44 
 METEOROLOŠKA POSTAJA PREDGRAD 
 Meteorological station Predgrad 
Mateja Nadbath 
eteorološka postaja Predgrad je na jugu države, v obč ini Koč evje. Postaja je padavinska. Poleg 
te je v obč ini padavinska postaja še v Novih Lazih, podnebna je v Koč evju in samodejna 
meteorološka v Iskrbi. V okviru projekta BOBER smo slednjo postajo posodobili, v Koč evju 
pa smo postavili še novo samodejno meteorološko postajo, ki deluje od sredine septembra 2015.   
    
    
Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Predgrad (vir: Atlas okolja
1
) 
Figure 1. Geographical location of meteorological station Predgrad (from: Atlas okolja
1
) 
Meteorološka postaja je na nadmorski višini 378 m. Opazovalni prostor z instrumentom je na 
opazovalč evem vrtu. V okolici opazovalnega mesta so: greda, posamezna drevesa, travnik, stanovanjska 
hiša in gospodarski objekti; v širši okolici pa hiše, travniki in gozd. Od maja 1988 do danes se opazovalni 
prostor ni premešč al. V celotnem obdobju meritev v Predgradu je meteorološka postaja imela še dve 
opazovalni mesti, eno je bilo v obdobju od maja 1946 do junija 1987, drugo pa v obdobju od januarja 
1933 do aprila 1943, vsakokrat v bližini doma takratnega opazovalca. V č asu od januarja 1914 do konca 
leta 1932 pa so meteorološka opazovanja potekala v sosednji vasi Stari trg ob Kolpi.   
Prvi meteorološki opazovalec na postaji Predgrad je bil Josip Rade, opazovanja je vršil od januarja 1933 
do konca aprila 1943. Z majem leta 1946 je meteorološko postajo in opazovanja prevzel Jurij Šterk. Od 
junija 1966 je njegovo delo je nadaljevala Ana Šterk in ga opravljala vse do junija 1987. Današnja 
                                                      
1
 Atlas okolja, 2007,  Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2012, orthophoto from 2012 
M

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
45 
prostovoljna meteorološka opazovalca Pavel in Irena Žagar meteorološka opazovanja opravljata od maja 
1988. 
Meteorološka opazovanja so na padavinski postaji omejena na merjenje višine padavin in snežne odeje 
ter opazovanje osnovnih vremenskih pojavov. Tovrstna opazovanja potekajo od januarja 1933. Enaka 
opazovanja so bila tudi v obdobju 1914–1932, ko je bila postaja v Starem trgu ob Kolpi. Več je prekinitve 
opazovanj so bile v obdobju od junija 1987 do maja 1988 in v obdobju od aprila 1943 do maja 1946.  
Meteorološki podatki s postaje Predgrad so digitalizirani od leta 1961, starejši podatki so še vedno le v 
papirnatih meseč nih poroč ilih. Manjkajoč e podatke za mesece od junija 1987 do maja 1988 smo 
interpolirali in homogenizirali
2
, ostali prikazani podatki so izmerjeni. 
Letno referenč no
3
 povpreč je padavin v Predgradu je 1491 mm, povpreč je zadnjega tridesetletnega 
obdobja 1981–2010 je nižje in znaša 1479 mm. V obravnavanem obdobju 1961–2014 smo največ 
padavin v enem letu namerili leta 2014, 2226 mm, drugo najbolj namoč eno leto je bilo leto 2004, s 
1920 mm. Najmanj padavin v enem letu smo na postaji namerili leta 1983, 980 mm (slika 2 in 
preglednica 1), drugo najbolj suho leto v omenjenem nizu pa je leto 2011, s 1032 mm padavin.  
 
Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenč no 
povpreč je (zelena č rta) v Predgradu 
Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference 
value (green line) in Predgrad  
Jesen
4
 je letni č as, ko v Predgradu lahko prič akujejo največ padavin; jesensko referenč no povpreč je je 
429 mm, povpreč je obdobja 1981–2010 pa 461 mm. Pozimi je obič ajno najmanj padavin, referenč no 
povpreč je je 303 mm, povpreč je obdobja 1981–2010 pa je le en mm nižje (sliki 3 in 4).  
                                                      
2
 Interpolacija in homogenizacija sta statistič ni metodi. Z interpolacijo izrač unamo manjkajoč e podatke na osnovi 
izmerjenih podatkov s postaje v primerjavi z izmerki okoliških postaj. S homogenizacijo pa iz niza meteoroloških 
podatkov odstranimo nepodnebne vplive, kot so vplivi različ nih lokacij postaje, meteoroloških instrumentov, 
opazovalcev..., kot bi bili vsi podatki izmerjeni na zadnjem opazovalnem mestu postaje na enak nač in. S tem 
č asovni niz podatkov odraža zgolj podnebno spremenljivost.  
3
 Referenč no obdobje je 1961–1990, referenč no povpreč je je izrač unano iz podatkov tega obdobja.  
Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Mete-
orological data used in the article are measured and already digitized. 
4
 Meteorološki letni č asi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, 
oktober, november; zima = december, januar, februar ;  
Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, 
October, November; winter = December, January, February 
0
500
1000
1500
2000
2500
1961
1963
1965
1967
1969
1971
1973
1975
1977
1979
1981
1983
1985
1987
1989
1991
1993
1995
1997
1999
2001
2003
2005
2007
2009
2011
2013
padavine (mm)   

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
46 
  
Slika 3. Povpreč na višina padavin po obdobjih in po 
letnih č asih v Predgradu 
Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in 
Predgrad  
Slika 4. Povpreč na višina padavin po letnih č asih in po 
obdobjih ter v letu 2015 v Predgradu; zima 2014/15 
Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods and in 
year 2015 in Predgrad; winter 2014/15 
Spomladansko in poletno povpreč je obdobja 1981–2010 sta nižji od referenč nih povpreč ij, jesen je v  
povpreč ju zadnjih tridesetih let bolj namoč ena od referenč ne, le zimski povpreč ji obeh obdobij sta  
izenač eni (sliki 3 in 4).  
Letni č asi leta 2015 so bili bolj namoč eni od povpreč ij obdobja 1981–2010 in referenč nega, z izjemo 
poletja 2015, ko je padlo v Predgradu manj padavin od referenč nega povpreč ja (slika 4).  
 
Slika 5. Jesenska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1961–2015 ter referenč no 
povpreč je (zelena č rta) v Predgradu 
Figure 5. Precipitation in autumn (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2015 and mean 
reference value (green line) in Predgrad 
Meteorološka jesen 2015, ki se je konč ala z novembrom, je bila v Predgradu nadpovpreč no namoč ena, 
namerili smo 587 mm padavin, kar je 137 % referenč nega povpreč ja (slika 4). Ob pregledu vseh 
jesenskih višin padavin obdobja 1961–2015 pa jesen 2015 ne izstopa posebej, je šele na 14. mestu 
najbolj namoč enih jeseni. Od 55 jeseni je bila do sedaj najbolj namoč ena jesen 2012, z 849 mm padavin. 
V treh jesenskih mesecih leta 1983 pa smo namerili 203 mm padavin, kar je najnižja jesenska višina 
padavin v obdobju 1961–2015 (slika 5 in preglednica 1). 
November je v referenč nem obdobju mesec z najvišjo višino padavin, povpreč je je 164 mm. V obdobju 
1981–2010 pa ima najvišje meseč no povpreč je oktober, 160 mm, novembrsko povpreč je pa je 146 mm 
362 344 352
398
384 361
429
453 461
303
284 302
0
300
600
900
1200
1500
1961–1990 1971–2000 1981–2010
padavine (mm)   
pomlad  spring poletje  summer
jesen autumn zima winter
0
100
200
300
400
500
600
pomlad
spring
poletje
summer
jesen
autumn
zima
winter
padavine (mm)   
1961–1990 1981–2010 2015
0
200
400
600
800
1961
1963
1965
1967
1969
1971
1973
1975
1977
1979
1981
1983
1985
1987
1989
1991
1993
1995
1997
1999
2001
2003
2005
2007
2009
2011
2013
2015
padavine (mm)   .

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
47 
(slika 6). Tudi letos je bil oktober bolj moker od novembra. Oktobra 2015 smo namerili 391 mm padavin, 
kar je celo najvišja oktobrska višina padavin celotnega obravnavanega obdobja v Predgradu (slika 9).  
Meseca z najnižjo višino padavin sta obič ajno januar in februar; v referenč nem obdobju je januarsko 
povpreč je 89 mm, februarsko pa 92 mm. Povpreč ji se v obdobju 1981–2010 malenkost znižata in znašata 
83 mm za januar in 87 mm za februar (slika 6). 
Meseč na povpreč ja padavin obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenč nim povpreč jem nižja v prvih 
štirih mesecih leta in julija, avgusta ter novembra; višja so septembra, oktobra in decembra, povpreč ji 
obeh obdobij pa sta skoraj izenač eni maja in junija (slika 6). 
Leta 2015 je padlo januarja, februarja, maja, avgusta in oktobra več padavin od pripadajoč ih povpreč ij 
referenč nega in obdobja 1981–2010; manj od povpreč ij obeh obdobij je padlo aprila, junija, julija in 
novembra; september in marec pa sta prejela količ ino padavin, ki je na sredi med povpreč jema obeh 
obdobij (slika 6). 
 
Slika 6. Meseč na povpreč na višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2015 v Predgradu 
Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2015 in Predgrad  
 
Slika 7. Novembrska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1961–2015 ter 
referenč no povpreč je (zelena č rta) v Predgradu 
Figure 7. Precipitation in November (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2015 and mean 
reference value (green line) in Predgrad 
Novembra 2015 je v Predgradu padlo 55 mm padavin, kar je le tretjina padavin referenč nega povpreč ja. 
Novembrsko referenč no povpreč je padavin je 164 mm, obdobja 1981–2010 pa je nižje in znaša 146 mm. 
0
100
200
300
400
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm)   
1961–1990 1981–2010 2015
0
100
200
300
400
1961
1964
1967
1970
1973
1976
1979
1982
1985
1988
1991
1994
1997
2000
2003
2006
2009
2012
2015
padavine (mm)   

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
48 
Najbolj namoč en november obdobja 1961–2015 je bil leta 2013, ko smo izmerili 337 mm padavin, le 
4 mm pa smo namerili novembra 2011, kar je tudi najnižja novembrska višina padavin v Predgradu; 
novembra 1983 smo namerili le en mm več padavin (sliki 7 in 9).  
Ob pregledu padavin izmerjenih novembra 2015 na vseh klasič nih postajah po Sloveniji, padavinskih, 
podnebnih in postajah I. reda, je bilo največ padavin na postaji Trava, 91 mm, na postaji Gorenjci pri 
Adlešič ih pa je letošnji november minil brez padavin (slika 8). Na postaji Predgrad smo namerili ravno 
toliko padavin kot na Kredarici, v Podbrdu, Laškem in Smedniku, slednjih treh postaj ni na sliki 8. 
Novembrska višina padavin letošnjega leta je bila povsod po Sloveniji podpovpreč na. 
 
Slika 8. Meseč na višina padavin novembra 2015 na izbranih meteoroloških postajah, v Predgradu (lila) in na postaji 
z največ in najmanj padavin (sivo) 
Figure 8. Monthly precipitation in November 2015 on chosen stations and on Predgrad 
  
Slika 9. Meseč na najvišja in najnižja višina padavin v 
obdobju 1961–november 2015 v Predgradu 
Figure 9. Maximum and minimum monthly precipitation 
in 1961–November 2015 in Predgrad 
Slika 10. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v 
obdobju 1961–november 2015 v Predgradu 
Figure 10. Maximum daily precipitation per month in 
1961–November 2015 in Predgrad 
 
91
61
56
55
55
52
49
48
45
45
44
32
30
28
25
18
10
0
0 20 40 60 80 100
Trava
Koč evje
Lisca
Predgrad
Kredarica
Cerklje
Novo mesto
Celje
Novi Lazi
Ljubljana Bežigrad
Brnik
Rateč e
Maribor
Šmartno pri Sl.Gradcu
Portorož
Bilje
Murska Sobota
Gorenjci pri Adlešič ih
padavine (mm).
414
391
337
0
100
200
300
400
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm) 
49
61 59
63
100
97
102
119
92
91
78
75
0
30
60
90
120
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm)

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
49 
Dnevna
5
 najvišja višina padavin je bila novembra 2015 v Predgradu enaka meseč ni višini, to je 55 mm, 
vse novembrske padavine so namreč padle v enem dnevu in to je od 7. ure 21. do 7. ure 22. dneva v 
mesecu. V obravnavanem obdobju, 1961–november 2015, je bila novembrska dnevna najvišja višina 
padavin 78 mm, 30. novembra 2012. Do sedaj smo na postaji med razpoložljivimi podatki zabeležili tri 
dneve z dnevno višino padavin vsaj 100 mm: 21. avgusta 1982, 119 mm, 29. julija 1999, 102 mm, in 
23. maja 2015, 100 mm (slika 10). V 164 dneh  je bil dnevni izmerek padavin 50 mm ali več . 
 
Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in referenč no povpreč je (zelena č rta) ter najvišja snežna odeja 
(stolpci) v obdobju 1961–2014 v Predgradu 
Figure 11. Annual snow cover duration (curve) and mean reference value (green line) and maximum depth of total 
snow cover (columns) in Predgrad in 1961–2014 
Sodeč po sliki 11 v Predgradu še ni bilo leta povsem brez snežne odeje
6
. V referenč nem obdobju je 
povpreč no 64 dni s snežno odejo na leto, v obdobju 1981–2010 pa je povpreč je nižje, 54 dni. Največ 
dni s snežno odejo je bilo leta 1969, 106, le pet dni pa se je snežna odeja obdržala v celem letu 1989 
(preglednica 1 in slika 11). Leta 2014 je bilo s snežno odejo 23 dni, leta 2015, do konca novembra, pa 
jih je bilo 45.  
107 cm je do sedaj najvišja snežna odeja izmerjena v Predgradu 24. februarja 2013 (slika 11). Vsaj pol 
metra debelo snežno odejo smo med razpoložljivimi podatki v obdobju 1961–november 2015 izmerili 
v 267 dneh. 
November je mesec, ko v Predgradu lahko prič akujejo prvi sneg, v 37 novembrih od 55 je snežna odeja 
obležala vsaj en dan. Tudi novembra 2015 je bilo 9 dni s snežno odejo, najdebelejša je bila 22. dne v 
mesecu, 26 cm. V obdobju 1961–november 2015 smo našteli sedem oktobrov, ko je bila snežna odeja 
vsaj en dan; najdlje je obležala oktobra 2012, 4 dni. 
Zadnja meseca, ko se snežna odeja še obdrži sta marec in april, od 55 je bil vsaj en dan s snežno odejo 
v 46 marcih in 26 aprilih. Majska snežna odeja je bila zabeležena v treh primerih, v letih 1969, 1984 in 
1985.  
                                                      
5
 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve.  
Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day 
of measurement. 
 
6
 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora 
Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 
0
20
40
60
80
100
1961
1963
1965
1967
1969
1971
1973
1975
1977
1979
1981
1983
1985
1987
1989
1991
1993
1995
1997
1999
2001
2003
2005
2007
2009
2011
2013
število dni / snežna odeja (cm)   

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
50 
Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, meseč ne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v 
Predgradu v obdobju 1961–november 2015 
Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on 
meteorological station Predgrad 1961–November 2015 
 
največ 
maximum 
leto / datum 
year / date 
najmanj 
minimum 
leto / mesec 
year / month 
letna višina padavin (mm) 
annual precipitation (mm) 
2226 2014 980 1983 
pomladna višina padavin (mm) 
precipitation in spring (mm) 
614 1972 172 1968 
poletna višina padavin (mm) 
precipitation in summer (mm) 
662 1974 185 2001 
jesenska višina padavin (mm) 
precipitation in autumn (mm) 
849 2012 203 1983 
zimska višina padavin (mm) 
precipitation in winter (mm) 
587 2012/13 106  1991/92 
meseč na višina padavin (mm) 
monthly precipitation (mm) 
414 sept. 2001 0 
jan. 1989, mar. 2012, 
okt.1965  
dnevna višina padavin (mm) 
daily precipitation (mm) 
119 21. avg. 1982 — — 
najvišja letna višina snežne odeje (cm) 
maximum annual snow cover depth (cm) 
107 24. feb. 2013  8 26. nov. 1989 
letno število dni s snežno odejo 
annual number of days with snow cover  
106 1969 5 1989 
SUMMARY 
In Predgrad is a precipitation station, located on elevation of 378 m. It was set up in January 1933. Ever 
since precipitation, total and fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured 
and observed. Two periods without observation are recorded: April 1943–May 1946 and June 1987–
May 1988. Pavel and Irena Žagar have been meteorological observer since May 1988.