Ittfflffi CO., $ LAK* LISTOV/ XI0H. JLe samo 80 komadov j* imamo še t Koledarja za 1.1899 jI vetja le 25 centov. J' To pač znači, da je dober, kerj "^od 1600 je to pač malo število. T 1'Kdor Slovencev ga še nema naj^J »vse brzo oglasi. Kntered as sec o ud clas matter at »h© New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovanskih delavcev ▼ Ameriki. ' zda ja tel j iu uredil* : Published by F. 8AK6ER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, io UJ vrstir at- plač« 30 ct)i> tov. Dopisi brez podpisa in osobnngti s * ne natisnejo Of-.ar naj se rna^ov. .li poslali po >luu v Order. spremembi kraja naročnikov : *'* iUo, da s*- nam tudi prejšnje bivHlŠč* naznani, dw hitreje najdeno asi ivuika '.» ?pi oni m pošiljatvaiu naredite nasiovom : „Glas Naroda", 1 jH Or^nwich St N--W York <'-iy. Dopisi. Juliet, III , 20. feb. Slav, uredništvo , Glas Naroda44, prosim, ibt mi dovolite odgovoriti na dopis, kteri j«- bil tiskan v 13. šievilku, pisan od nekod" s podpisom A. M — k. Dopisu.k je stavil i>u delu spisa vprašanje: Kje bi se bilo bolje naseliti, na severu ali na jugu? On piše, da mu j^ znano, da se naseljevanje ua nove kmetije nekterim I j ud jem svetuje ua jug, drugim pa v severno Miunesoto listina je, da je med tema dvema državama precejšnja daljava iu razlika ; v Alabami »»greva ravno isto soloee kakor ua severu, ali vendar ni b.lo še čuti, da bi bi , a roinčarica uzrok smrti v tej deželi, kar se če-s tokrat pripeti v lliinoisu in dru-zih severnih državah. Na jugu so vedno boljše razmere za novega kmetovalca, nego ua severu, zakaj? Z*to ker lahko računamo, da je 40 akrov zemlje r -i i ko kakor ua severu 160 akrov ; na jugu pridelaš ua zemljišču, dva, tri in tudi štiri pridelke lis leto. Koliko jih bodeš pa na severu, kjer je zemlja ti do 7 mesecev zmrznenu, ter uemoreš orati po polju; kar si po leti pridelal, pa po zimi porabiš. V Alabami pa, ako hočeš delati, lahko vsak mesec v letu denar iz zemljišča dobiš, ker imaš kaj zaprodat; dalje ne potrebuješ tako trdne hiše in gorke obleke, tudi ne toliko premoga iu lesa za kurjavo, ako to pomisliš, potem vidiš koliko so stroški na severu večji. Nadalje piše ta rojak, nepoznavši razmer, da na jugu ni rudokopov in zaslužka, kakor na severu, ta trditev dokazuje, da dopisnik nikdar na jugu ni bil. Kako lahko mu dokažem, da je v sredini Alabama, na pr. mesto Bur-mingham, ktero šteje 50.000 prebivalcev, zelo razvita obrt kakor tudi y mestu Blocton, ker je precej veliko Slovencev, ne bodem pretiral, ako pravim, da je več kakor 350 velikih podjetij kakor : železnih topilnic (Blassfurnace) in Rolling Mills, premogokopov itd. 'Premo-gokopov in železnih rudnikov je mogoče toliko kakor na severu, ako ne ve6, ako to ne verjame dopisnik, pa naj vpraša kakega rojakov, kteri je tam že več let. Na jugu imajo dva do tri mesece vsako leto preje pridelke, nego na severa, odkod pa dobi sever zgodne pridelke, ali ne iz juga in kako Bla-no jih morajo tam še plačevati. Na jngu raste vsakovrstno najbolj okusno sadje, grozdje, vsakovrstna žita; na severu pa samo krompir, selje in žita, ali ne vsake vrste. Gosp. A. M—k piše, da se na jugu oglašajo bolezni kakor ramena in uavadua mrzlica, ter druge bolezni, in da ni dobre pitne vode in hladnih večerov. V tem zopet vidim, da dopisnik ni bil še nikdar v Ala-mi, ker to ni res kar trdi. Cita naj le „ govern men t raport*' koliko ljudi tam umre, potem bode videl, da je jedna najbolj zdravih krajev. Zakaj so pa tam ustanovljene državne vojašnice na pr. v Huntsvillein Bessemer, Ala., in po več druzih mestah, ako bi bilo podnebje nezdrave, bi vojakov tam ne imeli. Voda je zdrava, čista iu mehka, ter prosta apuenih suovi. Večeri so ob 4. juliju tako hladni, da ni mogoče spati brez odeje. Cikloni, toča in druge vremenske uezgode šotam neznane, tudi dežja je dovolj vse poletje; povodeuj ni ua tem zemljišču iu je tudi nemogoča, ker je komaj 10 milj oddaljeno od -norja in 450 čevljev nad morsko gladino, toruj se ni bati zalitja, k»-r tudi v Alabami ne teče voda v breg ka! or tudi v Miunesoti i«; ludi studencev se nahaja muo0ro. Drwgi rojaki, država Alabama je r^s ena najbolj pripravuih držav za naš narod, naj si bode glede rudokopov, od mesta Decatov in blizo do glavuega mesta Montgomery so največji rudokopi, zu kmetije je ob teh krajih preveč bregovito, ko se peljemo od Montgomery do Mobile, pa si ne moremo misliti lepših zemljišč, nego tukaj, ni hribovja iu tudi ue preveč ravnine. Lansko leto seru bil tam trikrat; prvič sem šel iz Jolieta due 4. januarja v Alaba-nio, in so že krompir sadili ; drugič eeni šel due 2. aprila, bili smo štirje, med temi rojaka Anton Ma-rušič iu Pavi Tomec, takrat je bil krompir že dovolj debel in drevje je že odcvt-telo; ob tej pr. liki smo v z**l i vsa k po 40 akrov, po 10 dolarjev aker. Gosp. Marušič se je preselil na svoje zemljišče minulega septrembru; dne 1. uovembra sem bil zopet tam in ga vprašal kako mu kaj grfe, in mi je odgovoril, da je prav zadovoljen, iu obžaloval, da s«- že ni tja naselil pred štirimi leti. Ta zemljišča se morajo vsa-cemu dopasti, kterikoli jih vidi, posebuje prouzročil delavkam saj deloma poravnal. Neumann je delavkam odtegoval kazni in te zneske sam porabil. ,,tiermanic" zopet plava. Dalj časa v new-yorškem pristanišči potopljeni parni k ,,Germanic" od ,, White Star" črte je sedaj vendar enkrat rešen iz mlake in zopet plava ua površju Hudson reke. Ko so potapljalci vse luknje pod vodo zamašili, pričeli so zopet sezati vodo iz parnika, kteri se je pričel počasi vzdigovati iz vode. Prvi del, kteri je do sedaj stal skoraj navpik zniževal seje vedno bolj, iu kmalu je imel paruik navadno lego. Vsa nevarnost za parnik je sedaj odstranjena, ako ravno bode še dalj časa trajalo predno vso vodo iz njega Morilca zaprli-White P 1 a i n s, N. Y., 23. 1'eb. Zamorca Harrison Howarda, kteri je zadnjo soboto v Tarrytownu ustrelil grocerja Ledwitha so danes zjutraj v East Kingstonu vjeli. Policijski načeluik Bi ni upal vjetnika pripeljati v Tarrytowu, ker bi ga bili gotovo linčali. Policijski nadzornik je čul, da je mirilec v Kingstonu nekje pri zamorcih iu po daljnem zalezevanju našel njegovo skrivališče. Po noči je šel z jednem detektivom v hišo, v kterej je našel morilec zavetje. Z napetimi revolverji sta vstopila v sobo, kjer je bil iskani v družbi treh druzih zamorcev. Zločinec se je dal mirno vkle-niti in odpeljati v zapor. Danes večer Bta policijska uradnika dospela z vjetnikom v White Plains Howard priznava, da je on sprožil strel ua Ledwitha, ker jemiBlil, da revolver ni nabasan. Pravi, da je z nekim prijateljem Ledwithovo prodajalnico obiskal, kjer sejemea njima vnel prepir zaradi sinod k. On je potem iz same razposajenosti ustrelil in le slučajno zadel poslu-jočega prodajalca v prsa, da je 1 I pri priči mrtev. 16.000 torped r: zletelo Be je iz neznanega uzroka v tovarni M. Backers sinovi v Walliugford, Conn. Ob času razstrelbe je bilo v tovarni 50 delavcev iu le samo trije so bili lahko ranjeni od stekla zdrobivših okenj. Zaslužek bodo zvišali. Fall R i v e r, 26. febr. Društvo tovarnarjev je danes sklenilo dovoliti zahtevam delavcev. Obč :o mnenje je, da bodo dovolili, da se zaslužki urede. kakoršni so bili pred dobrim letom. Obesili so morilca. V Jersey City jetuišnici so v četrtek dopoludne 18 minut po 11 uri obesili William Reida, kteri je umoril politikarja Andrew llenrya. Toda ni tega ustrelil zaradi političnih prepirov, temveč je bila povod VBej tragediji zopet — ženska. Odvetnik Peshall se je z*-1o prizadejal, da bi dobil novo pravilo iu iz-vršeujo smrtne zavlekli, ali ker do j 11. ure ni bilo nikakega glasa od Bodnika, so Reida obesili. Lopovi vplenili 350 dolarjev. Kraj Rokaway, ne daleč od Mor-ristowua, N. J., so vtorek zjutraj ob 4. uri obiskali tatovi. Policijska moč kraja je stražnik, kteri je po noči v Town Hall. Tatje bo presenetili edinega stražnika postave, ga zvezali in mu usta zamašili, potem se pa podali v poštni urad, kjer so blagajnico razstrelili. Razstrelita je bila takti močna, da so se ljudje v soseščini stanujoči zbudili, lopovi jo pa brzo odkurili vzemši seboj $350 v gotoviui. Poštnih znamk za par sto dolarjev so pa pustili. Tatovi so bili tako našemljeni, da jih ni bilo mogoče videti v o^-raz. Svetil niča, katero so rabili pri „delu", se je preobrnila vsled razstrelbe in nastal ogenj v Bobi, kterega so pa hitro pogasili. Zaslužek- zvišali. „Thomas Iron Comp." v Allen-town, Pa., je svojim delavcem zvišala zaslužek za 10 odstotkov. Tega zvišanja se razveseljuje 800 delavcev. Profesor dobil devet let ječe. E a s s t o n. Pa., 21. feb. George H. Stephensuu, bivši prof« sur moralne lilozotije na „Lafayette College", je bil zaradi zažiga Pardie Hali obsojen na devet let ječe. Ko ga je pastor J. F. S ton eciper obiskal v ječi, je tako pričel razsajati, da se je moral umakniti. Roparji na pošti. Delaware Water Cap, Pa., 21. febr. Trije roparji so včeraj po noči vlomili v tukajšnjo pošto ter skušali denarno omaro razstreliti. Poleg stanujoči poštar je čul pok razstrelbe, skočil iz postelje, zgrabil puško in ustrelil na cesti stražujo-čega roparja v hrbet. Drugi roparji so prihiteli svojemu pajdašu na pomoč; menjali so več strelov meti poštarjem in roparji, iu je bil baje še jeden slednjih ranjen. Ti so poskusili svojega ranjenega pajdaša odnesti, toda pustili so ga na njegovo željo v snegu, ko so ga že ne kaj časa ue»-li. Roparji so potem odnesli pete, ne da bi kaj vplenili. Ranjeni ropar neče izpovedati imen svojih aodrugov. St. Peter, Minu., 21. feb. Tat je včeraj po noči skozi okno vlomil v tukajšnji poštni urad, da bi okral, ali prvi klerk Gresham, kteri je v uradu spal, ga je opazil. Ko je hotel tatu prijeti, je petkrat ustrelil nn Greshama, a ga ni zadel, Gre-sham je ranil, mu odvzel revolver in oddal policiji. Pet premogarjev nsmrtenih. C i n n c i n a t i, 21. feb. Poseben brzojav iz Birmingham, Ala., poroča, da je vsled razstrelbe v rovu št. 2 v Bloctonu na mestu smr-teuih bilo pet premogarjev, uekaj smrtno poškodovanih, nekaj pa lahko. (Žal, da ue vemo za imena, ker v Blocton dela tudi lepo število Sloveucev v preraogokopih.) Sr.inpson in Schley. Washington, 23. feb. Med I prijatelji admirala Sampsona in onimi admirala Schova je prišlo v senn tu do sporazumljeuja, glede imenovanja obeh pomorskih junakov co*- tre-admiralom. Sampson bode av: - ciral za osem, Schley pa šest t^ <* k torej bode prvi starejši na imeniku. Varstvo ameriških mornarjev. Washington, 21. feb. Včeraj je stopila v veljavo nova postava v varstv ) ameriških mornarjev na trgovskih ladijah. Vendar se je to zgodilo po štirinajstletnih obravnavah. Ta postava določa, da imajo pomorščaki dobiti boljšo hrano nego dosedaj, da morajo imeti jedilnico v dobrem prostoru ladije in se ima urediti zaslužek. Kteri laijeplovec odpošlje ua morie slabo ladijo, naj bode kaznovan z $ 1000 tli zaporom do pet let. Telesna kazen pomorščakov je prepovedana, in zapor zaradi ubega v ameriških lukah odpravljen. Umor. Chicago, 21. teb. Pozauega mešetarja z posestvi R. J. Walsha j«« danes njegov služabnik J. Dris-coll ustrelil. Zadet je bil od petih strelov in bil takoj mrtev. 1'mor seje izvršil v Roanke poslopju, na mostovžu, blizu pisarne Walsha. 30 let bodo denarje delali. Chicago, 20. feb. Od Illinois Telegraph in Telephoii Co. je bil danes predlog tako sprejet, kakor ga je želel major Harrison, jutri bode pa podpisan od governerja. Družba je dobila privilegij za trideset let, da sme zahtevati za uporabo telefona v prodajaluicah, pisarnah in trgovskih hišah $85 na leto, v stanovanjih pa $50. Mestni svet lahko ob kterem koli času zniža to ceno. Mesto ne dobi druzega zato, nego brezplačen telefon v nakate-rih pisarnah. Družbo varujo 200 milijonov dolarjev. Najbolj znameniti delničarji so: Adolf Busch in W. L. Leni p pivovarja iz St. Louisa; E. H. Kverett iz Clevelan-da iu nekaj delničarjev Standard Oil Co. tiovernerja Tannerja zatožba odklonjena. C a r 1 i n v i 11 e, 111., 20. febr. Državni pravdnik je danes umaknil tri tožbe, ktere so preiakavali porotniki proti goveruerju Tannerju glede premogarskega štrajka v Vir-deu. Zakaj je zatožbo umaknil, ui uič povedal, po čemu tudi, saj nikogar nič ne briga. Lepa hvaležnost. Des Moines, Ia., 21. febr. Mirija Anderson, I5letna pohčer-jenica dr. Albert Andersons, je priznala, da je vlila strup v kavo, da bi usmrtila zakonska, ktera sta jo za svojo vzela. Deklica seje poslednji čas čestokrat prepirala z gospo Anders«in. Elektrika uporabna za odtajanje. Madison. Wis., 21. feb. Profesor U. Wood, učitelj prirodoslov-ja na vseiičelišču v Wisconsinu. j« izum t-1, da se /amorejo zmrznjeno cevi od tajati z elektriko, dva po-Hkusa sta se posrečila. Ker v se-verozapadu skoraj vsako leto cevi zamrznejo, ta iznajdba ni brez praktičnega pomena.Profesor Wocd zveže cevi s žico, ktero rabijo za elelektrično luč in elektrika grč skozi zuirzueuo cevi. Potreba je le še napravo za znižanje moči, da se ue bodo cevi topile. Velik požar v Minneapolisn. M i n n e a p o 1 i s, 24. feb. Poslopje časnika „Tr i bune" seje danes po noči vnelo in je bode požar naj-brže vpepelil. Vsi delavci so so rešili. Poslopje 77Journal Times", sosedna hiša, v kterej je trgovina z špirituozi na debelo je tudi v plamenu. Ogenj preti tudi uničili veliko prodajalnico S. G. Olseu. Razstrelbe pretč uničiti ves časnikarski del mesta. Parnik „Bulgaria" v varni Inki. Ponta Delgada, 24. febr. Parnik,Bulgarija1 hamburške družbe vozi, ko ta brzojav odpošljemo v luko, vodi jo kapitan Smith. Dne 28. januarja je odpljula iz New Yorka proti Hamburgu. 11 dnijso ua visokem morju popravljali stroje in krmilo. Potniki in moštvo so zdrnvi dospeli, moštva je bilo 98 mož in 41 potnikov. Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce; I. tajnik: Ivan Govže, Box 106; II. ,, Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Aonič, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PkkAikk, Box 286; Josip Mantei.; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. < jih je pa več ali manj poškodovanih. Vlak je vozil z vso silo, vodja vsled goste megle ui mogel videti znamenja, da hi obstal. Trčanje je bilo grozno. Trije vozovi »o hi j i popolnoma razbiti in potniki v njih grozno razmesarjeni D u n a j, 20. feb. Oltčinski svet v tiradcu je sklenil pri mestnih delih posluževati se sanjo nemških I delavcev Daje ta odlok med tam i bivajoči mi Slovenci in delavci dru-zih narodnosti prouzročil oljčno razburjenost, je samoumevno. Ako bode šlo tako naprej, postale bodo razmere med Nemci in drugimi narodi v Avstriji še bolj napete. B e r o 1 i n, 22. feb. Komisija za proračun v državnem zboru, ktera j« včeraj odklonila zahtevo vlade, radi pomuoženja kcnjištva, je danes prečrtala povprečno zvišanje moštva pri |>ehotnih bataljonih. Vlada je radi tega osupnena, po-s«buo ker so člani središča, kterih je v državnem zboru merodajno število, glasovali proti vladinim zahtevam. Dana j, 2:1. „Allg. Ztg.v Mo-nakovem pravi, princezinja Louiza Koburška, starejša hči kralja Belgijskega je naredila dva in pol mi lijona goldinarjev dolga. Večino j denarja je pognal poročnik Matta-cich Keglevich, s kterim je potovala do spomladi 1. 1897. dokler niso priucezinje vtaknili v norišnico, njega pa v zapor. Živela sta brezmejno zapravljivo. Poročnik je ponaredil podpis Štefanije, uadvoj-vodinje avstrijske na menjicah za <100.000 gld. iu bil za to od vojnega aodiŠča obsojen v Oletno ječo. So-prog princezi nje Louiza, princ Filip Koburški je bil pri volji plačati milijon goldinarjev dolga. Emile Loubet, Faurejev pogreb. Paris, 23. feb. Pogreb predsednika Fanrea se je danes izvršil s takim pompom, kakor ga vedo Francozje ob takej priliki prirediti. Pol^g navadnih policajev, je bilo še 100-000 mož vojakov razpostavljenih, toda ni bilo nikakih izgredov. Ob 9.50 je dospel predsednik Loubet v Elysee. Na potu so ga molčč z snemanjem klobukov pozdravljali. Na Place de la Repu-blique je poskušalo nekaj osob kričati žalilne besede, ali so morali takoj odmolkniti- Sprevod se je pričel 15 minut preje pomikati nego je bilo določeno. Bataljon Garde Repuhlicaine je korakal na čelu, njem pa sledilo jednajst voz polnih vencev, potem mrtvaški, kterega je vleklo šest konj. Za tem je korakal predsednik Loubet z ministri, zastopniki vladarjev, diplomatični korp, senat, zbornica in drugi dostojanstveniki. Sprevod je bil tako dolg, da so prvi že dospeli na Pere Lachaise, pokopališče, poslednji so bili pa še pred Elysee. Zaduš-nico je služil v cerkvi Notre Dame nadškof Richard. Paris, 24. feb. Poslanci De-roulede, Marcel-Habert (Boulan-gist> in Millevoye, ktero so včeraj večer zaprli, so danes zjutraj ob 2 uri predstavili generalu Rogetu, kteri se je izpovedal, da ga je De-roulede poskušal zapeljati, da bi z svojimi vojaki korakal proti Elysee in isto zasedel. Prijatelji Deroule-dea se boje, da bode zatožen izdajstva dežele pred senatom, kteri se bode tam sestavil kot najvišje sodišče. Miuolo noč je policija zaprla 400 osob. Paul Deroulede je mnogo imenovani ustanovitelj pa-trijotične lige, član zbornice in bivši Častnik.) Daj m danes m vsakdanji kruh. Drobnosti. V staro domovino so se podali: Ana Kastigar iz St. Paula, Minn., v Trebnje; Gašpar Rajh iz Rrck Glen, N. Y., v Brusnice; An-( drej Zajec iz Kemerer, Wyo., v Viš njo goro; Janez Kolenc, iz Kemerer Wyo., v Račico; John OerniČ is Anaconde, Mont., v Badenj ; Antor Nemanič iz Leadville, Colo., v Dra šice; Matija Govednik iz Leadville Colo., v Lokvico; Jurij Žalec is Walkerville, Mont, v Badenj; Johi Lakuer iz Calumeta, Mich., v Ko če v ju, * * * Dr. France Prešeren. Dm 8. febr. je minolo 50 let, odkar je v Kranju na Kranjskem zatisnil oč: nesmrtni slovenski pesnik, veliki genij naroda slovenskega — naž Prešeren. Prešeren nam je ustvaril slovensko muzo, on je prvi povzdignil jezik in ga storil sposobnega, da more v najlepših oblikah izražati najvzvišenejše misli. Kaj da je po-menjalo to v njegovi dobi, tega nam ni treba povdarjati. Slava in večni mu spomin ! * * * T a t v i n a. Pri Zagorju zasačili so necega Franca Učakarja, kateri je priznal, da je opetovano izpraznil pušico v oudotni romarski kapeli. Učakarja so izročili sodišču. * * * j Nabori leta 1899 na Kranjske m. Naborna komisija dopol-nitveuega poveljstva št. 17 v Ljub-j Ijani bo imela nabore: Dne 1. in 2. , marca v Kamniku, dne 3. in 4. marca na Prevojah, dne 6., 7., 8 in 9. marca v Ljubljani, dne 10. in 11. marca na v Vrhniki, dne 13. in 14. marca: v Ljubljani za mesto Ljubljaua, due 15., 16. in 17. marca v Radovljici, dne 18., 19., 20. in 21. marca v Kranju, dne 22., 23. iu 24. marca v Škof ji I oki, dne 27. marca v Velikih Lašičah, dne 2S. iu 29. marca v Ribnici, dne 4. in 5. aprila v Kočevju, dne 7. aprila v Črnomlju, dne 8. aprila v Metliki, dne 10., 11. in 12. aprila v Rudolfovem, dne 14. aprila v Žužemberku, dne 15. aprila v Trebnjem, dne 17. in 18. aprila v Mokronogu, dne 19. in 20. aprila v Kostanjevici, dne 21. iu 22. aprila na Krškem, dne 24. aprila v Radečah, dne 25., 26. in 27. aprila v Litiji, dne 28. in 29. aprila v Višnji gori. Naborna komisija c. in kr. dopoluitvenega okrajnega poveljstva št. 97 v Trstu bo imela nabore: dne 4., 5. in 6. aprila: v Postoniji, dne 7. in 8. aprila v Vipavi, dne 10. in 11. aprila v Ilirski Bistrici, dne 13. aprila v Ložu, ; dne 15- aprila v Cerknici, dne 17. aprila v Logatcu, dne 19. in 20. j aprila v Idriji. * * * Sveto leto. Sveti Oče hoče leto 1900 proglasiti za sveto ali jubilejno leto, ki bo trajalo od Božiča 11899. do Božiča 1000. * * * Ponarejeni petaki. V Iuo-mostu in na Dunaju je zopet prišlo v promet ponarejenih petakov. Po-J narejeni so jako slabo. Spoznati jih je najlažje na tem, da so nekoliko krajši in ožji, nego navadni. * * * Skušnja za samomor. V Kanic-Ivančicah, nekem malem mestecu na Moravskem, sta prišla nedavno mladeniča Jos. Lang in Jos. Zoufal ob 10. uri zvečer precej vinjena na trg, in pripeljala seboj mladega prašička. Na sredi trga je Lang ustrelil prašička — da sta videl, je-li bode prašič poginil — potem pa, ko je prašič res poginil, je ustrelil Lang še svojega prijatelja in končno tudi samega sebe. Lang je takoj umrl, Zoufal pa je bil le nevarno ranjen. Urok samomora ni znan. * * * Tvornica redov v Budi m p e š t u. Pred nekaj dnevi bo ujeli v Budimpeštu nekega Aleksandra Herczega, glavnega šefa tvornice za naj razo ovrstnejše rede, doktorske diplome, dvorske založnike itd. Herczeg je razpošiljal po VBej Evropi agente, kateri so raz-pečavali za denar vse mogoče rede in diplome. V vsakem velikem mesta, Berolioa, na Dunaja, v PeSti itd. je imel Herezeg svoje fili- jale. Vsak red je imel svojo določeno ceno. Tako je na pr. diplom za konzulat veljal 5000 gld., imenovanje dvornega založnika je stalo 2000 gld., red železne krone, rude-čega ali črnega orla pa 2000 do 4000 gld. Mej osebami, katere so se radi diplota obračali nanj. je mnogo znanih in imenitnih. S Herczegom v zvezi je bil tudi neki budimpe-j štanski odvetnik. ; Grozna osoda poljskih ! d e 1 a v c e v. Poljski list „Gazeta Robotnicza" priobčuje pismo, ktero so pisali izseljeni delavci iz Honolulu ter poslali avstrijskemu državnemu poslancu Daszynskiju. ta ga pa izročil avstrijskemu ministru za vnanje zadeve, grofu Goluchowske-mu. Piscno slove: „Honolulu, 24. dec. 1898. Čislani tovariš : Xas 43 delavcev, večinoma doma iz Galicije, prosimo Vas, da nas rešite iz jgroznega položaja. Mnogo nemore-mo pisati, ker se nahajamo v ječi, samo toliko: Nemški agentje v Bremenu so nas za tri zeta prodali avstrijskemu konzulu v Honolulu : ker pa nismo vstanu tako težko in skoraj zastonj delati, so nas na povelje gospoda konzula zaprli in nam povedali, da nas bodo tako dolgo tukaj obdržali, da se vrnemo na nasade, kjer nam ne bodo za naše delo niti toliko plačali, da bi se za-mogli enkrat na aan do sitega najesti, vprežejo nas h konji in z biči pretepajo, na nas ščuvajo pse, da nas grizejo, skoraj sleherni dan nas pretepajo. Ako nas ne morate pred tem rešiti, ostanemo rajše tukaj v ječi, nego bi se zopet podali na nasade. V imenu vseh nesrečnikov j poljskih delavcev in jetuičarjev, , Vam pošljem srčni pozdrav. Leon Raal". * * * Tragedija iz življenja. V Petrogradu se je 22. j an. ustrelil 231etui častnik Aleksij Philuso-! phov. Nekaj dnij prej "jo namreč Philosophov upravičeno ozmerjal nekega vojaka, kateri je na to po-S stal predrzen ; to je častnika tako — razjezil, da je ustrelil vojaka, j Obžaloval je takoj svoj strašni čin, j in vest ga je tako pekla, da je kma-! Iu tudi samega sebe ustrelil. Philosophov je bil sin privatnega tajnika grške kraljice Olge, katera > bila tudi njegova kumica. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za S40.85 100 gld. avstr. veljave, pri- j dejati je še 20 centov za poštnino' ker mora biti denarna pošiljate\ ! registrirana. Uredništvo „Narodne Besede"! nam naznanja, da sprejema za na-ročn ino tudi poštne znamke po dva centa, ako jedna osoha pošlje naroč nino, za več naročnikov skupaj, pa prosi novce, ali Money Order, Ex press M. O. ali ček. G. V. M. v B., Pa. Ako želite kak hrvatski list čitati /am pripo-I ročamo: „ Ameriko", „Chicago SIo-bodo" in ,,Napredak". Prva dva izhajata v Chicagi, poslednji v Allegheny, Pa. Usiljevaui new yorski listič, ali podrepna muha. pa ni več list, temveč le reklama in lovilec bedakov. Kjeje? JOE SKUBIC. 15. sept. 1897 sva b la skupaj v City Hot~l t a Arizona St. v Buttp, Mont. Za njegov naslov bi rad zvedel: Frank Junch, B x 44. Bonanza, Ark. Podpisani priporočam VBem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil rssno IZVRSTNO PIVO: Huo DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge L1KERE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, . DOLAR BAY, MICH. Vabilo na naročbo za družbo sv. Mohorja. Ta prekoristna družba izda za leto 1900 nastopne knjige : 1. Zgodbe sv. pisma. 2. Premišljevanje o presv. Rešujem Telesu. 3. Jagode. 4. Postrežba bolnikom. 5. Avstralija in nje otoki. 6. Koledar za leto 1900. Naročnina SI b« tudi lahko po- šlje do 5. m area .,Glas Narodu". Francoska parobrodna družba Compapie Generale Transatlantip. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INiXSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Mortou Street: La Normandie „ 4. marca. La Champagne ,, 11. La Bretagne „ 18. La Touraine „ 25. ,, La Normandie „ 1. aprila. La Champagne 8. La Bretagne „ 15. La Touraine ,, 22, La Gasgogne „ 29. " Prvi razred kajite do Havre v«. 1 jajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. državo in Canado: 3 BOWLING GREEN. NEW YORK. Slovenska babica. v < levelandu, O. Marija Krašovic, rojena v Grahe hovem pri Rakeku na Notranj-akem, se priporoča vsem rojakinjam kot skušena babica, ktera se je izučila v deželuej porodišnici v Ljubljani, obiskovala praktični in teoretični tečaj po zimi leta 1885 do 18S6, ter prebila strogo pre-skušnjo leta 1886. Službovala sem več let v Logaškem in Ložkeni okraju; v Ameriko sem prišla še le pred par meseci iu ker nisem tukaj znana, zato se priporočam slovenskim ženam tem potom, obetujoč jim najboljšo postrežbo iu vestno ravnanje. Pokliče me lahko vsaka uro. Moje stanovanje: 933 St. Clair Str., Cleveland, 0. < 1. mc. i (Iz ruščine.) novoizvoljeni predsednik Francoske. Emile Loubet je bil due 31. dec-1838 rojen v Marsanne (departe-meut Drome) in se posvetil odvetnikom. Njegovo politično delovanje se je pričelo leta 1870, ko je bil izvoljen županom v Montelimar. 1876 je bil izvoljen v zbornico, in ostal tam tri zasedanja ; 1885 je bil itvoljen senatorjem iu 1887 v kabinetu Tirard, minister javnih del. Od februarja do novembra je bil Loaltet ministerski predsednik in 1896 predsednik senata. V slabo razsvitlenej cerkvi je du-i kovnik nlužil sv. mašo, ktera se je j bližala že kffncu. Slabo oblečeno in 'ki a verno ljudstvo je dohajalo in odhajalo. Le sem ter tja se je prikazala ponosna postava kakega trgovca ali kake mlade deklice v pisanej oblek i, kt^ra se je hitrih korakov pomikala skozi množico in se pogostokrat pred svetimi podobami prekrižala. Večina navzočih je iz nižjega stanu, ker tudi cerkev se ne sme prištevati k uajlepšej, kajti stoji v strauskej ulici. Postarani duhovnik je tiho pel v srce segajoče besede molitve, na čast Devici Mariji: ,, Veseli se, dobra, veseli Be, čista, pribežališče zapuščenih, tolažba žalostnih !" lii z globoko ponižnostjo ponavlja to ubogo, siromašno ljudstvo, ktero še nikdar v svojem življenju ni okusilo veselja, z suhimi, a trdimi besedami: „ Veseli se, dobra, veseli se, čista, pribežališče zapuščenih, tolažba žalostnih!" Ali sveta Devica je žalostno gledala iz svojega z dragocenimi kameni okinčanega okvira doli iu se pri tolikih vzdihih, kteri se k njej vzdi-gajo iu pri pogledu tolike bede, ki pred njenimi nogami leži, ui mogla veseliti.... Sveta maša je bila končana. Ljudstvo zapušča hitro cerkev. Duhovnik prešteje darove, pri čemur bakreni uovci ropotaje padajo jeden na drugega; potem zapre zakristijo in se napoti proti domu. Cerkveni k pogasi še zadnje luči, samo večne luči je pustil goreti. Mali, višnjevo rudeči plameni so slabo razevitljevali svete podobe na stenah. V cerkvi je ostal samo jeden mu-žik. Stal je mirno ob uhodu in glasno molil: ,,Kraljica nebeška, mati! Kraljica nebeška!____" Dalje gotovo ni vedel ali znal molitve. Cerkvenik dospevši do njega ga rahlo prime za ramo, rekoč: „čuješ, prijatelj !" Prestrašen se ozre mužik. „ Ali ne vidiš, da zapiram?" pravi mu cerkovnik. Mužik globoko vzdihne in se prikloni pred cerkovnikom, rekši: ,,Oprosti prijatelj. Nisem te videl. . Oprosti!" in je hitro odšel proti i izhodu. > Na cerkvenih vratih postane še enkrat, se obrne in se prekriža. Tiha, temu"svetla cerkev z njenimi zlatohliščečimi svetimi podobami iu žalostno Mater Božjo je bila za njega sveti raj, iz kterega je ' bil prepoden. V cerkvi se je počutil srečnega. Pod varstvom Device Ma- j rije se mu ne more nič zgoditi. Cer- J kev mu je bila pribežališče pred J mrazom in samoto. Ali on ne more ^ tukaj ostati. Devica Marija ga ni prepodila, temveč ga pomilovaje pogledala.....Iti? Kam? To vprašanje dalo mu je dosti misliti. V preddurju se vsede Semen ^ — tako mu je bilo ime — na kame- , nito stopnjico. Od tukaj ga nihče ^ ne prepodi. Od tukaj gleda ua cestoi ta dozdeva se mu jako dolga in j polna vozov in pešcev. g Njegova zgubančena postava iz- i raža udanostvsvoj položaj. Njegova r temna kmetska obleka je bila polua £ krp. Noge bile so s cunjami ovite I in z jermeni povezane. Vendar po l njegovej slabej obleki Semen ni iz- t gledal beraču podoben. Njegov noe in upala lica kažejo prestalo bolezen j in pomanjkanje, poleg tega so njegove oči izražale otroško dobrovolj- . uoBt. r Naposled prišel je vendar Semen ^ dG sklepa. On vstane in se prekriža zadnjikrat pred cerkvenimi vrati iu počasi koraka naprej, premikajoč! ustnice kakor bi se učil kak nagovor. 8 Semen bil je tako zamišljen, da 1 se je naravnost v nekega gospoda > in gospo zaletel. Gospa zaupije vsled ;11 strahu in studa, nje spremljevalec E pa vzdigne razsrjeu palico, kričoč: 1 ,,Ne moreš pred-se gledati, nič- 1 vreduež I" 1 Semen se prestraši. To nezaslu- ^ ženo karanje iz ust finega gospoda c ga je v srce zabolelo. Bog na j mu 11 odpusti! - Misel mu da pogum. Pogumuo ^ stopi proti stražniku na vogalu ulice. -Ta stoji ponosno na svojem mestu. 11 Po mislih Semena, moral je biti ^ stražnik jeden prvih v mestu; kajti on da samo z roko znamenje in iz- ^ vošček obstoji, on se vsede v voz in ^ se pelje brezplačno do glavne straž- n nice. O, ta moč! In ako ima straž- ^ nik to vladujočo moč, misli si Se- * men, tako mu je gotovo tuc-i na raz- 11 pol ago še marsikaj I Ako mi ta ne 6 more pomagati, kdo naj mi potem? * Semen vzame svojo čepico raz u glave, obdržeč jo v roki iu se globo- k ko prikloni pred stražnikom. v ,,Vaše blagorodje......" prične n zmedeno jecljati. v ,, Kaj imaš?" vpraša ga stražnik ^ iu ga z ojstrim pogledom meri od 8 nog do glave, ne premakuivši se z ^ mesta. a ,,Vaše blagorodje!" ponovi Se- i a men, „prosim ponižno . . za kako delo. Iz božje usmiljenosti !....** in pade na cestni tlak na kolena pred stražnikove noge. ^ „Kaj je to? Kaj hočeš?" zaupije | 1 stražnik jezno ; ali Semen ostane na kolenih in nadaljuje: „Vaše blagorodje, pred kratkem n sem došel iz bolnišnice . . ., kar sem v imel, sem porabil, in bi rad dobil j a kako delo____" j« ,,Delo? Ali hočeš, da te peljem ^ na stražnico? Imaš spričala v redu, he?" vpraša stražnik sumljivo in surovo. £ ,,Gotovo, gotovo!" odgovori Se- n men vesel, meneč, da se njegov po- n ložaj zboljšuje, vstane in seže v žep J po spričala. v ,,Že dobro, le pusti!" brani mu n stražnik. „ Kako prideš na misel, da j< naj jaz vsakemu postopaču delo pre- v skrbim? Zato ne stojim tukaj! Se- p daj pojdi in pusti to govoričenje!" j< Stražnik sam gre nekoliko kora- lj kov od svojega prostora v stran v I znamenje, da je pogovor končan. b ,,Vendar ne bodete pustili, da n Človek konec vzame vsled gladu?!" prosi Semen. Stražniku je bila neljuba njegova d lastna slabost, zato zaupije nad 8 Semenom : „ Potepuh, poberi se, drugače te odvedem v zapor." ' Na ta oporni u se Semen prestra- d šen oddalji, kakor hitro so ga nesli u njegovi slabi udje. Med potjo se več- v krat ozre; dozdevalo se maje, kakor bi ga zasledovali, da ga zapro. Se- F veda zakaj — to ni vedel. 1 (Dalje prihodnjič.) e m n \m u \w m m ■ m P B m Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg po 4°|o B B m brez odbitja novega rentnega davka. * Denar — tudi amerikauski — se jej lahko poSilja narav- m nost ali pa a posredovanjem ,,( las Naroda". — U IGN. TANCIG, slovenski fotograf« za v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom , izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za mozke vse z slikami, kar je ž ilo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo 0KV1IIJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. i- T?°xnfr ri:M'- . J-. . * \ ■- Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeui Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-s k o pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okasna jedila hodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni ; na razjiolagauje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne sveča-uosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar j* v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Vsem rojakom priporočam moji SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL-, v k te rem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NA PRAVU ENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi isce , THE PRINCE LINE S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ. 1435 Main Str., La Salle, 111. KDOR, ^ ^ SLOVENCEV POTUJE l>odisi y staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na iiljwao edino imih podjetje Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovoli čestokrat obiskat moj SALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, V kterem točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST. LOUIS PIVO, dalje PRISTNO V IN'O. FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam ua razpolago dobr- sMuOKK. Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači in p«»nt.r**žbi. S poštovanjem Mike Krawl, llMKi Scott Street, Joliet,Ill. FR. SAKSER, lOD URF.EXYVU'H ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno po-NLi-^žemo in Bkrb-mo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. navedeui parobrodi imajo prostora za 5000 do 0000 ton ter vozijo iz ZSTe^w^ UTojoJizla Greno^ro i m 1STeapol „Spart.an Prince", »Trojan Prince", „Parter Prince", ,.Afghan Prince", „Italian Prince14 vozijo 14 dni v Genovo ali NeapoL Cene: v Trst $24.50. Reko $27.0<>, Zagreb $28.00, Ljubljano $27 75. Karlovec $28.50, Inšpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, - —- NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izveatuo na nas obrne. Sto-ti#oČH pošljemo vsako leto na Slovansko in vse je bilo dosedal Se v r**du. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujem e vsem za h r a n i 1 n e v I o g e v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranil nične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj $41 ali $41 50, zakaj bi vaše novce pn m* metali? Denarji bo doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 Greenwich Strast, kamor Vas drugum speljejo, Vas slepijo, ni i stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do uas lahko pride vsakdo ob vsakem času. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni —^ SALOON na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SOHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se ; bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz staro domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. svoji naj gredo vedno k svojim! Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., S A LOON ER CORNER OTTAWA se scUaj dobre: igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi biii prevarani: harmonike so lahke /a igra nje, l«-po izdelane in dovolj po ceni. T« |N>lrtiim. Marko Telak imam harmonike le pet let od g. Goloba na 4 glasove: veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. ktere so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa le .pet let. — t M. Teschak. Pt Ij m ..ua i harmoiukeod J. 1 ...'.,ba Je Sest lel. za nje sem dal $40 in so šesedaj L kaki •> ..ne i/ suir .U-Jelr*. kr.-rt- sUBejtt najvišjo cma, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. I*>«lfM»>.uii Michael Klobučar j«»trjujeni. tla so harmonike izdelane od g. J. Goloba , . na n e igra 11 4 let.i. iIj! -11 dal /a nje >45 iu ie >i:uies imajo lepši s. las kakor naj bol ;are v. 1 r .1 ?:;c, trobente ali piičalL G. Stramec. afe_- - . - I z Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F, A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer balonov m grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik ( Price list). Naročila se vestno in točno i/vršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Sxpresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „GlaB Naroda". Moj n:>slovje: F. A. D1TSCHEK 328 K. 70 STR. NEW YORK, CTTY Svoji svojim ! Spretni asrentje se sprHmo proti usodnim posroie« hrvatske domovine sin glasoviti in proslavljeni zdravnik OF.l3.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razp ciljajo ce- niki frankovani. Poštena postrežba in ^mstvo zjt robo je moje geslo. Za obilo naročbe s« priporočam z vsem poštovanjem : Jakob Stonich, K&. K. MADISON STRKKT. CUH AfiO. ILL Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na slove-Čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim zuan-jemin skušnjami Dr. G. IVA IS POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi t^ga naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobola, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrBtnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na s^fcoi^inzLO i ~~n si^crfci ~n e nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem ,pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Caniou Ferry, Mont. Dr. G. iVXMF'OHJBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebuo k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in uavod, kako' se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo. zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI. _______ ____ t I i il i t "■hilfl.iiltUii1 ^11 ■ ttliI^ 1 ~ — ......... lir I1 <1*11 Dti i *"* A Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu iu okolici se | toplo priporoča | strogo solidna i ^ « A Ar JK ~ [ CHAS. R. WEITERSHAUSEN, [ 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. j Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno [ in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PU- ^ BLIC, kteri napravlja: pooblastil a,(kupno pogodbe, preskrbu- e je dedščiue in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno iu hitro. Prodaja PREVOŽ- f NJE LISTKE za vse parobrodne črte. I W GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. J