PoMn) urad M!1 Cu]owut — Vertagspottamt MZ1 Ktagunturt tihaja v Cetovcu — Erueheinungsor! Ktagunfurt Po:nmezn! tivod !i)., metuina narotnina 5 HHngov P. b. b. Letnik XXiX. Ceiovec, petek, 22. november 1974 Štev. 47 (1686) PREDSEDMtK SKUPŠČiME SR SRBiJE: Naj si bo Avstrija na jasnem da za siovensko in hrvaško manjšino neomajno stojijo vsi narodi Jugosiavije r .Maše odnose : sosednjo Avstrijo kaiijo vprašanja, katerih ureditev Avstrija zaviačuje že doigo vrsto iet, kijub jasnim obveznostim, ki zanjo izvirajo iz mednarodnih pogodb. Zaradi pritiska na siovensko in hrvaško manjšino, katerih poiožaj je čedaije siabši, smo avstrijsko viado večkrat opozoriti na deiovanje šovinističnih in neonacističnih sit, pa tudi avstrijskih obiasti samih zoper pravice manjšin. Odiočno podpiramo staiišča in zahteve jugosiovanske viade, da je treba brez ovinkov uresničiti pravice tako siovenske kot tudi hrvaške manjšine v Avstriji. Viada sosednje Avstrije in vsi, ki jim je kaj do dobrih odnosov z našo državo, naj si bodo na jasnem, da vsi narodi in narodnosti Jugosiavije neomajno stojijo na tem staiišču " To je poudari) predsednik skupščine SR Srbije Živan Vasiljevič v svojem govoru na slavnostni seji skupščine ob 30-letnici ASNOS (Antifašistične skupščine narodne osvoboditve Srbije). Med drugim je dejal, da je bistven in trajen element jugoslovanske zunanje politike tudi razvoj vsestranskega sodelovanja in prijateljskih odnosov s sosednjimi državami. Ti odnosi so zadovoljivi, je menil predsednik Vasiljevič, žal pa imajo nekatere izmed teh držav nesprejemljiv odnos do narodnih manjšin, ker zanikajo njihov obstoj in jih skušajo asimilirati. .Toda nasproti takšnim pojavom, pa tudi pojavljanju neofašizma v posameznih državah, bomo čuječi Svetovni program BOJA PROT) LAKOT) V Rimu se je minuti teden končata svetovna konferenca Združenih narodov o prehrani, na kateri so sodetovate delegacije 132 držav iz vsega sveta. Po ostrih konfrontacijah med dežetami v razvoju in razvitimi državami je predvsem po zaslugi neuvrščenih držav uspelo doseči kompromisno iskanje rešitev enega najpomembnejših problemov današnjega človeštva. Najpomembnejši dokument, ki ga je konferenca sprejela, je deklaracija o izkoreninjenju lakote. Poleg tega pa je bilo izglasovanih še 16 resolucij, ki bodo služile kot temelj za široke nacionalne in mednarodne akcije v okviru boja proti lakoti. kar zadeva pravice in položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji!. .Dogajanje v Avstriji potrjuje," je rečeno v tozadevnem sporočilu, .da se položaj slovenske in hrvaške manjšine v zadnjem času še poslabšuje in da sta izpostavljeni sistematičnim pritiskom ne le neofašističnih in nacionalističnih sil temveč tudi avstrijskih oblasti." Predsedstvo SR Srbije je izreklo odločno podporo vsem dosedanjim korakom in pobudam jugoslovanske vlade za zaščito in uresničitev življenjskih pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter za konstruktivno ureditev sedanjih problemov v medsebojnih odnosih. .Predsedstvo SR Srbije pa tudi tokrat odločno poudarja^ da rešitev vprašanja narodnostnih manjšin jugoslovanskih narodov v nekaterih sosednjih državah mi le stvar posameznih republik, marveč so za to vedno življenjsko zainteresirane vse republike, vsi narodi in narodnosti SFR Jugoslavije." Hkrati ije bila obsojena protijugoslovanska go- nja, ki se v zadnjem času širi v avstrijski javnosti in poudarjeno, da s to gonjo zavestno zaostrujejo medsebojne odnose, in to z namenom, da bi se ognili izpolnitvi pogodbenih obveznosti Avstrije glede uresničitve pravic slovenske in hrvaške manjšine. Podobno stališče pa je zavzelo tudi predsedstvo SR Makedonije, ki je prav tako ugotovilo, da mednarodne obveznosti Avstrije, zlasti glede pravic slovenske in hrvaške manjšine, ne le da niso izpolnjene, temveč zadnji dogodki pričajo o tem, da se je močno poslabšal položaj obeh manjšip, ki sta sistematično izpostavljeni pritisku neofašističnih sil in velikonemškega šovinizma, pritisku, ki ima namen odvzeti manjšinam pravice, ki izvirajo iz državne pogodbe. Tudi Makedonija je podprla dosedanje ukrepe jugoslovanske vlade, ki da so deležni med makedonskim narodom in narodnostmi, ki žive v SR Makedoniji, vsesplošne podpore. .Silovitost te podpore v SR Makedoniji izvira — kakor poudarja sporočilo — iz jasne in že večkrat poudarjene opredelitve, da reševanje problema slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in problemov narodnostnih manjšin v nekaterih drugih sosednih državah niso le v interesu posamičnih jugoslovanskih narodov in posamičnih republik, temveč v življenjskem interesu vseh republik, vseh narodov in narodnosti SFRJ." yM*y€?s%tzvnyc za usodo s!ovenske in hrvaške manjšine v Avstriji Svetnik jugosiovanskega veiepostaništva na Dunaju Hrani-siav Marinkovič je v četrtek 14. novembra 1974 v spremstvu generainega konzuia SFRJ v Ceiovcu Bojana Lubeja in konzuia Petra Zupančiča uradno obiska) obe osrednji organizaciji koroških Siovencev na njunih sedežih v Ceiovcu. Predstavniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev so gosta podrobno seznaniti s trenutnim poiožajem in perečimi probfemi siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zahvaiiii so se za vsestransko pomoč Jugosiavije pri boju manjšine za njene narodnostne pravice, hkrati pa so zaprositi državo matičnega naroda za ustrezno podporo tudi v prihodnje. Svetnik ambasade Marinkovič je predstavnikom koroških Siovencev zagotovi), da bo Jugosiavija tudi v bodoče podpirata manjšino v boju za popoino izpoinitev dotoči) čiena 7 državne pogodbe. Pri tem je poudari) staino skrb vseh jugosiovanskih narodov in narodnosti za usodo siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in za ureditev njunih živtjenjskih vprašanj, kar med drugim prihaja do izraza tudi v zadnji noti Jugosiavije avstrijski vtadi. O V petek 1$. novembra je v Ljubijani zasedata komisija skupščine SR Siovenije za vprašanja mednarodnih odnosov. Seje, ki je bita posvečena aktuainim vprašanjem avstrijsko-jugosiovan-skih odnosov, sta se udeiežiia iudi minister-svetnik veieposia-ništva SFRJ na Dunaju Hranisiav Marinkovič ter generaini konzu) v Ceiovcu Bojan Lubej. 7 Take cvetke poganjajo samo na močvirju protimanjšinske poiitike Nočela .divide ef impera" (deli in vladaj) se je Avstrija že od nekdaj rada posluževala v svoji narodnostni politiki. Prav tako pa je to načelo priljubljen rekvizit njene manjšinske politike tudi danes. Najnovejši razvoj na Gradiščan- Naravnost pošastna je podoba ki jo kažejo današnje razmere in vzdušje na Koroškem in ne bomo dopustili, da bi se mračna preteklost še kdaj povampirila." O odnosih Jugoslavije s sosednimi državami je na nedavni seji razpravljalo tudi predsedstvo SR Srbiije, ki je pri tem posvetilo posebno pozornost aktualnim vprašanjem v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo. Ugotovili so, da se Avstrija kljub številnim pobudam Jugoslavije, ki si že nekaj let nazaj prizadeva ta vprašanja zadovoljivo urediti, sistematično izmika in noče izpolniti jasnih obveznosti, izvirajočih iz državne pogodbe in drugih mednarodnopravnih aktov, zlasti Dragi redea sc že izreha od bombnega afenta(a na sedež dbwebrhamp/erban<7a in TiZeimatriiensfa v Ce-/of CK, /jg varnostne obia$d se ved?zo niso odhriie bahšne s/edž, hi bi jih privedia do storiiceu in predvsem tadi do tistih sii, hi iz varnega ozadja načrtajejo in Hszzzerjzzjo foz%dew!o dejavnost. Jicer pa ni prvič, dzz poiicija — vsa; za javnost — tava v temi, saj se je v povojni ietih nabrai že har precej obsežen hataiog najraz/zčnejszA protizahonitih ahcij (da se oznejzzno na napade proti Jiovencem zn njzTzovzzn astanovam), ne da (d bdi storiici izsiedeni zn žzročenž rohi pravice. Zaradi tega je težho razameti staiišče pristojnih dejavnikov na Koroškem, ki so nekodko .vzvišeno" za-vrndi ponajeno pomoč danajskih izvedencev pri raziskovanja zadnjega atentata, zid pa so se ceio had, da ne hi kateri nekoroškz strokovnjak zaradi „nepoznanja kraja" po kakšni neijabi .pomoti" se res odkri/ kakšnega storiica? Taka in podobna vprašanja je v javnosti vsekakor siišati. /n ijadje se tadi vprašajejo, zakaj niso — poieg obeh siovenskih osrednjih organizacij — tadi obiasti razpisaie nagrado za izsieditev atentatorjev; in zakaj niso tega storiii predvsem tisti, ki brez vsakega dokaza še naprej biatijo Siovence ter jih nizkotno doi-žijo kaznivih dejanj in nečastnega zadržanja. Najnovejša tiskovna izjava iVeimatdiensta je v tej smeri naravnost kiasičen primer dijamiranja siovensko govorečih dežeianov ter ščavanja na narodnostno mrž-njo, s tem pa tadi zastrapijanja odnosov med obema narodoma v dežeii. Kavno v tej iači pa je treba videti tadi vso tisto dejavnost, ki ne izkijačaje niti bomb in atentatov. Koma na Koroškem pa koristijo take akcije? Jiovencem prav gotovo ne/ Pač pa tistim krogom, ki morajo svoj obstoj šeie apravičevati; tistim siiam, ki se zaradi svoje dahovne asmerjenosti ne morejo sprijazniti s tem, da bi na Koroškem poieg nemško govorečega dežeiana tadi siovensko govoreči sosed naše/ mesto enakovrednega in enakopravnega sodežeiana. Da imamo ob atentata na sedež .KZ/? & K77D" opraviti tadi z neposrednimi aživaici (Natzniej?er), kaže razgias Zbvebrkampjerbanda, katerega predsednik 5. James (nekdaj iiegaini nacist z izredno nizko čian-sko števiiko 26 667/) poziva Korošce in Korošice, pa tadi vse ostaie Avstrijce, naj vstopijo v njegovo organizacijo ter pomagajo pri obnovi poškodovanega sedeža. in da taki pozivi ter tožbe o .ogroženi domovini" ne ostanejo brez odziva, priča tisti pisec v Kieine Zei-tang, ki na .nevarni jezik nasiija zavedenih eiementov" daje menda edini .miroijabni odgovor" — s svojim vstopom v K77D. Ko je ob vandaiskih pojavih .Tajeistarma" ieta 7972 ministrica dr. firnberg govoriia o psihiatrih, se verjetno niti ni zavedaia, da je odkriia edino pravdno zdraviio proti .koroški boiezni". Prav gotovo pa si terapije takrat ni zamišijaia tako, kot jo zdaj prakticira fPO-jev-ski posianec dr. Jcrinzi, ki v giasiia svoje stranke obre-kovaino gonjo proti Jiovencem in proti /agosiaviji nesramno stopnjaje do take mere, kot si jo more dovoiiti ie čiovek, ki se čati varnega za ščitom posianske nedo-takijivosti. Zii ni naravnost pošastna podoba, ki jo kažejo današnje razmere in vzdašje na Koroškem/ skem to dovolj jasno izpričuje. O stališčih, ki so jih zadnjo nedeljo izpovedali gradiščanski župani v svoji resoluciji k manjšinski problematiki, je možno le ena ugotovitev: take cvetke poganjajo samo na močvirju protimanijšinske politike. Kajti dvajset let po podpisu državne pogodbe zahtevati, naj prebivalstvo šele glasuje o tem, ali bi to pogodbo sploh izpolnili ali ne, je — da se milo izrazimo — skrajno nesramen poskus, da bi obšli izpolnitev mednarodnih obveznosti in s tem izpodkopali temelje, na katerih je zgrajena današnja Avstrija. Druga .cvetka" z istega zetjnika pa je izljava, da pretežna večina gradiščanskih Hrvatov odklanja .formalistično" izpolnitev člena 7. Kako si ljudje, ki govorijo besedo asimilaciji, sploh drznejo govoriti v imenu manjšine? Saj je vendar mednarodno uveljavljeno in priznano načelo, da more za manjšino govoriti le tisti, ki se k njetj priznava in si prizadeva za njeno ohranitev ter vsestranski razvoj! Seveda, v Avstriji in njeni manjšinski politiki sodobna in moderna načela še niso prodrla. Tukaj še vedno veljajo naziranja, da je večinski narod hkrati gosposki narod, druge narodnosti pa manjšine ne le v kvantitativnem marveč tudi v kvalitativnem pomenu. Ta miselnost prevladuje v vsem, kar sodi v okvir neposredne protimanijšinske dejavnosti nemškonacionalnih krogov; zasledimo pa jo vse prepogosto tudi v uradni manjšinski politiki. Napredne site Evrope zaskrbtjene: Nevaren razvoj Avstrije v zbirališče revanšističnih in neonacističnih elementov .Dolgoletno odiafanje vlade fepubiike Avstrije, ki kijub opozo-riiom Jugosiavlje in iteviinim protestom ceiotne jugosiovanske javnosti fe ni izpoiniia jasnih mednarodnopravnih obveznosti giede izpoi-nitve dotočit v korist siovenske in hrvaike manjžine v Avstriji, kakor tudi giede entnacitikaeije ter giede zaščite zavezniških grobišč, vzbuja gioboko ogorčenje v vrstah borcev narodnoosvobodiine borbe Jugo-siavije, ki so bistveno doprinesti k zmagi protihitierjeve koaiicije in k uničenju nacizma ter fašizma v Evropi." Tako je rečeno v iztjavi vodstva Zveze združenj borcev NOV Jugo-siavije, ki naglasa, da bivše borce in vse občane zlasti razburjajo pritiski in grožnje proti slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji, ki pri-hojajo iz vrst združenih šovinističnih in neonacističnih elementov, katerih zahteve pa se žal krijejo s prizadevanji določenih krogov Avstrije, da bi določiia državne pogodbe praktično revidirali. V to smer — ugotavlja zveza bivših borcev — kaže tudi sklep strank o preštevanju manjšine, ki služi le temu namenu, da bi zožili ali sploh negirali obstoječe pravice delov jugoslovanskih narodov v Avstriji. Zvezo borcev Jugoslavije kakor tudi vse napredne sile Evrope, ki se zavzemajo za zmanjšanje napetosti med narodi Evrope ter za krepitev varnosti, zaskrbljuje dejstvo, da se Avstrija bolj in bolij spreminja v pribežališče zločinskih političnih emigrantov ter zbirališče revanšističnih in neonacističnih elementov, je nadalje rečeno v izjavi. Pri tem je posebej omenjeno nedavno zborovanje nekdanjih pripadnikov SS v Krivi Vrbi ob udeležbi uradnih avstrijskih predstavnikov ter poudarjeno, da taki pojavi motijo nadaljnjo normalizacijo razmer v Ev- ropi, še posebej pa razvoj dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Ob koncu nekdanji borci pozdravljajo zadnjo noto Jugoslavije avstrijski vladi, od katere zahtevajo, da začne izpolnjevati svoje obveznosti v smislu deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah in dotočil državne pogodbe. Protestno noto Jugoslavije avstrijski vladi zaradi neizpolnjeva- .Reševanje problemov nacionalnih manjšin narodov Jugoslavije v nekaterih sosednjih deželah ni samo vprašanje posameznih naših republik, temveč je to vedno živ interes vseh narodov in narodnosti Jugoslavije." Tako je poudaril ponovno izvoljeni predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Srbije, ko je na kongresu v Beogradu v imenu delavskega razreda in vseh delovnih ljudi SR Srbije izrazil popolno podporo stališčem predsedstva SR Srbije o odnosih Jugoslavije s sosednjimi deželami, kakor tudi stališčem in zahtevam, ki so izražene v noti jugoslovanske vlade avstrijski vladi, v kateri je govor o njo določil državne pogodbe, ki zadevajo pravice slovenske in hrvaške narodnostne manjšine in drugih dotočil te pogodbe, so soglasno podprli tudi na posvetovanju predstavnikov komisij za odlikovanja pri skupščinah slovenskih občin, predstavnikov republiških družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti ter Gospodarske zbornice Slovenije. Hkrati so obsodili avstrijsko vlado, ker ne dovoli koroškim Slovencem — borcem in aktivistom NOB, da bi sprejeli že pred časom podeljena jugoslovanska odlikovanja. Predlagali so, naj bi pristojni zvezni organi posredovali pri avstrijski vladi, da avstrijskim državljanom, ki so sodelovali v protifašistični borbi, dovolili sprejem jugoslovanskih odlikovanj. zaščit! in uresničevanju pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Podobno je o teh vprašanjih govora tudi na kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki se je včeraj začel v Beogradu v navzočnosti skoraj tisoč delegatov iz cele Jugoslavije ter okoli sto delegacij mladinskih organizacij iz najrazličnejših držav sveta. Na svojem kongresu se je jugoslovanska mladina posebej zavzela za razširitev sodelovanja z mladinskimi organizacijami v tistih državah, v katerih živijo manjšine jugoslovanskih narodov; s tem hoče krepiti vezi prijateljstva in razumevanja. Hkrati pa je ZSMJ sprejela nalogo, da si skupaj z drugimi družbenopolitičnimi silami nenehno prizadeva za uveljavljanje pravic narodnostnih skupnosti. Jugoslovansko-avstrijske odnose v luči nespoštovanja avstrijske državne pogodbe, zlasti njenega sedmega člena, ki zadeva položaj in pravice slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji, so obravnavali tudi na širšem političnem aktivu v Sežani. Sprejeli so protestno pismo, v katerem poudarjajo: .Obsojamo delovanje šovinističnih in neonacističnih sil, ki je usmerjeno proti pravicam in položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Zahtevamo, da avstrijska vlada izpolni svoje obveznosti, ki izhajajo iz državne pogodbe in drugih sporazumov, ki jih je podpisala Avstrija. Ob tem pa odločno podpiramo noto Jugoslavije avstrijski vladi ter zavračamo tendence po preštevanju manjšin v Avstriji, ker to ni in ne sme biti pogoj za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz državne pogodbe." „Po sili člani" KHD? Na nedavni deželni konferenci koroške KP je zastopnica mladinske oziroma otroške organizacije .Kinderland-Junge Garde" Maria Rabitsch med drugim zahtevaia, da bi morata združenja staršev izstopiti iz koroškega Heimatdiensta. Svojo zahtevo je utemeijevaia s tem, da so združenja staršev po novem šoiskem zakonu neke vrste javne ustanove in kot take ne bi smete biti včianjene v taki zasebni organizaciji. Probiem je res edinstven: združenja staršev na koroških šoiah so preko svoje strešne organizacije avtomatično včtanjena v Heimat-dienst; ker pa so starš) boij aii manj prisitjeni biti čiani združenja staršev, to pomen), da je praktično čian Heimatdiensta vsak, ki ima otroka na kakšni koroški šoii. Kako pa je možno imenovati take nedemokratične metode! Posiije-vanje! Če bi biio to drugod in če bi što za kakšno drugo organizacijo, bi gotovo že davno bit najden pravi izraz — na Koroškem in še posebej v zvezi s Heimatdienstom pa je zadeva drugačna. Tukaj se doio-čena organizacija iahko hvati s .čtani", ki jih nikdar nihče ni vpraša) za njihovo votjo, marveč so po zakonih neke čudne avtomatike enostavno postati .po sit) čtani". Vedno živinferes vseJi narodov in narodnosd /ugrosiavijej Noto, jo jc zvezni se&refdr za zunanje zadeve MZZoš Minic izroči/ aMfr/Js^fraa odpravaZ&a pos/ov v .Beograda Jr. RadoZJa Bognerja, na danajskem Ba/Z/jaa^p/atza .še pre-ačajejo". Obsežni, devet strani do/g/ do&a?Henž Brez dvoma zas/aži teBten razmis/eB, čeprav po dosedanji avstrijski praksi in tona odgovorov na števi/ne drage note /agos/avije Zakko sk/epamo, kakšen ko odgovor. Da ne ki soddi po krivici, naj omenimo Ze do tega trenatka edino znano opom-ko. GZasiZo koroške sociaZistične stranke .Aarntner Tageszeitang" poroča, da jc ki/a nota sprejeta in sk/e-pa.* .Protestna nota je še en izraz sistematičnega astvarjanja razpo/ože-nja zoper Avstrijo, ki so jo ne nazadnje nače/i nekateri eksponenti ko-roškik 5/ovencev." Stanje koroškik in štajerskik S/o-vencev in gradiščanskik Hrvatov v ztvstriji ima seveda Bistven de/ež v vsekini jagos/ovanskega protesta, toda dokament ima dokaj širši okvir, predvsem pa ni pos/edica nikakršne ametno podnetene gonje. /agoiZovan^a nota Avstriji je ar-gamentiran seznam vsega, kar ki ki/a z državno pogodko Jž. maja J9Ž3 oknov/jena demokratična in nevtra/-na Avstrija mora/a aresničiti, pa tadi preprečiti, če ki ki/a v tek dvek de-set/etjik ravna/a v sk/ada z do/oči/i mednarodne pogodke in svoje asta-ve, g/edano s sta/išča sosedne /ago-s/avije, sopodpisnice državne pogodke, matične države narodov koroškik in štajerskik S/ovencev in gradiščanskik Hrvatov, in ne nazadnje ne-avrščene, k/okovsko nevezane socia- Čisti računi... /ittične države na okčat/jivem mesta Evrope. Avstrija ki Zakko vide/a v takšni JagodaH?/ svojega naravnega zaveznika, oporo svoje notranje demokracije, svoje nevtra/nosti, s tem pa neodvisnosti. ZVarnesfo tega pa popašča še vedno vp/ivnim, čeprav zgodovinsko prežive/im in navznoter kot navzven Avstriji škod/jivim ostankom nemškega naciona/izma in nacizma; že dve deset/etji vodi oportunistično po/itiko, ki je v svojem Bistva proti-jagos/ovanska in neevropska. Rako ki si ki/o sicer mogoče raz-Zožiti odk/oni/ni ton vsek njeni/s od- govorov na dosedanje jagos/ovanske poskase, da ki aredi/i ce/oto medse-kojnik odnosov v daka tvornega so-de/ovanja? Tek poskasov ni ki/o ma-Zo in jagos/ovanska nota jik izčrpno in podkrep/jeno navaja. /agoi/af/je vsekakor ni mogoče Jo/žiti za stanje 5/ovencev in Hrvatov v Avstriji, ni ji mogoče zameriti, če zakteva, kar ji zakonito pripada a/i kar je ki/o ce/o naropano v /ago-s/aviji med zadnjo vojno, če opozarja na nezadovo/jivo stanje go^odarj&ZB odnosov, če mora s krvjo svojik Jr-žav/janov p/ačevati vdore astaškik teroristov z avstrijskega ozem/ja, če na Danaja v raznik .kakinjak" varijo /aži, ki ji astvarjajo a/i skašajo povzročiti notranje in zananje težave. Bo dvajsetik /etik potrp/jenja terja Jagodama na kar najko/j od/očen način razčiščenje vsega, kar kremeni odnose s sosedo. Rdor ta poskas trezne dvostranske poravnave ocenjaje kot astvarjanje protiavstrijskega raz-po/oženja, samo potrjaje ateme/jenost naše note, ag/eda Avstrije pa zagotovo ne dviga. 3aha Stutar (!TD, Ljubtjana) Tud! v avstrijski družbi imamo zaveznike v našem boju Kakor smo obširno poročati v našem tisto, se je organizacija .Oster-reichische Gemeinschaft" na svojem ianskoietnem zboru na Soinograškem med drugim bavita tudi s potožajem siovenske in hrvaike narodne manjitne v Avstriji ter je v tej zvezi sprejeta vrsto izjav, v katerih se je odtočno zavzeta za dostedno spoštovanje manjšinskih pravic ter za popotno izpotnitev tozadevnih dotočit driavne pogodbe. V nadaijevanju teh jasnih in odtočnih statišč je omenjena organizacija tudi na svojem tetošnjem zboru razpravtjata o manjšinski probtematiki. K temu je udeteience zbora napotito ie dejstvo, da so imeti tetos svoje zborovanje v Brikscnu na Južnem Tirotskem, kjer so biti z manjšinskim vprašanjem neposredno konfrontirani, in sicer v pozitivnem smtstu — v tuči širokogrudne rešitve živtjenjskih vprašanj manjšine, kar je nujno narekovato potrebo po primerjavi s tozadevnim potožajem doma v Avstriji. Ravno ta primerjava pa je udetežencem zborovanja narekovata potrebo, da ponovno sprejmejo posebne izjave giede potožaja siovenske manjšine na Koroškem: skteniii so pismo tako imenovani ..študijski komisiji za probteme siovenske narodne skupine na Koroškem" ter pismo zveznim in dežetnim vodstvom v avstrijskem partamentu in koroškem dežetnem zboru zastopanih strank (oba dokumenta ponatiskujemo iz gtasita omenjene organizacije .Dio Bsterreichi-sche Nation", štev. 7-8 1774). Na zborovanju v Briksenu je med drugimi spregovorit tudi južnotirotski dežetnt gtavar Siivio Magnago. V svojem govoru je posebej nagtasit, da sta zadržanje in potitika Avstrije giede obravnavanja in vktjučevanja v njenih mejah živečih narodnih in jezikovnih skupin vetikega pomena za Južno Tirot-sko in imata tudi posiedice za potožaj južnih Tirotcev v okviru itatjanske države, kajti .neizogibno je. da deta ttatija pri svojem potitičnem obravnavanju južnotiroiskega vprašanja tudi primerjave z odnosom Avstrije do tam živečih etničnih manjšin." V pismu, ki so ga z zborovanja poslali tako imenovani ..študijski komisiji za probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem", je rečena: Die Bundestagung 1774 der ..Osterreichischen Gemeinschaft" fand in Brizen in Siidtiroi statt. Die ihr dort entgegengebrachte herztiche Gastfreund-schaft der im itatienischen Staatsverband tebenden vormats Bsterreichischen Votksgruppe und deren tebendigo Autonomie regten die Teitnehmer zum Ver-gleich mit den Verhaltnissen im eigenen Vateriand an und ttihrten sie, da-runter auch mehrere Karntner, zum BeschtuB, in fortsetzung der einschtagigen EntschiieBungen der Bundestagung 177! in Satzburg-Hefering zur .Voiksgruppen-potitik in Osterreich" und zur ..Gerechten Behandtung der Siovrenen in KBrn-ten" an Sie, die Mitgtieder der Studienkommission ttir Probieme der slovre-nischen Votksgruppe in Karnten," fotgenden dringtichen Apett zu richten: 1. Die triediicho Entvricktung der potitlschen Beziohungen innerhalb des Bundestandos Karnten ist gegenvrdrtig sichttich durch eine fortschreitende Verhotzung getahrdet. Es geht nicht an, daB die Durchftihrung eines vrichti-gon Bundesgesetzes von einer eztremen Gruppe durch Covraitanvrendung verhindert wird. Eine soiche Hattung geht weit tiber das Stovrenenprobtem hinaus und ist zu einer grundsdtztichen Frage tiir die Rechtsstaattichkeit in der Repubtik Osterreich gevrorden. Niemats dart Gevrait vrieder Potitik ma-chent Die Bsterreichische Regierung dart wedor vor duBeter noch vor innerer Gesvatt zuriickweichen. AutSerdem ist die Einhattung des Staatsvertrages ein natienaios Antiegen des Staatsganzen; sie dart daher nicht einseitig von den Autfassungen und dem EinttuB einer privaten Organisatton, utie der des ..Karntner Heimatdienstes", abhdngig gemacht uterden. ! Dio Tagungsteitnehmer und mit ihnon die gosamte .Osterreichische Ce-meinschatt" sind einhettig der Ansicht, daB eine intensive Aufkiarungsarbeit unter den Karntnern im besonderen und unter den Osterreichern im attge-meinen unternommen vrerden muB, damit nicht der eztreme Standpunkt einer einzetnen Gruppe entscheidond wird. Die erfotgreichen tBsungen tn andeten doppetsprachigen Gebieten und Gemeinuresen Europas (Stidtirot, istrien, FarB-inseln u. d.) durch Fotos von zvreisprachigen Ortstafetn und sonstige Be-uteise oinvernehmticher Betriedung sind bisher in Osterreich vreitgehendst unbokannt gebtieben. tnsbesonders muB die Tatsache der ottizietten jugo-stasvtschen Anerkennung der endgtittigen Bsterreichischen Grenzen attgemein verbreitet werden. Ebonso bedart es einer AufkiBrung dahingehond, daB es bet der tSsung der Minderhettenprobteme ktar um die seitons Osterereich zu teistende Erftittung internationater Verptttchtungen geht, deren Anvrait in der Siovrenenfrage in steigendem MaBe notgodrungen Jugosiavrien urerden kBnn-te, wenn Osterreich setbst sich ats untdhtg ervreisen sottte, dtose vBikerrecht-tich bedeutsame Probtematik von sich aus einer gerechten Regetung zuzu-fiihren. !. Die weitere Verschteppung der ŽBsung der sogonannten Siovrenen-trago mtiBte unbedingt den gogenvtBrtigen Krisenzustand noch vertiefen und die tnternationatisiorung der Streitfrage begtinstigen. Beides tiegt aber zvrei-tettos nicht im interesse der Bsterreichischen Nation. Pismo, ki so ga poslali zveznim In deželnim vodstvom v parlamentu zastopanih stronk (OVP, SPO, FPO), pa se gasi: Die Bundestagung 1774 der ..Osterreichischen Gemeinschaft" fand in Brizen in Stidtirot statt. Der den teitnehmenden Mttgtiedern in dlesem Grenz-tand ermBglichte Vergtoich zvrischen den nunmehr geordneten ethnischen Rechten der deutsch- und tadintschsprachigon Bevrohner im itatienischen An-teii des vormais Bsterreichischen Tirois einerseits und den strittigen Ver hditnissen, in denen die sionvenischsprachigon Angehčrigen der Bsterreichi-schen Staatsnation im Bundesiand Karnten derzeit noch ieben, andererseits veraniaBte sie zum BeschiuB, in Fortftihrung ihrer EntschiioBungen zu diesem Probiem, die auf der Bundestagung 177! in Saizburg Uefering gefaBt vrurden, foigondon ernsten Apeit an die FUhrungon der potitischen Parteien Osterreichs, die im Pariament zu Wien und im tandtag zu Kiagenfurt zu entscheidon haben. mit Eindringiichkeit zu richten: 1. Eine parteimasige Verpoiitisierung der Siovrenenfrage kann, was Uberaus zu bedauern wdre, nur von einem kurzsichtigen Partoiinteresse her motiviert sein. Keinesfaiis iiegt sie im tangfristigen interesse irgondeiner po-iitischen Partoi und schon gar nicht im nationaien interesse der Repubtik Osterreich. FUr diese und ihre Parteien ist einzig und aiioin dio triediicho Er-ftiliung der von Osterreich eingogangenon internationaien Vorpfiichtungen zu-gieich auch dio optimaie šBsung. 7. Derzeit bositzen die poiitischen Parteien Karntens don Schiiissei zur Erroichung des Zieis einer inneron Betriedung. Sie kBnnen am bosten der Ge-vraittatlgkeit einer eztremen Gruppe dadurch Einhatt gobioten, daB sie sich goschiossen und kiar fiir die Einhattung der vBikerrechtiichen Bestimmungon einsetzen. Wahitaktische Ubetiogungon diirfen in der heikien Siovrenenfrage keino Roiie spioion. Ein unverantvrortiichos Verschieppen dioser Probtematik vviirde unvveigeriich deren tnternationailsierung zur Foige haben. !. Dio Bstorroichische Staatsgrenze in Karnten ist sovrohi biiaterai mit Jugosiawien ais auch in internationaien Vertragen garantiert. Dies vorschwoigt die dort tatige doutschnationaie Propaganda. Die Verietzung der Rechte der Osterreicher siovrenlscher Mutterspracho kann nur mittois Bsterreichischer Einsicht, sonst aber durch intornationates Eingroifen bohobon vrorden. Dariiber dart sich keln Bsterreichischer Poiitiker nveiterhin irgondeiner iiiusion hingo-ben. Die ..Osterreichische Gemeinschaft" vriinscht koine internatlnatisierung des Siowenenprobiems, vreii mit ihr das schvror ertungono Prostlgo der do-mokratischen Ropubiik Osterreich tioi verietzt vriitde und die hotfnungsvoiie Roiie der Bsterrelchischen NeutraiitBt grundsBtzilch beeintrBchtigt, ja gefBhr-det vrBte. 4. Die .Osterreichische Gomcinschaft" tritt viotmehr fiir die offone und ehriiche innorBsterreichische Anerkennung der siavrischen Kompononte unserer Bstorroichlschen Nation oin. Nur die den Gesetzon entsprochondo und zugieich briidoriicho Behandlung auch der Osterreicher siavrlschor Mutterspracho unter-mauert dio Pfoiior jenor Bsterreichischon Briicke in der VBikorgemoinschaft, die Ost und Wost verbindot. ^ J RAZPRAVA O STATUTU SZDL SLOVENIJE: Stalna skrb matičnega naroda za poiožaj in pravice zamejskih Siovencev V Sloveniji je zdaj v javni razpravi novi sfatut Socialistične zveze delovnega ljudstva, s katerim bo ta najširša družbenopolitična organizacija dobita .ustavo", ki bo podrobno začrtata njen položaj, viogo in naioge. Osnutek statuta v uvodu pravi, da je SZDL Siovenije zrasia iz Osvobodiine fronte siovenskega naroda, ki je biia ustanovtjena na pobudo KPS v najusodnejših dneh siovenske zgodovine ter je povedia siovenski narod v osvobodiini boj za uresničitev naprednih nacionainih in sociainih teženj in prizadevanj, zgodovini. Socialistično zvezo kot demokratično obliko povezovanja in združevanja občanov in vseh deiovnih Iju-di ter njihovih organiziranih socialističnih sil deklarira statut za najširšo politično osnovo samoupravljanja, s katerim si delavski rozred in delovni ljudje zagotavljajo pogoje za premagovanje družbenih nasprotij in za razvoj in napredek socialistične družbe. V Temeljnih načelih je poudarjeno: .Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije Ije na socialističnem samoupravljanju zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občonov in vseh organiziranih socialističnih sit. Na podlagi njihovih interesov za socializem in samoupravljanje povezuje kot najširšo družbenopolitična osnova samoupravljanja družbenopolitično delovanje in združevanje delovnih ljudi in občanov. Y njej uveljavljajo In uresničujejo svoje interese in potrebe, samoupravne in poiitične pravice ter doiinost! ne giede na narodnost, družbeni poiožaj, nazorske, verske in druge razlike." in še nadalje je poudarjeno: .V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije dajejo in uveljav-ijajo delovni ljudje in občani in vse organizirane socialistične sile politične pobude ter enakopravno obravnavajo skupna vprašanja z vseh področij družbenega življenja, temeljna vprašanja družbenega razvoja, krepitve socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, krepitve enakopravnosti in razvijanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije." Kakor v republiški ustavi SR Slovenije, tako je tudi v statutu SZDL posebej poudarjena lin .predpisana* stalna skrb za spoštovanje pravic narodnosti na ozemlju Slovenije po eni ter za uveljavljanje pravic siovenske manjšine izven njenih ki so stoietja nastajata v siovenski meja po drugi strani. Tako je v 9. točki Temeljnih načel rečeno: interesne skupnosti narodnih manjšin Medobčinska, komisija za narodnostna vprašanja pri pomurskem medobčinskem svetu SZDL se bavi s pripravami za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti. Pri tem gre za uresničitev členov 250 in 251 nove ustave SR Slovenije, ki določata, da pripadniki madžarske oziroma italijanske narodnosti za zagotovitev svojih posebnih interesov lahko ustanovijo svoje samoupravne interesne skupnosti. V okviru teh interesnih skupnosti pripadniki madžarske oz. italijanske narodnosti spremljajo, skrbijo in dajejo pobude na področju vzgoje in izobraževanja; skrbijo in dajejo pobude za razvoj narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva; spremljajo gospodarski položaj na območjih, kjer živijo poteg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki madžarske oz. italijanske narodnosti; sodelujejo z narodnostnimi skupnostmi v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah; razvijajo stike z matičnim narodom zaradi svojega kulturnega in jezikovnega razvoja itd. Pripadniki madžarske narodnosti živijo v pomurskih občinah Lendava in Murska Sobota in v teh dveh občinah bodo zato tudi ustanovili posebni samoupravni interesni skupnosti za pripadnike madžarske narodnosti, medtem ko bodo v primorskih občinah ustanovljene take skupnosti za tamkajšnjo italijansko narodnost. .SZDL ustvarja družbenopolitične pogoje za varovanje narodnostnega poiožaja, enakopravnosti ter vsestranskega napredka občanov itaiijanske in madžarske narodnosti, ki ga kot čiani družbene skupnosti uresničujejo v samoupravnem in poiitičnem živijenju SR Siovenije. Da bi iahko izražaii in razvijati svojo narodno kuituro, se SZDL zavzema za razvijanje njihovih kuiturno-prosvetnih in drugih stikov z matičnim narodom in za uspešno deio njihovih kuiturnih ustanov v Sloveniji." Deseta točka Temeljnih načel pa poudarja: .SZDL spremijo živijenjske razmere in pogoje, v katerih se razvijajo siovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in Siovenci v tujini. Odgovorno obravnava poiožaj, mesto in možnosti njihovega razvoja, zavzema se za uresničevanje njihovih z mednarodnimi pogodbami zagotovijenih pravic, ter spodbuja in organizira kulturne in druge vezi med njimi in matičnim ncrodom." Tozadevno postavlja statut republiški konterenci SZDL tudi konkretne naloge, med katere sodi, da Bjj obravnava' položaj, razmere in možnosti razvoja ter napredka slovenskega naroda ter se zavzema in skrbi za urejanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini; K ustvarja družbenopolitične pogoje za varovanje narodnostnega značaja, uresničevanje enakopravnosti ter pospeševanje vsestranskega napredka italijanske in madžarske narodnosti. Da bi ta načela lahko tudi praktično uresničevala, pa 53. čl. statuta SZDL določa: .Za uresničevanje nalog, ki ijih ima republiška konferenca pri varovanju narodnostnega značaja, uresničevanju enakopravnosti ter pospeševanju vsestranskega napredka italijanske in madžarske narodnosti ter pri urejanju položaja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini, imenuje predsedstvo republiške konference komisijo za manjšinska in izseljeniška vprašanja." Nepovrnjeni arhivi bremenijo ugled Avstrije Med .dolgovi", ki bremenijo avstrijski konto neizpolnjenih pogodbenih obveznosti, je tudi vprašanje arhivaiij in kulturnih dobrin, ki jih je Avstrija dolžna izročiti Jugoslaviji, pa to izročitev zavlačuje že dobrih 50 let in s tem zapravlja svoj mednarodni ugled ter pogodbeno verodostojnost. V tej zvezi je vsekakor zanimivo, da so na letnem zasedanju organizacije Združenih narodov za prosveto znanost in kulturo (UNESCO) z veliko večino sprejeli jugoslovansko resolucijo o vračanju arhivov. Resolucija poziva včlanjene države, naj z razumevanjem pretresejo to vprašanje; generalnemu direktorju UNESCO pa resolucija nalaga, naj prouči to vprašanje skupaj s pristojnimi mednarodnimi organizacijami (npr. z združenji arhivarjev) in predloži o tem poročilo na zasedanju generalne konference OZN za prosveto, znanost in kulturo. K.ar zadeva Jugoslavijo, se ta dokument nanaša na tiste njene dele, ki so bili pod avstro-ogrsko okupacijo. Obsežna dejavnost NUK Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani je — kakor smo poročati tudi v našem listu — pred nedavnim slavila svojo 200-letnico. Temu jubileju so bile posvečene razne slavnosti in druge prireditve, s katerimi je bila poudarjena vloga in naloga te najvišje knjižničarske ustanove slovenskega naroda. Danes, 200 let po svoji ustanovitvi, opravlja Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) ne le izredno pomembno, marveč tudi zelo obširno dejavnost. Vsako leto izdajo Sto- Nefa^rfnos?? Že več^rct je Mo shšM, zJg; je tO ZgpAgKO.' OVP-jefS^r MMH-Mfgr dr. Wo//ggHg Mgyrf?o/fr se M-je MgrKfrgvg pofegMr zg po/oždj