Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RepubllkeSlovenije-Soča Založništvo Izdajatelj in založnik Za izdajatelja Naklada Spletna izdaja ISSN Priprava in tisk Lektorica za slovenščino Lektor za angleščino Namen in cilji :,/\ Rehabilitacija ' l - ==· q suplement 3 / Supplement 3, letnik IX/ Volume IX, 2010 Uredništvo Glavni urednik Odgovorna urednica Uredniški odbor Sourednik supleme11ta prof dr. Črt Marinček, dr. med. asist. mag. Katja Groleger Sršen, cb: med. akad. prof dr. Tadej Bajd prof dr. Helena Burger, d,: med. prof dr. Franco Franchignoni, d,: med. d,: Nika Goljar, d,: med. prof dr. Zlatko Matjačic doc. dr. Urška Puh prof dr. Guy Vanderstraeten, dr. med. doc. dr. Gaj Vidmar (svetovalec za statistiko) asist. mag. Klemen Grabljevec, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča,Linhartova 51, 1000 Ljubljana mag. Robert Cugelj, direktor 300 izvodov http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija 1580-9315 Birografika Bori d.o.o., Ljubljana Snežana Bitenc Kos, prof doc. dr. Gaj Vidmar (Slovenija) (Slovenija) (Slovenija) (Slovenija) (Italija) (Slovenija) (Slovenija) (Slovenija) (Belgija) (Slovenija) (Slovenija) Rehabilitacija je nacionalni in mednarodni znanstveni in strokovni časopis, ki objavlja recenzirane prispevke z vseh področij, povezanih z rehabi­ litacijo. Namenjen je zdravstvenim delavcem, raziskovalcem, drugo- in tretjestopenjskim študentom ter širši javnosti, ki jih zanimajo fizikalna in rehabilitacijska medicina, merjenje funkcioniranja in izidov rehabilitacije, rehabilitacijska nega, poklicna rehabilitacija, fizioterapija, delovna tera­ pija, rehabilitacijska psihologija, specialna pedagogika, socialno delo za zdravje v skupnosti, okoljski dejavniki vključenosti, podporne tehnologije, rehabilitacijski inženiring, šport in druge sorodne stroke oziroma vsebine. Časopis objavlja izvirna, še ne objavljena dela v obliki raziskovalnih prispevkov, prikazov primerov, komentarjev in razprav, preglednih in strokovnih prispevkov ter pisem uredništvu. Izhaja najmanj dvakrat letno. Občasno izidejo suplementi ali posebne številke, v katerih so praviloma objavljena predavanja ali povzetki predavanj z nacionalnih ali mednarodnih znanstvenih ali strokovnih srečanj. Editorial Board Editor-i11-Chief Managing Editor Editorial Board Members Supplement Co-Editor Publishing Published by Publisher Representative Cirwlation Web Edition ISSN Typesetting and Printing Reader for Slovenian Reader for English Aims and Scope Prof Crt Marincek, MD, PhD Katja Groleger Srsen, MD, MSc Acad. Prof Tadej Bajd, PhD Prof Helena Burger, MD, PhD Prof Franco Franchignoni, MD, PhD ' Nika Goljar, MD, PhD Prof Zlatko Matjacic, PhD Assist. Prof Urska Puh, PhD Prof Guy Vanderstraeten, MD, PhD Assist. Prof Gaj Vidmar, PhD (statistical advisor) Klemen Grabljevec, MD, MSc (Slovenia) (Slovenia) (Slovenia) (Slovenia) (ltaly) (Slovenia) (Slovenia) (Slovenia) (Belgium) (Slovenia) (Slovenia) University Rehabilitation Institute, Republic of Slovenia, Linhartova 51, SI- 1000 Ljubljana Robert Cugelj, MSc, Director General 300 copies http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/eng 1580-9315 Birografika Bori Ltd., Ljubljana Snezana Bitenc Kos, BA Assist. Prof Gaj Vidmar, PhD Rehabilitation (Ljubljana) is a national and international scientific and professional journal that publishes peer-reviewed papers from ali fields related to rehabilitation. It is intended for health professionals, researchers, undergraduate and graduate students, and general public interested in physical and rehabilitation medicine, assessment of functioning and outcomes in rehabilitation, rehabilitation nursing, vocational rehabilitation, physiotherapy, occu­ pational therapy, rehabilitation psychology, special education, social work for community health, enviromental factors of inclusion, assistive technologies, rehabilitation engineering, sports and other related fields and issues. The journal publishes original and previously unpublished work in the form of research papers, case reports, commentaries and discussions, review and technical papers, and letters to the editor. At least two issues are published per year. Occasionally, supplements or special issues are published, which usuaUy bring lectures or their abstracts from national or international scientific or professional conferences. VSEBINA/ CONTENTS l'\'ODNIK Č. Marinček .. ... . ........ ... ......... ......... .. ...... ... ................ ........ .................. ... ................ 7 PREDAVANJA/ ORAL PRE SENTATIONS: ABILITATION - l'IMING OR CONCEPT A. B. Ward ............................................................................................................. 8 TIIE NEED FOR ACllTE REHABILl1 \ V � 1� ',TROKE AND SPINAL G. Vanderstraeten .................................................................................................. 9 ZGOl)'\'JA REHABILITACIJA BOLNIKOV NA KLINll'NIH ODDELKIH l'KC LJl'BLJA'\A: Sl'ODBUDNI REZUI:l'ATI KLJCB "IE '\'AJBOLJŠIM DELO\'Nll\1 POGOJE\I ZA REHAHILITACIJO 1Cl'TI�· ,1.VD E4.RLY R1�·11ABIUTATION OF PAT/liNTS /\' CUNICAL J)E/�\/ff,\m.\ 7:') OJ- l'.V/l'ERS/7'}' l'IIEDICAL CENTI: L.Jl 'BIJANA: ')1'Hll 1AT/l'/i Rl�'.'il 'LTS DESPITE NON-IDE:1L WORKI.VG R RWIAB/UTATION B. Sedej, N. Kos .. ... ...... ... . ..... ... ......... ........... .. .. . . . . .................. ... ........ ... ... ............... 11 ZNACILNOSTI ORGANIZACIJE REHABILITACIJSKE DE.JAV!\OSTI V l 1'11\'ERZITETNE'1 KLINl('"\;El\l CEI\TRL MARIBOR CIIA.R,1CTERJSTICS OF REIIAJUUTATION SERVICES IN TJIE .HEDICU. CR,'VTRE .. • ,..,.,,.R D. Lonzaric ........................................................................................................... 13 SIM>RO\I KRO"IIČ'NE RAZŠIRJE'\E BOLE('Il\E - PRIMER.JAVA SKl'PI'\' OSEB Z IZPOL;"l.iJEMl\11 IN NEIZPOLNJENll\11 KRJTERI.11 ZA Sl:\DRO:\I FIBROMIALGIJE C/JRONIC WIJJESPREAD PAIN-A COlvll'ARISON OF l'ATIENT'i W/10 W}'A/,G/A W'"''' "1 TI EN1:'; W/10 /JO VOT H. Jamnik, M. Klopčič Spevak .............................................................................. 14 l'PORABA TER\IOGRAFI.JE PRI DIAGNOSTIKI SIM>RO\L\ ZAPESTNEG \ PREHODA S PO'\.IOČ'.10 l l\lElNE 11\TELIGE"ICE l.VFR,1RIW Tlll�·RM0(JR4.Pll}' B LSIW O'V ARTIFICIA/, l\'TEU.IG/�',\'CJ{ J)ROJJE JJIAGNOSI.S B. Jesenšek Papež, M. Palfy .................................................................................. 16 l POR,\IH FRFK\'ENCNO \IODllLIRA:\E '\EVROS l't:\ll LACI.JE PRI RA'\All "lA DIABl<..rIČ'NI :\OGI 1-REQl'J;.VCl' .HOJ>l l�H'flJ X/{l'RAI. ST/1\ll '/.A T/O.\' /,\ /'/JI:' l)/,1/ll�TIC F001 l /.CER.", N. Kos, B. Sedej..................................................................................................... 17 llCINl<..K TERAPIJE Z GLOBINSKll\H l DARNI.MI VALOVI PRI KALCINACI.JSKEM TFNDINITISl' l\1. Sl PRASPll\AlllS - PRIKAZ "llZA HOISIKO\ l�'FFEC7 OF RAJ>/.1L 'ilUJCh. l\'AVE TIIEIUPY ON CAI.CIFIC , ' 'S -AN OHSJ�Rl'A TION,t/, � .. ,.,,,.,., K. Grabljevec, M. Mikek, M. Hussein ................................................................... 18 VPLIV ORTOZ ZA STOPALO NA PRITISKE IN BOLEČ'INO V STOPALIH TER HOJO BOLNIKOV Z REVMATOIDNIM ARTRITISO:\I INFLUENCE OF FOOT ORTIIOSES ON PI..ANTAR l'RESSURES, FOOT l''/1, \\1 llLJJ\( t .LI'.". )J'R./IU\fATOJ/)AR71IR/11S l'J-\TIE.\T.S P. Novak, H. Burger, M. Tomšič, G. Vidmar ...... ........ .............. ...... ....................... 19 ZDRAVLJENJE TENDINITISA Z LED (LIGHT E\IITTING DIODESJ > > . \ '1TH LED DIODES T. Kuralt, l. Frangež, R. Strgar .. .............. .............................................. ...... .. ....... 21 ZN \('ILNOSTI l1ČINKA APLIKACIJE BOTULl�SKEG \ TOKSIN\\ \IIŠICE SPODi'.JIH l DO\ PRI OTROCIH S CEREBR \LNO P\R \LIZO COMl'ARISON OF TI/E EFFIXT OF BOTl Llri./UM TOXP.. Al'l'I.IC 1110,\ INTO T/IE .\1USCLES OF J.OlH-:R EXTREMITIES l\ CIIILDRE\ HITI/ I H. Damjan, l. Krajnik, Z. Matjačic, l. Tomšič, M. Gorišek, l. Vrečar, l. Cikaj/o, A. Klemen, A. Pražnikar, K. Groleger Sršen ........................ ........ .... ........ ............. 22 OPERATI\ NO ZDR \\ LJENJF PFS EQl INO\ \RlS PRI OTROCIH S CEREBRALNO PARALIZO Sl RGICH. TREATME/\ T OF EQl /1\0VARl S IV CIIIIIJR/;1\ H /Tli { K. Schara, H. Damjan, l. Cikajlo ...... ............ .............. ............ ........ ............ .......... 24 ZGODNJA :\IEDICl'\;SKA REHAHILilACIJ \ BOLNIM)\ S P\REZO OBRAZNJ„GA ŽI\ C\ \ SPLOŠNI BOI NIŠ'\l{'I ('l•.L.11•, /•1RLl HEnJCAJ RJ„/I\IJIII/'H10--VOJ PATIF:\lSH/1'/IIJJ„f/'S ,1.,·V/:R 1L 110.'WITAL A. Demšar, L. Plaskan ... ......... ... ......................... .......... ............. ...... . .. . ..... ... .......... 25 OCE'.\A GIBALNIH SPOSOBi'.OSTI PRI PRl:.ZGODA.J ROJENIH O l'ROCIH, S'I \Rili Pl'.T LI'. I tSSES5 H/,'\ 1' OJ- MOTOR SR/1/,S /\ A GROl I' OF l'RJ„7 h'RH BOR\ B. Šušteršič, K. Šuštar, D. Paro Panjan ................................................................. 26 SLH.P 1)\ SI• l :\(.' 110 'I \11(,ll· UIER IR\l:\1\11( BR\ll\ M. R. Yochelson ............. ............ ...................... ... ......... ............ ........ ... ...... ... .......... 27 AI• ROB'\\ Z\IOGL.11\ OS'I OSEB PO lil DI NI· ZC,OD NI :\10Z(, \ '\SKI POShODBI t/R0/1CC11'\Cll> OJ l'IRSO\S t/TJR SJ-l/Rl lR\ l \1\71( A. Ščavničar, K. Grabljevec, T. Erjavec .......... .......... ............ .......... ............ .......... 28 R \/\OJ 11· II· RJ 1-1 \Bii 11 \( 1 JShl (, \ OROD.I \l..\ ODl>\I II O O( 1 .II \\ JI• R \\ O 11 /'\IH Z\10(,1 JI\ OS 11 PRI OSI B \II PO \IOZ(; \'\Sh.l h \PI J)f l l l Ol'Hl \ l 01 \ ll l l Rf/1 Wll /1 \/10\ 1001 J OH RI \1071 1\ EH „ 1 ,, ' ,, \1'1/JJ/ l l II 5 (){ PI RSO\ S HITI/',{ ROM l. Cikaj/o . .. ...................................... ... ........ .... ........... ..... ................ ........ .. ... ...... .. .. 29 \IHI JI \\ "1.1 11 R \PI.II '\ \ DO\ll S PODPORO 1111 IUII \BIi i i \( 1.1 l..\ OSI BI PO :\IOŽ(, \'\SKI h \PI ( O\ 71\ l 1 T/0\ 01 1111 R \P} l OR Pl RWJ\ S H/ lil \JROhl 11 l l Rl II \IJII I T.\110\ Sl l'l'ORT N. Goljar, l. Cikaj/o . ... ...... . .. ...... .... . ......... ........... ... ...... ... . ..... .. . . . . ............ ..... ... .. .. . . 30 UPORABA OPORNICE ZA KOREKCIJO POLOŽAJA RAMENSKEGA SKLEPA PRI ZGODNI NEVROREHABILITACI.JI USE OF SUNG FOR SIJOULDER SUPPORT IN /�ARU' _ 'L ROR.�J:Hl/UTff/0.', M. Frangež, N. Kos, A. Juhant .............................................................................. 31 PRIKAZ VADBE ZGORNJEGA lJDA NA ROBOTSKI NAPRAVI PRI DVEH BOL�IKIH PO ZNOTRA.l'IOŽGANSKI KRVAVIT VI nro CLINIC1-1L CASES OF ROHOTIC ARM TRAININ' IN l \/1, IRS/Tl •U,:DJUAL CENTRE L.JUJ{J ./t".'1 A. Hofferle Felc ..................................................................................................... 34 ZDRAVLJEN.JE Nl'.VROGENEGA MEHURJA PRI BOLNIKIH Z OKVARO HRBTEN.JA(�E S FESOTERODINOl\1 NEUROGEi'v/C HLADDER TREATMENT W/TIJ FESOTERODINR IN /' \/'It, ,T.S h/TH SJ>JNAL CORD JN.JURY M. Moharic ........................................................................................................... 35 \ 1 \ HABILITATION l\'IEDICII\E C. Foti, T. Travisi, C. Trombetta . ... ........ .... .. .......... ... ...... ................ .. ........... ... .. ..... 36 ', IN REHABILITATION \-IEDICl"a.• C. Foti, C. Ljoka .. ... ........ ... ...... ............... ............ .. ............. .. ... ... ........ .. . .. ... ............ 37 GROI"l l"I.Jl'RIES IN ATHLETES: DI.\GNOSIS ANO CONSER\'ATI\ F R. de Bruijn ................ ... ...... .. ...... ............ ... .. . .......... ... .. ................ ... ... ........... ... ..... 38 PRI\IERJ.\\A REHABILITACIJSKEG_\ IZIDA TREH KIRl'RŠKIH TEHNIK PRIMARNE OSKRBE PRETRGANJA \HILOVE Krn◄: COM/�·1R/SON OF Rl�/JABIUT�\TION Ol'TCOMES BETnm�.v TIIREE PRIH.\R}' Sl'RGERl' TECIIN/Ql'ES FOR AC/111.LE.S A. Kruščic, D. Lonzaric ........................................................................................ 39 \'LOGA lll;l'R \Z\OC'l\E DIAG,.....OSTIKE PRI OCE:\JJ.,\ \N.Jl POZ"IIII Fl''\KCIO!\,\L�IH REZl LTATO\ PO PODKOŽ'\l:'I Z\ŠIT.Jl \HILOVIII Kil l l.7R,1.SO.\OGR.\Pf/} [,\' TllE 1� l�1LC\ nov or l_ \ TI:' Fl '\'( T/0,\,\/. 'l'J'\ \FOl'S .,l'Tl R/,W' D. Lonzaric, B. Jesenšek Papež, M. Borko ........................................................... 40 IZOKll\E'I I('\ \ .1 \KOST PL \!\ T \R"IIII FLEKTOR'\IH ;\H�I(' PO PERKl 'T \ '\EM Z \Šlr.Jl AII LO\ E KITI 1s·oh./V/;'1 /C .SJ'R/{VGT/J OF l'l�L\TAR FI.KXORS .\FTFR ll'Pl'l'RF., M. Borko, D. Lonzaric, B. Jesenšek Papež ............................................................ 41 MOŽNOSTI REHABILITACI,JE PRI KRITJČ'NO BOL:'IIH PACIENTIH R-� UJ II 1/' lf/ON OF CR/TJC• LLY ILL l'A11ENTS U. Kidrič Sivec .... ...... ... ...... ........... ... ........ .......................... ... ................. .... . ...... ... . 42 O l\lERSKIH LASTNOSTIH LESTVICE FUNKCIJSKE NEODVISNOSTI Z VIDIKA KLASIČNE TESTNE TEORIJE IN UVODOM V TEORI.JO ODGOVORA NA POSTAVKO ON METRIC CIIARACTERIS11CS OF TIIE FUNC110NAL INDEPENDENCE iHEASURE FR01\tl 1'1/E CLASSICAL TEST TIIEOR>' H'�'HP0/'11 h/TII \ V INTRODUCT/0.V TO ITE.W RESPONSI� TIIIWR}' G. Vidmar, H. Burger ..... ... ...... ........... .............. ........... ... .......... ........ ... ...... .. . .. ...... . 43 SOUTHAMPTONSKI TEST ZA OCENJEVAN.JE ROKE SOL Tli 1.'IPTO,\ II 1 D \.\SL)S l!E.\ T PROCEDURE (SHAi') S. Rupnik Mihelčič, Z. Pihlar, H. Burger .................... ............... ...... ........ .... .. ...... . 45 VPLIV Al\lPl'TACJ.JE PRSTOV NA FUNKCIJO ROKE JWPACT OF FJVGER 1Ml'l.J1'ATION ON IIAND FUNC110N Z. Kuret, H. Burger, T. Maver .............. ............... ... ................ ............. ......... .. ..... .. 46 UPORABA PROTEZE Z MIKROPROCESORSKO KOLENSKO ENOTO PRI OSEBAH PO Al\lPl'TACI.JI SPODNJEGA UDA V SLOVENI.JI USE OF PROSTIIESIS WITH MJCROl'ROCESSOR l'ROST/IE11C KNEI�· 0//\; /\ !Oh "'11 , • \ ;,//>l 1FLS l S ,O\J, \/,4 M. Prešern-Štrukelj, U. Zupanc, M. Zalar, D. Gorec .... ..................... .................. 47 ZAČRTA.J!\10 POT DO DOBREGA PO(:CT,JA: AKTIV!'iOSTI OSEB PO AMPCTACI.JI SPODNJEGA UDA Uff'S MAi' T/IE PATI/ TO WEJ,J,-IWING: ACT/VlTIES OF PERSONS \ J ;RJ.OHJRLJ.fl ldfL111/0\ Z. Pihla,; A. Križnar, M. Mikuletič, G. Vidmar, M. Prešern-Štrukelj, H. Burger .. 48 PRVE IZKUŠNJE Z BIONIČNO PROTEZNO ROKO S r. , l J ' / ( '-iT'"""/,.. ., • " H. Burger, M. Burgar, D. Brezovar, Z. Pihlar ....................................................... 49 lJPORAB \ '\IEDNARODNE KL:\SIFIK \CI.JE FUNKCIONIRA�.JA. Z\1 \N.JŠANE ZMOŽNOSTI IN ZDRA\ .J \ (i\1KF) \ Ai\1Bl LA�TI ZA PROTETIKO IN ORTOTII O USE OF INTERNAT/01\'AL CI.ASSIFICATION OF Fl NC T/0\ll\G, /)/SABILITY ANIJ JIEALTII (ICF) /!\ A PROST/1/ff/CS AND ) OLTl'AT/U\/Tl'LINJC H. Burger .. . .. ......... ......... .......... ........ ................ ......... ......... ... ........ ... ........... .......... 50 \i\ .J \ Ji\ TIPI POŠKODB BRAIII \L"IEGA PLETEŽ\ �S OF BR 1CIIHL PLK\l 5 / VJl. Ril!.', A. Repež, P. Zorman .............................................................................................. 51 MFHA �IZ:\11 ;"IIAST\'iKA, KLINIČ1"1: OBLIKI', E\ POGOS I :\OS 1 OBPORODNE POŠKODBE BRAIII \L'lEGA PLE'I EŽ \ C 1l. .SE.',. ime 111 \/SHS, Cll\lCAL M 1 \lrI:.'STAT/0'\S 1 \/J W Tli/! BRAC 11/AJ, l'I l.\. l .S P. Fister, l. Štucin Gantar, D. Paro Panjan ...................... ........ .... ........... .............. 52 Z DOK AZI PODPR 1 \ ZGOD .J \ OBR \\;"II\\\ PRI O I ROKl PO OBPORODNI POŠKODBI BR \III \L�EG \ PI hTEŽ \ /• l IDE\(T BASEi) /•ARU RF.IIABIUT\T/0\ l'ROGR 1 H FOR /C BR \CIII ti, PLh \l. ', l'ALS l K. Groleger Sršen, H. Damjan .............................................................................. 53 SODOBNO KIRURŠKO ZDRAVLJENJE POŠKODB BRAHIALNEGA PLETEŽA- PRIMARNA REKONSTRUKCIJA CURRENT CONCEl'J�<.; OF TIIE SURGICAL TREATMENT OF W .C/J -H / /LH \ INJURIES- l'RIMARl' RECONSTRUCT/01\' P Zorman, A. Repež .............................................................................................. 54 SODOBNO KIRURŠKO ZDRAVLJEN.JE POŠKODB BRAHIALI\EGA PLETEŽA - PALIATI Vi\'A REKONSTRCKCI.JA CURRENT CONCEl'TS IN THE SURGICAI, TRh'AD1ENT OF /JR4CII/AJ, J'Lf t \. l\"JLRII \ <.;FCON/J,\Rl' Rl�CON<.;TRl'CTION A. Repež, P Zorman .... ........ ........ ... ......... ............. ... ... .. ............. .. . ... .. . .......... .. .. .. ... 55 ZAGOTAVLJAN.JE TERCIARi\'E REIIABILITACI.IE BOLNIKOV PO ZLO'\'IU KOLKA TIIE l'ATIENTS WITH lili' FRACTURES - l'ROVIIJIXG T/�R11,1Rl' u� i U, R �·1 \ ,j/ 11 ION I D. Marn-Vukadinovic ........................................................................................... . BOLNIKI Z ZLOMOM KOLKA V SPLOŠNI BOLNIŠ:\ICI IZOLA >\_l�'-i-�\,l. _1-_Ji> __ \lllJRE/:�··sor. (''""''F!l\L H')S'.'J"'AL 56 P Jober, M. Kovačič, D. Peroša ............................................................................ 57 MERITE V DEL:'.'JE RAZBREl\lENIT\'E SPOD�.JEGA l'D.\ PRI HO.JI Z BERGLA:\11 MEASUREMENT OF l'ARTUI. WWGIIT BEARING DURJNG CRl 'TC/1 J \ D. Čelan, M. Palfy ....... ... ......... ....... .. .............. .. ................. .. ............. ... ........ ..... ... . . 58 POSTERJI/ POSTER PRESENTATIONS: TERAPIJA S PO'\IOC'.JO PSO\ PRI OSEBAH S CEREBR\L'\O PARALIZO „ 11'1' IS PERSONS W/Tll CERIWRAL Pi\J..\l M. Kokol ............................................................................................................... 59 :\llOPATJ.JA PRI KRITIČ'l\O BOLNEM PACIEI\Tl' PO OPER,\('J,JI :\1ENI:'IGEOMA \ SREDNJI :\IOŽGAI\SKI h.OTA!\.JI - PRIK \Z PRI\IERA CRITIC1\I, 1/,/,NESS MYOPAT/Jl' AFTER .\l'RG/Cl/, TREATM/�,\ T OF 'JA/, FOS<.;,\ - CASE RJ{l'ORT N. Kos, N. Trajkova, R. Bošnjak, B. Sedej ... .. . .. ........ ... ........ ........ .. .. .. ............. ....... 60 ZGODN.J.\ REJI \BILITACI.).\ BOLMK \ Z OBSEŽNO OPEKLl:\O \ l '\l\'ERZITE"J NE\I KLINl{:\E\,J CE'\TRl LJllBL.J \N\: PRIK\Z PRI\IERA EARD· REIIA/JJJ,/1:\ TION OF ,\ 1�1 TIE.\'T WJT/1 /� \:1'/:'.\'S/l'J{ JJl R\! I.V./l'Rl /.\ TIIE l'.\'JVl�R.S/1 r .\lfl)/CH. CEVTRE /Jl ll/JA,\:t: A. Hofferle Felc, B. Žerdin .................................................................................... 61 1\lannfrl-. / Rehahilitac1ja let11. IX. supl. 1120/0/ UVODNIK ED/TOR/AL Spoštovane udeleženke in udeleženci 4. slovenskega kongresa fizikalne in rehabilitacijske medicine Čas našega kongresa sovpada s 50-letnico samo­ stojne specializacije za fizikalno in rehabilitacijsko medicino v Sloveniji. Leta 1961 so namreč prve slovenske zdravnice dobile odločbo o začetku specializacije s strani takratnega Ministrstva za zdravstvo. Do danes je uspešno opravilo izpit 88 specialistk in specialistov, že v letu pred nami jih bo pristopilo k izpitu še osem. Skupno jih trenutno specializira 34. Prav je, da se tega pomembnega jubileja spomnimo tudi ob kongresu, za katerega uspešno in kakovo­ stno pripravo čestitam vsem sodelujočim. prof. dr. Črt Marinček, dr. med., viš. svet. Glavni urednik Rehabilitacije m predstojnik Katedre za fizikalno in rehabilitacijsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani Dear participants at the 4th Slovenian Congress of Physical and Rehabilitation Medicine The tirning of our Congress coincides with the 50th anniversary of physical and rehabilitation medi­ cine (PRM) as an independent medica} specialty in Slovenia. Namely, it was in 1961 that the first Slovenian physicians received the notification on the start of PRM residency from the Ministry of Health. So far, 88 specialists have qualified, further 8 are awaiting final exarnination in the coming year, and there are presently 34 residents. It is appropriate to honour this important anniver­ sary during the Congress. I congratulate everyone involved for the successful organisation of the Congress. Prof. Črt Marinček, MD, PhD Editor-in-Chief, Rehabilitation Head, Department of PRM, Faculty of Medicine, University of Ljubljana \Vani/ Rehabilitacija - letn. IX. ,upi, 3 (!IJ/()J EARLY REHABILITATION - TIMING OR CONCEPT Prof. Anthony B. Ward, MD, Ph□ University Hospital of North Staffordshire, Stoke on Trent, United Kingdom Abstract Starting rehabilitation very early far people fallowing the onset of a neurological health condition has the potential to provide specialist medica! interventions during an acute hospital admissions and has been developed in response to the need far hospitals to reduce inpatient stays in acute beds. But, is there more to early rehabilita- Early rehabilitation describes rehabilitation interventions within the first month of a hospital admission fallowing a disabling health condition. Its value is set out in a paper, which was recently published (1) and this presentation will describe an evidence based care pathway and the results of a study in which the outcomes of brain injured patients were improved by interventions in the intensive care unit. It will also describe the categories of suitable patients within the definition of early rehabilitation. Below are some examples of how it may be delivered. 1. Transfer of patients to specialist beds in the acute hospi­ tal; tion than just timing? The point of entry is defined as when "the priority of care has moved from the definitive acute treatment to one of rehabilitation" and it is at this tirne that the rehabilitation specialist takes the lead far clinical care. In reality, onCJ! definitive care or resuscitation has taken place, a patient's inpatient stay in hospital is primarily far rehabilitation and dedicating facilities, including beds, far this purpose will bear fruit to meet healthcare priorities. 2. Establishment of mobile rehabilitation teams while the patient remains in the referring specialist's bed; 3. Daily visits to the acute wards by specialists from a stand­ alone rehabilitation facility; 4. Establishment of rehabilitation centres to take patients in the very short term. References Ward AB, Gutenbrunner C, Damjan H, Giustini A, Delarque A. J Rehabil Med 2010; 42: 417-424. Vandcr"traclcn / Rdiabilitacija - ktn IX. -,upi. 1 (:!0/0/ THE NEED FOR ACUTE REHABILITATION IN STROKE AND SPINAL CORD INJURY Prof. Guy Vanderstraeten, MD, PhD Oepartment of Physical and rehabilitation Medicine, University Hospital, Gent, Belgium eywords stroke units, spina} cord Iesions, evidence-based rehabilitation Acute rehabilitation and stroke Stroke units contribute to a significant reduction in death, a significant decrease in dependency and a decrease in the need for institutional care. Ali types of patients, irrespective of gender, age, stroke subtype and stroke severity, appear to benefit from treatment in stroke units. Although stroke unit care is more costly than treatment in general neurological or medica! wards, it reduces post-acute inpatient care costs and is cost-effective. In general, stroke units improve the acute stroke survival, the short-term functional status and the greater likelihood of discharge home. Stroke unit setting The setting should be organized in a dedicated stroke ward. Acute stroke patients are more likely to survive, return home and regain independence if they receive organized inpatient (stroke unit) care. Stroke units should aim to replicate those core service characteristics identified in the randornized trials. The absolute benefits of organized inpatient (stroke unit) care appear to be sufficiently large to justify the reor­ ganization of services. There is some controversy about the number and diversity of disciplines that n.eed to be involved in stroke care. Acute rehabilitation and spinal cord lesions The standard in the classification of SCI is the application of the International Standards for Classification of Spina! Cord Injury, written by the Neurological Standards Com­ rnittee of the American Spina! Injury Association. Persons with SCI are among the most physically deconditioned of ali humans. As levels of injury, types of injury and the extent of organ system dysfunction vary among persons with SCI, careful attention must be paid to accurate classification of individuals before entry into clinical treatment or study. As the foundation of rehabilitation involves exercise, it is surprising that so little evidence is available to support its use. Substantial research is needed to document the benefits of exercise interventions post-SCI. New approach to study the contents and outcomes of spinal cord injury rehabilitation: the SCIRehab project The literature provides clear evidence of the success of modem medica} rehabilitation for SCI, but also highlights that much more research into the nature, quality, and effec­ tiveness of inpatient rehabilitation is needed. Application of the criteria of the evidence-based medicine movement has exposed the fact that little high-quality evidence, produced using RCTs or other rigorous research designs, exists to show the effectiveness of rehabilitation or even specific rehabilita­ tion treatments. Severa! studies concluded that longer stays .in rehabilitation facilities were associated with increased functional gains, but variations in improvement rates were seen in different impairment groups. A number of studies have found that early SCI rehabilitation is beneficial. References l. Kaira, L. and P. Langhorne (2007). Facilitating re­ covery: evidence for organized stroke care. J Rehabil Med 39(2): 97-102.National Guidelines Clearinghouse (Canada) 2. Quinn, T. J., S. Paolucci, et al. (2009). Evidence-based stroke rehabilitation: an expanded guidance document from the European stroke organization (ESO) guidelines for management of ischernic stroke and transient isch­ ernic attack 2008. J Rehabil Med 41(2): 99-111. 3. Rodin, M., D. Saliba, et al. (2006). Guidelines abstracted from the Department of Yeterans Affairs/Department of Vandcrslractcn / Rchahilitacip - ktn. IX. -.upi. J / 20/0J Defense clinical practice guideline for the management of stroke rehabilitation. J Am Geriatr Soc 54(1): 158- 62. 4. Bernhardt, J., M. N. Thuy, et al. (2009). Very early versus delayed mobilisation after stroke. Cochrane Database Syst Rev( l): CD006187. 5. Stroke Unit Trialists' Collaboration. Organized inpa­ tient (stroke unit) care for stroke. Cochrane Database of Systematic Reviews 2007, lssue 4. Art. No.: CD000197. DOi: l0.l002/14651858.CD000197.pub2. 6. Teasell, R., M. J. Meyer, et al. (2009). Stroke rehabilita­ tion: an international perspective. Top Stroke Rehabil 16(1): 44-56. 7. lndredavik, B. (2009). Stroke unit care is beneficiat both for the patient and for the health service and should be widely implemented. Stroke 40(1 ): 1-2. Sctkj. Ko-,/ Rchahilitaci_ja k111 IX. supl.) ( 20/0J ZGODNJA REHABILITACIJA BOLNIKOV NA KLINIČNIH ODDELKIH UKC LJUBLJANA: SPODBUDNI REZULTATI KLJUB NE NAJBOLJŠIM DELOVNIM POGOJEM ZA REHABILITACIJO ACUTE ANO EARLY REHABILITATION OF PATIENTS IN CLINICAL DEPARTMENTS OF UNIVERSITY MEDICAL CENTE LJUBLJANA: STIMULATIVE RESULTS DESPITE NON­ IDEAL WORKING CONDIT/ONS FOR REHABILITATION Bogdana Sedej, dr. med., asist. mag. Nataša Kos, dr. med. Inštitut za medicinsko rehab ilitacijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana ljučne besede: Key words: zgodnja rehabilitacija, preprečevanje zapletov Uvod: Z rehabilitacijo bolnikov moramo pričeti sočasno z zdra­ vljenjem bolezni in poškodb. Zgodnjo rehabilitacijo v UKC Ljubljana izvajamo na oddelkih, kjer se bolniki zdravijo zaradi poškodb oziroma bolezni. Ti oddelki niso prilagojeni za rehabilitacijsko obravnavo. Metode: V prispevku je predstavljen način dela v Inštitutu za medi­ cinsko rehabilitacijo (IMR). Naredili smo pregled obravnav bolnikov, hospitaliziranih na Kliničnih oddelkih za kirurgijo UKC Ljubljana za obdobje od januarja do septembra leta 2009. Rezultati: Specialisti fizikalne in rehabilitacijske medicine se udele­ žujemo sestankov kirurških timov in pri delu sodelujemo s fizioterapevti in delovnimi terapevti. Ob bolniku skupaj nare- early rehabilitation, prevention oj complications dimo načrt za njegovo rehabilitacijsko obravnavo. Vanjo lahko vključimo tudi kliničnega psihologa, logopeda ali socialnega delavca. Z rehabilitacijo začnemo takoj, pri načrtovanju le-te pa upoštevamo omejitve, ki jih imajo bolniki zaradi bolezni oziroma poškodb. Uporabljamo pripomočke za mobilizaci­ jo, ob odpustu bolnikov domov poskrbimo, da le-ti dobijo potrebne pripomočke za gibanje. Ortoze, ki so nujne v procesu rehabilitacije, bolniki dobijo v času obravnave pri nas. Glede na zahtevnost rehabilitacije in možnosti, ki jih imamo, se v rehabilitacijskem timu odločimo za nadaljevanje rehabilitacije ambulantno ali pa v eni od rehabilitacijskih ustanov. V prvih devetih mesecih leta 2009 smo obravnavali 7183 bolnikov, kar je bilo 40,9 % vseh bolnikov na oddelkih. Naj­ več, 3730 poškodovancev smo obravnavali na travmatoloških oddelkih, 590 bolnikov pa na nevrokirurškem oddelku. V centru za intenzivno terapijo (CIT) in na oddelku za kirurške infekcije (KOKO) smo obravnavali največji odstotek spreje­ tih bolnikov. Obravnavanih je bilo 98,9 % (447) bolnikov v CIT in 84,6 % (270) bolnikov na KOKO. Najpogostejše so bile 40-minutne obravnave, pri nevrokirurških bolnikih in bolnikih s politravmo pa so dnevne obravnave trajale tudi do uro in pol. S-:tkj. Ko�/ Rd1ahilitacija lctn. IX. ,upi. -, , 20/0J Sklep: Vključevanje rehabilitacije bolnikov v akutno obdobje njiho­ ve bolezni in poškodbe omogoča doseganje boljšega končne- ga izida le-te, preprečuje nastanek sekundarnih zapletov in ustvarja dobre pogoje za izvajanje celovite rehabilitacijske obravnave. Za izvajanje kakovostne zgodnje rehabilitacije je nujno zagotoviti tudi ustrezne delovne pogoje. l.or11ari{ / Rehabilitacija IL-111. IX. -.upi. J (]O/OJ ZNACILNOSTI ORGANIZACIJE REHABILITACIJSKE DEJAVNOSTI V UNIVERZITETNEM KLINIČNEM CENTRU MARIBOR CHARACTERISTICS OF REHABILITATION SERVICES IN THE UNIVERSITY MEDICAL CENTRE MARIBOR Dragan Lonzari6, dr. med. Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Univerzitetni klinični center Maribor C rehabilitacija, storitve, Maribor Uvod: Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (IFRM) UKC Maribor opravlja dejavnosti akutne hospitalne in postakutne ambulantne rehabilitacije. Na IFRM je zaposle­ no 5 zdravnikov specialistov, 40 fizioterapevtov, 4 delovne terapevtke in 2 medicinski sestri. Inštitut nima lastnih rehabi­ litacijskih postelj. Rehabilitacijski tirni (RT) se v obravnavo bolnikov vključujejo na skoraj vseh kirurških oddelkih. Na nekaterih so fizioterapevti nameščeni stalno, na drugih se vključujejo le po dogovoru. 1 Obseg dela: V UKC Maribor se ležalna doba bolnikov' postopno skrajšu­ je, program pa se spreminja iz akutne bolnišnične obravnave v specialistično ambulantno. Povprečna ležalna doba na kirurških oddelkih v letu 2009 je bila 7,7 dni. Enota IFRM Fiziatrija je v letu 2009 opravila 16.738 ambulantnih pri­ merov in 86.230 ambulantnih točk. Na IFRM je bilo v letu 2009 opravljenih 18.419 ambulantnih pregledov in 466.276 točk pregledov in storitev. Podatki o obsegu rehabilitacijskih storitev po posameznih oddelkih so: • Travmatološki oddelek (90 postelj)- 3.406 sprejemov v 2009, najpogostejše storitve 1, 2, 3, 4; • Ortopedski oddelek (55 postelj)-2.147 sprejemov v 2009 (47% bolnikov v Fth), najpogostejše storitve l, 2, 3, 5, 6; y N rehabilitation, services, Maribor • Perioperativna intenzivna terapija - 783 sprejemov v 2009 (94% bolnikov v Fth), najpogostejše storitve 4, 7, 8, 9; • Nevrokirurgija (25 postelj) - 1.011 sprejemov v 2009, najpogostejše storitve 1, 4, 7, 10, 11, 12; • Kardiokirurgija (20 postelj)-689 sprejemov v 2009 (84% bolnikov v Fth), najpogostejše storitve 10, 11, 13, 14 (Fth - fizioterapija; 1 - učenje presedanja in vstajanja, 2 - učenje hoje z berglama, 3 - lokalno ohlajevanje, 4 - zdravilni aerosol, 5 -individualne aktivne vaje, 6-trening hoje po stopnicah, 7 - pasivne vaje, 8 - aspiracija pljuč, 9-asistirane vaje, 10-dihalne vaje, 11 -kardiovaskularni trening, 12 -učenje stoje, 13 -kompresijsko povijanje udov, 14 - kombinirana Fth). Sklep: Uspešen zgodnji prehod bolnika iz hospitalne v ambulantno specialistično obravnavo terja zgodnje vključevanje RT in izvedbo učinkovitih programov rehabilitacije. RT morajo biti stalno vključeni v delo na kirurških in nekirurških oddelkih UKC Maribor ter načrtovati in voditi programe obravnave v tesni povezanosti z RT na primarnem in terciarnem zdra­ vstvenem nivoju. Jamnik. Klopčič Spc\ak / Rchahilitaci_ja - k·tn. IX. -,upi. 3 1 lO/OJ SINDROM KRONIČNE RAZŠIRJENE BOLEČINE - PRIMERJAVA SKUPIN OSEB Z IZPOLNJENIMI IN NEIZPOLNJENIMI KRITERIJI ZA SINDROM FIBROMIALGIJE CHRO/V/C WIDESPREAD PAi/V - A COMPAR/SO/V OF PATIE/VTS WHO MEET CRITERIA FOR FIBROMYALGIA WITH PATIE/VTS WHO DO NOT asist. Helena Jamnik. dr. med, �r. Milica Klopčič Spevak dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana Ključne besede sindrom kronične razširjene bolečine, fibromialgija, kakovost življenja, povezana z zdravjem, epidemiolo­ gija Uvod: Sindrom kronične razširjene bolečine (SKRB) sodi med pogostejše pojavne oblike kronične nerakave bolečine (1). Sindrom fibromialgije (SF) je posebej opredeljena težavnejša oblika SKRB (2). V raziskavi smo z vprašalnikom SF-36 (3) želeli oceniti posebnosti bolnikov, ki so bili vključeni v terciarno obravnavo v naši ustanovi. Metode: V raziskavo smo vključili 105 oseb, ki so bile v obravnavo vključene od marca do junija 2010. Po ugotovitvah pri fizi­ kalnem pregledu bolnikov smo jih razdelili na podskupini z izpolnjenimi ali neizpolnjenimi kriteriji za SF, ki smo ju pri­ merjali po starosti, spolu in rezultatih, ki so jih le-ti dosegli na posameznih podlestvicah vprašalnika SF-36. Rezultate bolnikov smo primerjali tudi z normativi za ameriško popu­ lacijo, ki ni bila hospitalizirana, ter z rezultati oseb s SKRB iz splošne populacije, ki so bili objavljeni v literaturi (4). Rezultati: Med podskupinama ni bilo pomembnih razlik na področju splošnega zdravja, vitalnosti in družabnega življenja. Pod- Ke\.J words: chronic widespread pain, jibromyalgia, health related quality oj lije, epidemiology skupina s SF (66 oseb) je imela hujše bolečine (p <0,001 ), njihovo funkcioniranje je bilo slabše (p<0,001), prav tako je bilo slabše njihovo izvajanje aktivnosti in sodelovanje zaradi telesnega zdravja (p=0,02) ali čustvenih težav (p=0,01). V primerjavi s podskupino, ki ni izpolnjevala kriterijev za SF, so bili boljši rezultati le na področju splošnega duševnega zdravja (p<0,001). Rezultati vseh podlestvic SF-36 so bili nižji od povprečja v ameriški populaciji. Tudi v primerjavi s podatki iz literature so imeli obravnavani bolniki bolj omejene zmožnosti in slabšo kakovost življenja. Razprava: Podskupina bolnikov s SF je dosegla pomembno slabše rezultate, kar je v skladu s sedaj veljavnimi predstavami o sindromu fibromialgije (2). L1te"at..1ra l. Gran JT. The epidemiology of chronic generalized muscu­ loskeletal pain. Best Pract Res Ciin Rheumatol 2003; 17(4): 547-61. 2. Croft P, Burt J, Schollum J, Thomas E, Macfarlane G, Silman A. More pain more tender points: is fibromyalgia Jamnik. Klopčič Spc,ah. / Rchabilitanja - lctn. IX. :--upi. 3 (]O/OJ just one end of a continuous spectrum. Ann Rheum Dis 1996; 55(7): 482-5. 3. Ware JE, Kosinski M, Dewey JE. How to score version 2 of the SF-36 Health Survey. Lincoln, RI: Quality Metric Inc., 2000. 4. Coster L, Kendall S, Gerdle B, Henriksson C, Henriksson KG, Bengtsson A. Chronic widespread musculoskeletal pain - a comparison of those who meet criteria for fibromyalgia and those who do not. Eur J Pain 2008; 12(5): 600-10. kscn;L'k Papct. Palfy / Rehabilitacija - IL'tn. 1\.. �upi 3 r :!O/OJ UPORABA TERMOGRAFIJE PRI DIAGNOSTIKI SINDROMA ZAPESTNEGA PREHODA S POMOČJO UMETNE INTELIGENCE INFRARED THERMOGRAPHY BASED ON ARTIFICIAL INTELLIGENCE FOR CARPAL TUNNEL SYNDROME DIAGNOS/S doc. dr. Breda Jesenšek Papež, dr.med., dr. Miroslav Palfy, univ. dipl. inž. rač. in inf. Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, UKC Maribor ljučne bese1 ie. sindrom zapestnega prehoda, termografija, umetna inteligenca Uvod: Uporaba termografije se kljub številnim prednostim v praksi ni obnesla (1). Ročna analiza slik se je izkazala za dolgotraj­ no in naporno delo, saj je natančnost pri določanju interesnjh področij s slik odločujoča za zanesljivost izvida (2). Zaželena je natančnost na 0,1 K. Želeli smo doseči večjo natančnost metode, zato smo razvili programsko orodje, ki poskrbi za analizo slik in avtomatizira postopek diagnostike sindroma zapestnega prehoda (SZP). Metode: Najprej smo v pilotski študiji na majhnem številu učnih in testnih primerov razvili programsko orodje za analizo ter­ mografskih slik in preverili uspešnost na potrjenih primerih SZP (2). Nato smo v razširjeni študiji na podlagi klasifikacije s pomočjo nevronskih mrež ovrednotili uporabnost termo­ grafije v klinični praksi (3). Rezultati: V pilotsko študijo je bilo vključenih 23 bolnikov in 13 prosto­ voljcev (skupno 112 slik); v razširjeru raziskavi je sodelovalo 71 bolnikov in 57 prostovoljcev (skupno 502 sliki). Izvedli smo različne klasifikacije rok in vsakič uporabili drugačno nevronsko mrežo z dvema skritima nivojema. Vsako klasifi­ kacijo smo petkrat ponovili, pri čemer smo naključno izbrali · 'Y words: carpal tunnel syndrome, thermography, neural networks učne elemente. Uspešnost klasifikacije v pilotski študiji je bila 80 %, v razširjeni raziskavi pa 83 %. Razprava: Ročna analiza termogramov je zelo zamudna in nenatančna pri določanju interesruh področij z le-teh. Razvili in preverili smo uporabo programskega orodja. Rezultati kažejo, da termografije ne moremo priporočiti kot enakovredno dia­ gnostično metodo EMG preiskavi. Menjmo pa, da jo lahko uspešno uporabimo kot presejalno metodo za ugotavljanje težjih SZP. !. ite"'atura l. Ring EFJ. T hermal imaging technique-protocol and sources of error in thermal imaging. In: A case book of infrared imaging in clinical medicine. Warszawa: Med­ press, 2003: 8-9. 2. Jesensek Papez B, Palfy M, Turk Z. Infra.red thermography based on artificial intelligence for carpaJ tunnel syndrome diagnosis. J Int Med Res 2008; 36(6): 1363-70. 3. Jesensek Papez B, Palfy M, Mertik M, Turk Z. Infrared thermography based on artificial intelligence as a scree­ ning method for carpal tunnel syndrome diagnosis. J lnt Med Res 2009; 37(3): 779-90. Kos. Scdq / Rchahil1tau_1a - lctn. IX. ,uri. 3 ( 20/0) UPORABA FREKVENČNO MODULIRANE NEVROSTIMULACIJE PRI RANAH NA DIABETIČNI NOGI FREQUENCY MODULATED NEURAL STIMULATION IN THE TREATMENT OF DIABETIC FOOT ULCERS asist. mag. Nataša Kos, dr. med., Bogdana Sedej, dr. med. Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, UKC Ljubljana � e de: nevrostimulacija, diabetična noga, diabetična rana Uvod: Ena od posledic diabetične polinevropatije so rane na nogi. Njihovo zdravljenje je dolgotrajno. Za pospešitev celjenja ran uporabljamo različne fizikalne dražljaje, med njimi tudi frekvenčno ritmični modulacijski sistem (FREMS) (1, 2). V študiji smo želeli ugotoviti učinkovitost sistema FREMS pri celjenju diabetičnih ran. Metode: V študijo, ki smo jo naredili od januarja do junija 2010, smo vključili bolnike z ranami, ki so nastale kot posledica zapleta sladkorne bolezni. Zbrali smo podatke o vzroku in trajanju rane. Pred pričetkom terapije in nato na vsakih 14 dni smo spremljali velikost rane z merjenjem obrisa, morebitno vnetje, nekrozo in granulacijsko tkivo ter zunanji videz rane in stanje dokumentirali s fotografijami. Terapijo s FREMS smo izvajali 10 dni zapored, po programu' dnevno 25 minut. Po dvotedenski prekinitvi smo izvajanje terapije ponovili. Cilj je bil zacelitev ulkusa. > Rezultati: Obravnavali smo pet bolnikov (tri moške, dve ženski; njihova povprečna starost je bila 70 let). Povprečno trajanje ran pred pričetkom terapije je bilo 21 mesecev. Pri dveh bolnikih se je ey or s. neural stimulation, diabetic Joot, diabetic ulcer rana zacelila. Pri dveh bolnikih smo terapijo prekinili. Rani sta bili manjši, vendar smo pri enem od njih domnevali, da se okužba širi na kost, pri drugem pa se po drugem nizu terapije rana ni več manjšala. Pri petem bolniku smo terapijo zaključili zaradi vnetja in hude slabokrvnosti. Razprava: Celjenje ran na diabetični nogi je dolgotrajno. Bolniki morajo prihajati in terapijo izvajati dolgo časa, kar je zanje pogosto težavno. To je tudi eden od razlogov, da je bila naša skupina bolnikov majhna. Glede na opisane rezultate menimo, da lahko terapijo s FREMS skupaj z drugimi ukrepi koristno uporabimo pri pospeševanju procesa celjenja ran. Literatura: l. Jankovič A, Binic l. Frequency rhythmic electrical mo­ dulation system in the treatment of chronic painful leg ulcers. Arch Dermatol Res 2008; 300: 377-83. 2. Bevilacqua M, Dominguez LJ, Barrella M, Barbagallo M. Induction of vascular endothelial growth factor release by transcutaneous frequency modulated neural stimulation in diabetic polyneuropathy. J Endocrinol lnvest 2007; 30: 944-7. CirahlJL'\L'l'. \likck. llu��ein / RehahilitaL"ip - lctn. IX . ..,upi. j 120//JJ - UČINEK TERAPIJE Z GLOBINSKIMI UDARNIMI VALOVI PRI KALCINACIJSKEM TENDINITISU M. SUPRASPINATUS PRIKAZ NIZA BOLNIKOV EFFECT OF RAD/AL SHOCK WAVE THERAPY ON CALC/FIC TENDINITIS OF M. SUPRASPINATUS - AN OBSERVATIONAL STUDY asist. mag. Klemen Grabljevec, dr. med.*, mag. Martin Mikek, dr. med.**, Mohsen Hussein, dr. med.** * Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana * * Artros - center za ortopedjjo in športne poškodbe, Ljubljana - Ključne besede: kalcinacija v predelu ramenskega obroča, m. supraspi­ natus, globinski udarni valovi, lestvica SPADI Uvod: Terapija z globinskimi udarnimi valovi je terapevtska upora­ ba pnevmatsko generiranih udarnih valov visoke frekvence, povzročene z nizkoamplitudnim vibriranjem sonde (1). Namen študije je bil spremljati učinek terapije z globinskimi udarnimi valovi na bolečino, funkcijo in gibljivost v ramen­ skem sklepu pri osebah z ultrazvočno potrjeno kalcinacijo v m. supraspinatus. Metode: Opazovali smo zaporedni priložnostni vzorec 39 oseb (24 žensk, 15 moških) oseb, pri katerih smo v obdobju enega leta (maj 2009 - maj 2010) izvajali terapijo z globinskimi udarnimi valovi. Vse osebe so opravile terapijo z globinskimi udarnimi valovi S-krat v enem tednu. Pred začetkom terapije in po njej so ocenili svojo bolečino in težave pri dnevnih aktivnostih z lestvico SPADI (2) in stopnjo težav z okvarjeno ramo (na 4-stopenjski lestvici). Hkrati smo izmerili obseg neboleče gibljivosti v ramenskem sklepu pri predročenju (AFL) in dvigu roke skozi odročenje (EL). Rezultati: V opazovanem vzorcu preiskovancev je bilo 24 žensk in 15 moških, povprečna starost je bila 37 let (razpon od 29 do .; .eywords; rotator cuff calcination, m. supraspinatus, radial shock wave therapy, Shoulder Pain and Disability Index j 51 ). Povprečni dosežek na skupni lestvici S PADI se je znižal s 76,6 (SO 28,6) na 29,4 (SO 18,2; parni test t: p<0,001), na podlestvici za bolečino z 32,7 (SO 10,8) na 12,7 (SD 7,2; p<0,001) in na podlestvici o težavah pri dejavnosti in sodelovanju s 43,9 (SO 19,3) na 16,7 (SO 12,1; p<0,001). Izrazito se je izboljšala tudi gibljivost: povprečje AFL se je povečalo s 136,4° (SO 21,7°) na 166,4° (SO 14,0°; parni test t: p<0,001), povprečje EL pa z 99,7° (SO 18,4°) na 150,3° (SO 16,8°). Sklep: Na opazovanem vzorcu preiskovancev se je metoda izkazala kot učinkovita z vidika zmanjšanja bolečine in oviranosti pri dnevnih aktivnostih ter z vidika izboljšanja gibljivosti v prizadeti rami. V nadaljnjih študijah bi bila smiselna pri­ merjava z drugimi terapevtskimi metodami. L1tera+.;ura. l. Speed CA. Extracorporeal shock-wave therapy in the management of chronic soft-tissue conditions. J Bone Joint Surg Br 2004; 86-B: 165-71. 2. Jamnik H, Spevak MK. Shoulder Pain and Oisability Index: validation of Slovene version. Int J Rehabil Res 2008; 31: 337-41. ;-.;mah.. Burger. 'fomšič / Rehabilitacija - lctn. IX. -..upi. 3 (:!O/OJ VPLIV ORTOZ ZA STOPALO NA PRITISKE IN BOLEČINO V STOPALIH TER HOJO BOLNIKOV Z REVMATOIDNIM ARTRITISOM INFLUENCE OF FOOT ORTHOSES ON PLANTAR PRESSURES, FOOT PAIN AND WALKING ABILITY OF RHEUMATOID ARTHRITIS PATIENTS asist. dr. Primož Novak, dr. med.*, prof. dr. Helena Burger: dr. med.*, prof. dr. Matija Tomšič, dr. med.* *, doc. dr. Gaj Vidmar: univ. dipl. psih.* * Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana **Klinični oddelek za revmatologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana ljučne besede: revmatoidni artritis, bolečina v stopalih, ortoze za sto­ palo, meritev stopalnih pritiskov, šestminutni preizkus hoje Keywords: rheumatoid arthritis, foot pain, foot orthoses, insoles, plantar pressure measurement, 6-minute walking test > Uvod: Rezultati: Namen naloge je bil primerjati vpliv različnih tipov ortoz za stopalo na razporeditev pritiskov, bolečino v sprednjem delu stopala in sposobnost hoje pri bolnikih z revmatoidnim artritisom (RA) (1, 2). Metode: Šestdeset bolnikov z RA smo naključno razdelili v 3 skupine. Preiskovanci v prvi skupini so prejeli placebo ortoze(n=20),v drugi ortoze za stopalo,izdelane po modelu z rnininnalno korekcijo (n=11) oziroma brez nje (n = 9), v tretji pa ortoze za stopalo, izdelane po modelu s korekcijo (n = 20). Za merjenje stopalnih pritiskov med hojo smo uporabili sistem F-Scan. Bolečino v stopalih smo ocenili z bolečinsko podlestvico Indeksa funkcioniranja zaradi težav s stopali. Sposobnosti hoje smo preverili s šestminutnim testom hoje. Preiskave smo opravili ob prvem pregledu, l teden po prevzemu ortopedskih čevljev in ortoz za stopalo in po šestih mesecih. Stopalni pritiski na bolečih mestih so pri bolnikih z RA sta­ tistično značilno večji kot na nebolečih mestih. Z ortozami za stopalo dosežemo pomembno prerazporeditev stopalnih pritiskov, vendar pri tem ni značilnih razlik med posame­ znimi tipi ortoz. Uporaba ortoz za stopalo značilno zmanjša bolečine v sprednjem delu stopala (p<0,001 ), učinek se sča­ soma povečuje. Razlike med posameznimi tipi ortoz so sprva neznačilne, po šestih mesecih se povečajo in postanejo mejno značilne (p=0,066). Učinek je največji pri ortozah, izdelanih po modelu z minimalno korekcijo oz. brez nje, ter najmanjši pri placebo ortozah. Sposobnost hoje se ob nošenju ortoz za stopalo (in ortopedskih čevljev) pomembno izboljša (p<0,001), vendar brez značilnih razlik med posameznimi tipi ortoz. Bolečina v stopalih pri bolnikih z RA vpliva na rezultat šestminutnega preizkusa hoje. Prehojena razdalja se z zmanjšanjem bolečine v stopalih poveča, korelacija je šibka, vendar značilna (r = -0,35; p < 0,05). Sklep: Z raziskavo nismo dokazali očitnih prednosti ortoz za stopa­ lo, izdelanih po modelu, v primerjavi s placebo ortozami. N1l\'al-.. Burger. Tomšič/ Rehabilitacija - lctn. IX. supl. 3 / 20/0) Literatura: l. Hodge MC, Bach TM, Carter GM. Novel award 1st prize paper. Orthotic management of plantar pressure and pain in rheumatoid arthritis. Clin Biomech (Bristol, Avon) 1999; 14(8): 567-75. I! 2. Conrad KJ, Budiman-Mak E, Roach KE, Hedeker D 1 Caraballada R, Burks D, et al. Impacts of foot orthoses on pain and disability in rheumatoid arthritics . J Ciin Epidemiol 1996; 49(1): 1-7. r D, oses Clin Kuralt. hangc1. Strgar/ Rehabilitacija - lctn. IX. �upi. J / 20/0J ZDRAVLJENJE TENDINITISA Z LED (LIGHT EMITTING DIODES) THERAPY OF TENDINIT/S WITH LED DIODES Tanja Kuralt, dr. med.*, asist. Igor Frangež, dr.med. * *, Rebeka Strgar*** * FMR plus, d.o.o., Ljubljana * * Klinični oddelek travmatologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana * * *Votan, d.o.o., Tehnološki park Ljubljana ljučne besede: fotobiomodulacija, LLLT, LED, tendinitis :Uvod:1 Tendinitis je ena od najbolj pogostih motenj mišično skeletnega sistema. Primarne nepravilnosti tetiv (ten­ dinopatije) so najbolj pogosto povezane s preobremeni­ tvami v športnih in delovnih aktivnostih. Uporaba LLLT (low-level light therapy) se je izkazala kot učinkovita (1). V zadnjem času terapevtsko uporabo laserja uspe­ šno nadomeščajo LED (light-emitting diodes), ki imajo širši spekter valovnih dolžin. Fotobiomodulacija z LED je dopolnilna terapija k drugim postopkom fizikalne terapije in terapevtskim vajam ( 1 ). Omogoča hitrejšo regeneracijo po poškodbah mehkih tkiv, pri vnetju. Vpliva na dejavnike, ki podpirajo obnovo tkiva s proliferacijo in diferenciacijo celic (2). 1 Učinek fotobiomodulacije na tetive: Učinek fotobiomodulacije na tetive naj bi po nekaterih štu­ dijah zaviral nastajanje prostoglandina PGE 2 • Stimulativno deluje na fibroblaste in s tem na nastajanje zunajceličnega matriksa (1). Key words: fotobiomodulation, low-level light therapy (LLLT), light emitting diode s (LED), tendinitis Priporočeni parametri zdravljenja z LED: Priporočeni svetlobni odmerki za stimulacijo zdravljenja tendinitisa so 0.5 do 5J/cm2 in intenzivnost od 50 do 80 oz. do 100 mW/cm2, uporablja se nekoherentna rdeča svetloba in svetloba blizu infrardečega dela spektra (2). Sklep: Terapija z LED je pri zdravljenju tendinitisa učinkovita. Literatura: 11. O'Brien M. Structure and metabolism of tendons. Scand J Med Sci Sports 1997; 7(2): 55-61. 2. Frangež I, Smrke D, Škarja M, Strgar R. Terapevtske indikacije fotobiomodulacije z LED diodami. In: Smrke D, ur. et al. Metode sodobnega zdravljenja. IV. konferen­ ca o ranah z mednarodno udeležbo: zbornik predavanj, Portorož, 23.-24. april 2009. Ljubljana: Klinični oddelek za kirurške okužbe, Kirurška klinika, Klinični center, 2009: 37-45. � Dampn. Krajnik. t\latjačic. Tomšič. Gorišek. Vrečar. Cikajlo. Klemen. Pra.111ikar. Ciroll'gL'r Sr-'.L'll / Rehabilitacija - ktn. IX. �upi. 3 120/0) �� ZNAČILNOSTI UČINKA APLIKACIJE BOTULINSKEGA TOKSINA V MIŠICE SPODNJIH UDOV PRI OTROCIH S CEREBRALNO PARALIZO COMPARISON OF THE EFFECT OF BOTULINUM TOXIN APPLICATION INTO THE MUSCLES OF LOWER I EXTREMITIES IN CHILDREN WITH CEREBRAL PALSY , prim. asist. Hermina Damjan, dr. med.*, mag. Janez Krajnik, univ. dipl. fiz.*, izr. prof. dr. Zlatko Mat.jačic, univ. dipl. inž. el. *, Igor Tomšič, univ. dipl.*, Marta Gorišek, dipl. fiziot. *, Irena Vrečar, dipl. fiziot. *, prof. dr. lmre Cikajlo, univ. dipl. inž. el. *, Ana Klemen, dipl. fiziot. *, asist. mag. Aleš Pražnikar, dr. med.* *, asist. mag. Kat.ja Groleger Sršen, dr. med.* * Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana **Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nevrološka klinika [ . -,. b _.. 1u :ne ese1 ,e: cerebralna paraliza, botulinski toksin, povečan mišični L tonus, hoja Uvod: Eden od vodilnih znakov okvare zgornjega motoričnega nevrona je povečan mišični tonus, ki tudi otroke s cerebralno paralizo ovira pri hoji. Lokalno povečan mišični tonus lahko zdravimo z aplikacijo botulinskega toksina (BT) v mišico ( 1-3). V študiji smo želeli primerjati učinke aplikacije BT na vzorec hoje pri otrocih s hemiparetično (HP) in diparetično (DP) obliko cerebralne paralize (CP). Metode: Pri vseh vključenih otrocih smo opravili klinično testiranje in meritve hoje z optoelektričnim sistemom Vicon MX l teden pred aplikacijo BT in 6 tednov po njej. Pri vseh smo BT aplicirali v m. triceps surae, glede na vzorec hoje pa dodatno pri petih otrocih s HP še v m. tibialis posterior ter pri enem otroku z DP v stegenske strune in adduktorne mišice kolkov. t .ey 1A,o 1s cerebral palsy, botulinum toxin, spasticity, gait Rezultati: Največja sprememba je bila v goniogramih gležnja v sagi­ talni ravnini. Videti je bilo znatno izboljšanje povprečja pri dorzalni fleksiji v gležnju, predvsem v zaključni fazi opore pri otrocih s HP. Pri otrocih z DP je bil učinek sicer pozitiven, vendar bistveno manjši. Z EMG smo ugotovili pomembno zmanjšano aktivnost mišice gastroknemius, manj pa mišice soleus. Sklep: Pri vseh otrocih je aplikacija BT izboljšala vzorec njihove hoje, predvsem gib gležnja v sagitalni ravnini. Pozitiven učinek je bil pomebno večji pri otrocih s HP. Z računalniško analizo hoje smo objektivno prikazali rezultate kliničnega dela in različnost učinka uporabe BT pri zdravljenju spa­ stičnosti pri otrocih z diparetično in hemiparetično obliko CP. Damjan. Krajni!-.. �latjačic. Tomšič. Gorišcl-.. Vrečar. Cikajlo. Kkmcn. Pra1nih:ar. Grob.!cr sr;cn __ ___ I Rdwhilitaci_ja ktn. IX. ,upi. J ( 20/0J � ------ Literatura: l. Gage JR. The treatment of gait problems in cerebral palsy. London: Mac Keith Press, 2004. 2. Graham HK, Aoki KR, Autti-Ramo I, Boyd RN, Delgado MR, Gaebler-Spira DJ, et al. Recommendations for the use of botulinum toxin type A in the management of cerebral palsy. Gajt Posture 2000; ll(l): 67-79. 3. Koman LA, Paterson Srojth B, Balkrishnan R. Spasticity associated with cerebral palsy in children: guidelines for the use ofbotulinum A toxin. Pediatric Drugs 2003; 5(1): 11-23. -------------------- !, Schara. Damjan. Cikajlo / Rehabilitacija - lctn. IX. ,upi. J / ]()/()J OPERATIVNO ZDRAVLJENJE PES EQUINOVARUS PRI OTROCIH S CEREBRALNO PARALIZO SURG/CAL TREATMENT OF EQU/NOVARUS IN CHILDREN WITH CEREBRAL PALSY Karin Schara, dr. med.*, prim. asist. Hermina Damjan, dr. med.**, prof. dr. lmre Cikajlo, univ. dipl. inž. el. * * * Ortopedska klinika, UKC Ljubljana * * Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana K-- ene d· cerebralna paraliza, pes equinus, računalniška analiza hoje, operativni poseg Uvod: Za otroke s hemiparetično obliko cerebralne paralize (CP) je značilna hoja v pes equinovarus na strani okvare. Pona­ vljajoča se hoja pri pes equinovarus postopno povzroči kraj­ šanje plantarnih flektornih mišic, zaradi česar je potrebno operativno zdravljenje (1). Metode: Letno na Ortopedski kliniki v UKC Ljubljana operiramo povprečno 45 otrok s pes equinus. Za operativni poseg se praviloma odločimo na podlagi klinične ocene in meritev gibljivosti. Učinke operativnega posega spremljamo z računalniško analizo hoje le pri posameznih otrocih, ki jih obravnavamo interdisciplinarno skupaj s timom za rehabili­ tacijo otrok iz URI-Soča. Pri vseh bolnikih s pes equinus je narejena operativna podaljšava Ahilove kite z odprto metodo z minimalnim rezom. Če gre tudi za pes varus, operativno podaljšamo tudi mišico tibialis posterior (2). Rezultati: Na prikazanem primeru enajstletne deklice je analiza hoje pred operativnim posegom pokazala, da je vzrok hoje v pes equinovarus toga skrajšava plantarnih flektornih mišic ne pa povečan mišični tonus. Zato je bila metoda, ki smo jo izbrali za zdravljenje operativna podaljšava omenjenih struktur. Analiza po operativnem posegu in rehabilitaciji je ''f "'o d · cerebral palsy, pes equinus, gait analysis, surgical treat­ ment pokazala plantigradno obremenitev stopala na strani okvare] večji obseg giba v gležnju za 15 stopinj in daljša faza opori na okvarjeni strani. Sklep: Na prikazanem primeru smo opravili računalniško analiz hoje pred operativnim posegom in po njem, podobno kot j o tem poročal Kay s sodelavci (3). Z analizo pred operacij smo potrdili domneve s kliničnega pregleda in merite gibljivosti, da lahko pričakujemo pravilnejši vzorec hoj po operativni podaljšavi skrajšanih struktur. Pravilnos odločitve in ustreznost operativnega posega smo prikazal"' z dodatno pooperativno analizo. L1teratu"a 1. Greene WB. Cerebral palsy. Evaluation and management of equinus and equinovarus deformities. Foot Ankle Ciin 2000; 5(2): 265-80. 2. Chen L, Greisberg J. Achilles lengthening procedures. Foot Ankle Ciin 2009; 14(4): 627-37. 3. Kay RM, Rethlefsen SA, Ryan JA, Wren TA. Outcome o gastrocnemius recession and tendo-achilles lengthening in ambulatory children with cerebral palsy. J Pediatr Orthop Br 2004; 13(2): 92-8. Demšar. Plaskan / Rdrnbilitac1ja ktn. IX. supl. > / 20/0/ ZGODNJA MEDICINSKA REHABILITACIJA BOLNIKOV S PAREZO OBRAZNEGA ŽIVCA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI CELJE EARLY MEDICAL REHABILITATION OF PATIENTS WITH BELL,S PALSY IN THE CELJE GENERAL HOSPITAL prim. mag. Aleš Demšar, dr. med., asist. Lidija Plaskan, dr. med. Oddelek za medicinsko rehabilitacijo, Splošna bolnišnica Celje :rite c besede: periferna pareza obraznega živca, funkcionalna fizikalna terapija, pomožne metode Vodilni simptom Bellove pareze je motorična disfunk­ cija, zato je osnova rehabilitacije funkcionalna terapija po metodi PNF (1). Zaradi neenotnih stališč z otologi, ki dajejo prednost zdravljenju z električno stimulacijo, smo že v letih 1992 in 1993 izvedli prospektivno študijo o učinkovitosti najpogosteje uporabljenih metod fizikalne terapije. hoj etode: lnos :az · V študiji smo spremljali 91 bolnikov z Bellovo parezo, ki smo jih zdravili s funkcionalno fizikalno terapijo po metodi PNF, po uporabljeni pomožni metodi pa smo jih po naključju razdelili v 4 skupine: I. skupi�a (24 bolnikov), zdravljena s funkcionalno terapijo (Ff), II. skupina (21 bolnikov) - s Ff in diadinamskimi tokovi (DF + CP), III. :men skupina (22 bolnikov) - s Ff in pulzirajočim magnetnim poljem in IV. skupina (24 bolnikov) - s Ff in električno stimulacijo. Bolnike smo ocenili po 3 tednih in 3 mesecih z mišičnim testiranjem obraznih mišic (MS) in ocenjevanjem mimike (gubanje čela, zapiranje oči, prikaz zob in žvižganje. Rezul­ tate smo razdelili v 4 skupine: odličen rezultat - MS 4-5 (zmore vse 4 gibe), dober rezultat - MS 3 (zmore 3 gibe), zadovoljiv rezultat- MS 1-2 (zmore 2 giba) in slab rezultat - MS O (ne zmore nobenega giba). Keywo ds: Bell's palsy, functional physical therapy, auxiliary meth­ ods Rezultati: Doseženi so bili naslednji deleži odličnih in dobrih rezul­ tatov: • I. sk.: • II. sk.: • III. sk.: • IV. sk.: Sklep: po 3 tednih 82 %, po 3 mesecih 98 %; po 3 tednih 85 %, po 3 mesecih 98 %; po 3 tednih 68 %, po 3 mesecih 78 %; po 3 tednih 65 %, po 3 mesecih 70 %. Najboljše rezultate smo dosegli v 2. skupini in najslabše v 4. skupini, kar potrjuje domnevo, da je osnova uspešne zgodnje medicinske rehabilitacije bolnikov z Bellovo parezo funkcio­ nalna fizikalna terapija, diadinamski tokovi v zgodnji fazi pa pospešijo regresijo edema. Glede na rezultate lahko trdimo, da je električna stimulacija kontraindicirana. Te ugotovitve se ujemajo z novejšimi spoznanji o specifiki obraznih mišic, na čemer temelji naš program uspešne zgodnje medicinske rehabilitacije (2). Literatura: l. Jackson CG, von Doersten PG. The facial nerve. Current trends in diagnosis, treatment and rehabilitation. Med Ciin North Am 1999; 83: 179-95. 2. Štefančič M.: Elektroterapija. In: Štefančič M, ed. Osnove fizikalne medicine in rehabilitacije gibalnega sistema. Lju­ bljana, Državna založba Slovenije, 2003: 173, 346-47. šu-:1cršič. Šuštar. Paro-Panjan/ Rehabilitacija - lctn. IX. supl. J / ]JJ/0) OCENA GIBALNIH SPOSOBNOSTI 1 1 PRI PREZGODAJ ROJENIH OTROCIH, STARIH PET LET ASSESSMENT OF MOTOR SKILLS IN A J ! GROUP OF PRETERM BOR/V CHILDREIV: AT FIVE YEARS OF AGE Breda Šušteršič, dr. med.*. Katja Šuštar. del. ter.*. doc. dr. Darja Par IG). It implies movement during provision of vibration energy (VETE) and consists of isotonic and isometric contractions of muscles, enhanced by vibration energy. VETE is gaining importance because of sinusoidal vibration that elicits tonic vibration reflex, thus enhancing muscle contraction (1). VETE can be used for ameliorating flexibility. Such tar­ geted exercise can improve range of motion, sol ve postural problems, and cure focal muscle strains. Vibration exercise can increase proprioception to regain coordination after traumatic lesions (2, 3). Application of vibration to patients requires strict supervision by the physician and precise and cautious application by the physiotherapist. We are still in the period of experimental studies in this field, but based on � ,1 the acquireci, knowledge we can foresee an interesting futtu for VETE in rehabilitation medicine. References: � � d l. Bosco C, Colli R, Introini E, Cardinale M, Tsarpela O Q Madella A et al. Adaptive responses of human skeleti muscle to vibration exposure. Ciin Physiol 1999; 1� Ji 183-7. 1 2. Foti C, Annino G, D'Ottavio S, Sensi F, Tsarpela Op Masala S, Magni E, Tranquilli C, Francavilla C, Bosan C. Preliminary study on the effects of high magnitude t low frequency of whole body vibration in physica activity of osteoporotic women. Med Sport 2009; 621 97-106. e s1 3. Ljoka C, Del la Bella G, Carcelli L, Maugeri E, Giordan il L, Foti C. Preliminary study on the effect of the vibra tory therapeutic exercise of non-union fracture. Eun � Medicophys 2006; 42: l05- l06. S C s: 711!!..-------,-- ---- Toti. Ljoka / Rchabilitac1_1a - ktn. IX. "upi. J / :!O/OJ MESOTHERAPY IN REHABILITATION MEDICINE Prof. Calogero Foti, MD, Concetta Ljoka, MD Physical and Rehabilitation Medicine Chair. Tor Vergata University, Rome, ltaly s: microinjections, pharmacological treatment, pain 1stract esotherapy (MT) is a therapeutic method used in physical nd rehabilitation medicine (PRM) and consists of multiple · croinjections of small amounts of official pharmacopoeia rugs, loco-regionally placed on cutaneous areas projection f the tissues involved by the pathological process (1). MT as first scientifically documented by Michel Pistor in 1958. t is exclusively a medica! intervention. he main and better known mechanism of action is the harmacological one. In addition, some other phenomena, of eflexogenic and immunological nature, have been described o be effective. he main feature ofMT in any case consists of the strength­ ning of pharmacological effect achieved by adopting some imple technical procedures. The fundamental MT device s represented by the so-called Lebel needle. improves pain, inflammation and muscular contracture. orne clinical indications of MT in PRM are: back pain; ervical or lumbar radiculopathy; shoulder impingement yndrome; insertional tendinopathies; knee osteoarthritis; fibromyalgia syndrome. Main contraindications to MT are allergies or intolerances for drugs used in the mixture; severe failures; systemic infections; pregnancy; needle­ phobia (2). In our experience, mesotherapy, due to its safety, tolerability, cost effectiveness and efficacy, can be considered a useful technique for the management of painful musculoskeletal diseases (3). References: 1. Dalloz-Bourguignon AJ. A new therapy against pain: me­ sotherapy. J Belge Med Phys Rehabil 197 9; 2: 230-4 2. Foti C., Cassarino SA, Magni E, Ljoka C, Coco C. Mesotherapy in spine pain. Eura Medicophys 2006; 42: 26-7. 3. Ljoka C, Listrani A, Della Bella G, Magni E, Foti C. Mesoterapia antalgica e rachialgie. Eura Medicophys , 2006; 42: 1043-6. DL· Bru1111. I .L'L'lLm.:r / Rchahilitacija - ktn. 1:\. �upi. J / 20/0) GROIN INJURIES IN ATHLETES: DIAGNOSIS AND CONSERVATIVE TREATMENT R. de Bruijn, PT, Senior Lecturer Utrecht University of Applied Sciences, Institute of Human Movements and □uteh Academy of Orthopaedic Medicine, Utrecht Keywords· groin injuries, sports, diagnostics Abstract Groin pain is a common condition in athletes. The incidence in soccer players is 10-18% per year (1-3). Sports activities like soccer, skating and taekwondo have in common a high loading force during unipodal standing positions, which exerts high stress forces on the pelvic ring. Due to these forces, hip adductors as well the pubic disc can be overloaded and damaged, initiating groin pain. Clinical examination will produce the specific complaints whilst MRI might show pubic bone marrow edema (4). Different conservative therapies are advocated in literature, mostly emphasizing muscle balance and muscle force of the trunk and pelvic girdle (5, 6). From the diagnostic point of view, pel vic instability has to be ruled out as a source of groin pain (7). Although it is more specific in women peripartum, it can develop in athletes due to high forces acting on the pel vic ring during unipodal loading activities. neierencei l. Ekstrand J, Gillquist J. Soccer injuries and their mecha­ nisms: a prospective study. Med Sci Sports Exerc, 1983: 15. 2. Nielsen AB, Y de J. Epidemiology and traumatology injuries in soccer. Am J Sports Med, 1989: 17. 3. Engstrom B, Forssblad M, Johansson C, Tornkvist Does a major knee injury definitely sideline an eli soccer player? Am J Sports Med, 1990: 18. 4. Yerrall GM, Slavotinek JP, Barnes PG, Fon GT. Descrip tion of pain provocation tests used for the diagnosis a sports-related chronic groin pain: relationship of tests ll defined clinical (pain and tenderness) and MRI (pubil bone marrow edema) criteria. Scand J Med Sci Spor� 2005; 15 (1): 36-42. q O! 5. Holmich P, Uhrskou P, Ulnits L, Kanstrup IL, Nielser MB, Bjerg AM, Krogsgaard K. Effectiveness of activi u, physical training as treatment for long-standing adductor related groin pain in athletes: randomised trial. Lancet 1999 Feb 6; 353(9151): 439-43. 6. Jansen J, Weir A, Denis R, Mens J, Backx F, Stam H V Resting thickness of transversus abdominis is decreaseč ni in athletes with longstanding adduction-related groir di pain. Man Ther, 20IO Apr; 15(2): 200-5. P1 C( 7. Mens J, Inklaar H, Koes B, Stam H. A new view 01 (1 adduction-related groin pain. Ciin J Sports Med, 2006 Pl 16 (1): 15-9. še fi, m iz ne p< ;tJ m p< lx p� pr Kruščic. Lonzaric / Rehahilitacip - letn. IX. �upi. J 110/0) PRIMERJAVA REHABILITACIJSKEGA IZIDA TREH KIRURSKIH TEHNIK PRIMARNE OSKRBE PRETRGANJA AHILOVE KITE COMPARISON OF REHABILITATION OUTCOMES BETWEEN THREE PRIMARY SURGERY TECHN/QUES FOR ACHILLES TENDON RUPTURE Aleksander Krušči6, dr. med., Dragan Lonzari6, dr. med. Univerzitetni klinični center Maribor Kij c esede: odprta oskrba rupture, podkožno zašitje, zaprta funkci­ onalna ortoza, Ahilova kita okončnega mnenja o tem, katera tehnika primarne kirurške skrbe akutnega popolnega pretrganja Ahilove kite (AK) in tem povezan program pooperativne rehabilitacije je najbolj strezen, še ni. študijo smo vključili 262 bolnikov, ki smo jih operirali v aši ustanovi v obdobju 1999-2004. Preiskovance smo raz­ elili v tri skupine glede na operativno tehniko in kasnejši rogram rehabilitacije: A- odprta tehnika z ojačitvijo m. tri­ eps surae; B - podkožno zašitje po Čretniku in Kosanovicu 1 ); in C- podkožno zašitje z dvema prekrižanima zankama. rotokol rehabilitacije za prvi dve tehniki je vključeval esttedensko mavčno imobilizacijo in večtedenski program izikalne terapije, protokol za skupino C pa dvotedensko avčno imobilizacijo, tritedensko uporabo individualno zdelane zaprte ortoze za gleženj in stopalo (OGS) in fizikal­ o terapijo. OGS dovoljuje zgodnje razgibavanje gležnja in opolno obremenjevanje, hkrati pa preprečuje dorzifleksijo topala. Na podlagi podatkov iz pisne dokumentacije smo aredili retrogradno analizo. Vključili smo podatke o številu onovnih ruptur, o okvari suralnega živca, času uporabe ergel, aktivni gibljivosti v gležnju, enonožnem dvigu na rst� operirane noge, poškodovančevi zmožnosti za hojo po rst1h ter času omejitve telesnih in športnih aktivnosti. Key words: open repair, percutaneous suturing, closed functional orthosis, Achilles tendon Rezultati: V skupini A je bilo 42 bolnikov (16 %), v skupini B 159 bolnikov (61 %), v skupini C pa 61 bolnikov (23 %). Do ponovne rupture je prišlo le pri dveh bolnikih iz skupine B in enem iz skupine C. V skupini B in C je bilo po nekaj primerov okvare suralnega živca, razlika med skupinama ni bila statistično značilna. Operiranci iz skupine C so imeli najboljši izid rehabilitacije. Razlike so bile statistično �načilne (p=0,003 za čas uporabe bergel; p<0,001 za ostale spremenljivke). Sklep: Študija ni bila randomizirana in funkcijski izidi niso vklju­ čevali uveljavljenih lestvic za oceno funkcijskih sposobnosti. Kljub temu lahko trdimo, da so bolniki iz skupine C dosegli najboljše in najhitrejše funkcijsko okrevanje. Zaprta OGS dovoljuje zgodnje obremenjevanje in izvajanje programa, ob tem pa zapleti niso pogostejši. Literatura: 1. Čretnik A, Kosanovic M, Smrkolj V. Percutaneous versus open repair of the ruptured Achilles tendon: a compara­ tive study. Am J Sports Med 2005; 33: 1369-79. 1 ," ;; l'IL 'Rl·'•ahilita� i1.1 ktn 1\ ,upi , r _111/11 VLOGA ULTRAZVOCNE DIAGNOSTIKE PRI OCENJEVANJU POZNIH FUNKCIONALNIH REZULTATOV PO ...,. ...,. PODKOZNEM ZASITJU AHILOVIH KIT ULTRASONOGRAPHY IN THE EVALUATION OF LATE FUNCTIONAL RESULTS OF ACHILLES TENDON PERCUTANEOUS SU'TURING Dragan Lonzaric, dr. med., doc. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med., Marko Borko, prof. tel. vzg. Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Univerzitetni klinični center Maribor pretrganje Ahilove kite, kalcifikacija, funkcionalna ocena Uvod: Uporabnost ultrazvočne diagnostike (UZ) pri ocenjevanju poznih funkcionalnih rezultatov po podkožnem zašitju Ahi­ love kite (AK) ni znana. To smo želeli preveriti pri osebah, ki smo jih zaradi pretrgane AK operirali in rehabilitirali v naši ustanovi. Metode: V študijo je bilo 5 let (mediana; razpon od 3,5 do 6 let) po operaciji in rehabilitaciji vključenih 16 bolnikov. Vsi so bili moškega spola, mediana starosti ob poškodbi je bila 42 let (razpon od 36 do 56 let). Opravljene so bile naslednje meritve in preiskave: ultrazvočni pregled (hipoehogenost in nehomogenost, debelina AK, kalcifikacija in rupture), obseg pasivne gibljivosti (goniometrija), subjektivna ocena bolnikov o zmožnostih za telesno delo in športne dejavnosti (vidna analogna lestvica), lestvica viktorianskega inštituta (VISA-A) ( l) in lestvica ameriškega ortopedskega združenja za stopalo in gleženj (AOFAS) (2). Primerjava med funkcio­ nalnimi izidi (Mann-Whitney U test) je bila opravljena med skupino z boljšim in s slabšim UZ izvidom (večja stopnja nehomogenosti in hipoehogenosti ter kalcifikacije). Rezultat, Mediana vrednost anteroposteriorne debeline operirane AK na vzdolžnih posnetkih je bila 11,1 mm (razpon od 4,8 do '•II Achilles tendon rupture, calcification, functional score 17 mm). Sedem operirancev je imelo slabši UZ izvid (pr štirih smo ugotovili kalcifikacijo). Mediane vrednosti celotno skupino so bile - pasivna gibljivost: dorzifleksij; 15° (razpon od 5 do 20°), plantarna fleksija 60° (razpon OI 50 do 70°); sposobnost telesnega dela in športnih dejavnost ustrezno 94 (razpon od 35 do 100) in 86 (razpon od lO d! 100); VISA-A 97 (razpon od 67 do 100); in AOFAS 1 (81-LO0). Razlike med skupinama so bile zelo majhne iI statistično neznačilne. Sklep: Pozni funkcionalni rezultati so zelo dobri. Med skupinama boljšim in slabšim UZ izvidom ni bilo statistično značilni razlik v funkcionalnih izidih, zato menimo, da UZ diagn, stika ni koristna in zato tudi ni potrebna. l. Maffulli N, et al. The VISA-A questionnaire: a vali 1 and reliable index of the clinical severity of Achilli tendinopathy. J Sports Med 2001; 35: 35-341. 2. Maffulli N, ed. Disability and rehabilitation: Advanc in tendinopathy. Disabil Rehabil 2008; 30: 1513-677. Borko. Lonzaric:. Jesenšek Papci / Rchabtl11aci1a - lctn. IX. supl. J (:!O/OJ IZOKINETIČNA JAKOST PLANTARNIH FLEKTORNIH MIŠIC PO PERKUTANEM ZAŠITJU AHILOVE KITE /SOKINETIC STRENGTH OF PLANTAR FLEXORS AFTER PERCUTANEOUS REPAIR OF ACHILLES TENDON RUPTURES Marko Borko, prof. šp. vzg., Dragan Lonzari6, dr. med., doc. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med. Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Univerzitetni klinični center Maribor izokinetika, plantarna fleksija, perkutano zašitje, Ahi­ lova kita erkutano zašitje je danes zelo pogost način oskrbe rupture hilove kite (AK). lzokinetične meritve (IM) nam omo­ očajo objektivno in zanesljivo oceno moči pri plantarni eksiji (PF) po zašitju AK (1). Zanimalo nas je, kakšne so ilateralne razlike (BR) v jakosti pri PF nekaj let po zašitju K. Dosedanje študije so pokazale manjše BR (do JO%) ed jakostjo pri PF zdrave in operirane noge (2, 3). Takšne azlike lahko štejemo za normalne, razlike večje od 20 % pa e pomembno vplivajo na zmogljivost mišic (4). zokinetične meritve z dinamometrom »Biodex System 4 ro« je opravilo 22 pacientov (njihova povprečna starost ·e bila 47,6 let). Meritve so bile opravljene povprečno 3,5 mesecev (od 33 do 77) po operaciji. Spremljali smo oncentrično jakost (navor) pri PF na dveh kotnih hitrostih 30 in 90°/s) in ekscentrično jakost pri plantarni fleksiji pri 0°/s. Za ugotavljanje značilnih razlik smo uporabili T-test a odvisne vzorce. naliza je pokazala statistično značilne razlike (p<0,001) ed jakostjo pri plantarni fleksiji operirane in zdrave noge. avor pri PF operirane noge je koncentrično pri 30° /s manjši a 15,4 %, pri 90°/s za 23,8 % ter ekscentrično pri 30°/s za 19,7 %. iJ J isokinetics, plantar flexion, percutaneous repair, Achilles tendon Sklep: Dobili smo večje bilateralne razlike v jakosti pri PF kot nekatere druge študije (2, 3). Z nadaljnjimi raziskavami bi bilo potrebno ugotoviti vzroke za večje razlike in ukrepe za zmanjšanje le-teh. V standardni protokol za rehabilitacijo poškodovancev po zašitju Ahilove kite bi bilo dobro vključiti izokinetične meritve ( l ). l 1t, :ratura: l. Chester R, Costa ML, Shepstone L, Doneli ST. Reliability of isokinetic dynamometry in assessing plantar flexion torque following Achilles tendon rupture. Foot Ankle Int 2003; 24(12): 909-15 . 2. Leppilahti J, Lahde S, Forsman 4 K, Kangas J, Kauranen K, Orava S. Relationship between calf muscle size and strength after Achilles rupture repair. Foot Ankle Int 2000; 21(4): 330-5 . 3. Leppilahti J, Siira P, Yanharanta H, Orava S. Isokinetic evaluation of calf muscle performance after Achilles rupture repair. Int J Sports Med 1996; 17(8): 619-23. 4. Sapega AA. Muscle performance evaluation in orthope­ dic practice. J Bone Joint Surg Am 1990; 72(10): 1562- 74. Kidrič-Sin:c / Rchahilitacija - lctn. IX. supl. 3 (!O/OJ - MOŽNOSTI REHABILITACIJE PRI KRITICNO BOLNIH PACIENTIH REHABILITATION OF CR/TICALLY ILL PATIENTS 1 mag. Urška Kidrič-Sivec, dr. med. Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana Ključne besede: kritično bolni pacienti, zgodnja rehabilitacija Uvod: Zaradi spoznanja, da preživetje bolnikov po odpustu z oddel­ ka za intenzivno terapijo še ne zagotavlja njihove ponovne vrnitve v prejšnji način življenja, je vedno bolj jasna potreba po zgodnji rehabilitaciji (1, 2). Strokovni sodelavci Inštituta za medicinsko rehabilitacijo UKC Ljubljana obravnavajo bolnike na Oddelku za intenzivno terapijo Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, ki je opredeljena kot Enota za intenzivno zdravljenje stopnje A (nivo II in III). Tam zdravijo bolnike po operaci­ jah, ki so zaradi odpovedi enega ali več organov neposredno življenjsko ogroženi. V prvih devetih mesecih leta 2009 smo obravnavali 447 bolnikov, od 452 sprejetih, oziroma 98,8 % bolnikov. Pov­ prečna ležalna doba v letu 2009 je bila 8,3 dni in smrtnost 18,3 %. Z oddelka so bili odpuščeni v enote za intenzivno zdravljenje stopnje B (nivo I) tako v UKC, kot tudi v dru­ ge bolnišnice ali v enote za intenzivno nego na kirurških oddelkih UKC. Odpuščeni so bili ob izboljšanju vitalnega stanja, kar je praviloma povezano tudi z izboljšanjem funk­ cionalnega stanja. Zgodnji rehabilitacijski postopki: Z zgodnjo rehabilitacijsko obravnavo bolnikov začnemo čim prej oziroma, takoj ko se ustali njihovo vitalno stanje. Pomembno je, da bolnik začne z gibanjem in postavlja­ njem v pokončni položaj. Osnova gibanja je najprej redno obračanje bolnika, k temu dodamo nevrofizioterapevtsko vadbo. S postavljanjem v pokončni položaj začnemo že pri bolniku, ki še ne zmore aktivnega sodelovanja. Začnemo s Key words: critically ill patients, early rehabilitation posedanjem v posteljnem naslanjaču. Nadaljujemo s pose­ danjem bolnika z nogami čez rob postelje, s stojo in hojo. rehabilitacijsko obravnavo kritično bolnega pacienta lahko vključimo tudi dodatne pripomočke in po potrebi izdelamo opornice (3, 4). Za uspešno in učinkovito rehabilitacijsko obravnavo je potrebno bolnikovo sodelovanje. V intenzivni� oddelkih je pri tem pomembno tudi prilagajanje sedacije i1 protibolečinskih sredstev. Sklep: Z zgodnjo rehabilitacijsko obravnavo je potrebno začet čim prej in z njo nadaljevati tudi po končanem intenzivnelli zdravljenju. L.teratL.ra: II: o n: L L. National Institute for Health and Clinical Excellence. ,s\ Rehabilitation after critical illness. NICE clinical gui· 0 deline, 2009. � 2. van der Schaaf M, Beelen A, Dongelmans DA, Vroorr :�� MB, Nollet F. Poor functinal recovery after a crtica! / illness: a lonitudinal study. J Rehabil Med 2009; 41(13); � 1041-8. p. 3. Kress JP. Clinical trials of early mobilization of criticall) ill patients. Crit Care Med 2009; 37( Suppl 10): 442-7. N4. Needham DM, Troung AD, Fan E. Technology to enhact physical rehabilitation of critically ill patients. Crit Cart � Med 2009; 37( Suppl 10): 436-41. nt d, itJ ol laČ vne :ical 42- ----...-------- Vidmar. Burger/ Rchahilitacija - ktn. IX. supl. 3 (20/0) O MERSKIH LASTNOSTIH LESTVICE FUNKCIJSKE NEODVISNOSTI Z VIDIKA KLASIČNE TESTNE TEORIJE IN UVODOM V TEORIJO ODGOVORA NA POSTAVKO ON METRIC CHARACTERISTICS OF THE FUNCTIONAL INDEPENDENCE MEASURE FROM THE CLASSICAL TEST THEORY VIEWPOINT WITH AN INTRODUCT/ON TO /TEM RESPONSE THEORY doc. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psih., prof. dr. Helena Burger, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča [URI-Soča), Ljubljana e: merske lestvice, zanesljivost, notranja veljavnost vod: cenjevaJne lestvice so nepogrešljive mere izida pri k.Ji­ ičnem in raziskovalnem delu na področju rehabilitacije. estvica funkcijske neodvisnosti (FIM) je med njimi naj­ plašnejša in najpogosteje uporabljana (1). Na URI-Soča bvezno ocenjevanje pacientov ob sprejemu in odpustu oteka od leta 2004. Številne študije so potrdile sprejemljivo anesljivost in veljavnost FIM z vidika klasične testne teorije 2), a kasneje je bila lestvica deležna precl:j kritike z vidika eorije odgovora na postavko (TOP) oz. Raschevega mode­ a (3). Zato smo želeli podrobneje preučiti njene temeljne sihometrične lastnosti. etode: a podatkih iz obdobja 2007-9 smo preizkusili notranjo eljavnost v smislu enorazsežnosti (z Yelicerjevim testom AP) ter notranjo skladnost. Odnos med stopnjo funkcijske eodvisnosti pri posamezni postavki in dosežkom na pripa­ ajoči podlestvici FIM smo preverili z grafičnim metodami n ordinaloo logistično regresijo (modelom sorazmernih betov). Keywords. measurement scales, reliability, interna/ validity Rezultati: Celotna lestvica FIM deluje dvorazsežno, motorična in kognitivna podlestvica pa enorazsežno. Vse mere dokazujejo zelo visoko notranjo skladnost lestvice FIM in obeh podlestvic. Približki karakterističnih krivulj kažejo, da ocenjevalci pri sprejemu in odpustu pri vseh postavkah v glavnem uporabljajo vse ocene in da pri uporabi FIM ne prihaja do velikih odstopanj od osnovnih predpostavk merjenja. Rezultati regresijskih modelov to potrjujejo. Sklep: Zanesljivost in notranja veljavnost FIM sta odlični. Druge merske lastnosti so praviloma ustrezne pri veliki večini pacientov in neustrezne pri manjšini (npr. občutljivost), nekatere pa so težko preverljive (npr. kriterijska veljavnost) ali praktično neugotovljive (npr. zanesljivost z vidika stabil­ nosti v času). V prihodnje bomo posebno pozornost name­ nili analizam z vidika TOP, zlasti politomnega Raschevega modela. Vidmar. Burger/ Rchahilitacija - lctn. IX. -,upi. 3 ( :!O/OJ Literatura: l. Cohen ME, Marino RJ. The tools of disability outcomes research functional status measures. Arch Phys Med Rehabil 2000; 8l(l2 Suppl 2): S21-9. 2. Ottenbacher KJ, Hsu Y, Granger CV, Fiedler RC. The reliability of the functional independence measure: a quantitative review. Arch Phys Med Rehabil 1996: 77( 12): 1226-32. 3. Lundgren-Nilsson A, Tennant A, Grimby G, Sunnerha. gen KS. Cross-diagnostic validity in a generic instru. ment: an example from the Functional lndependenc Measure in Scandinavia. Health Qual Life Outcome1 2006; 4: 55. s A OI rc te fi VI s � v SI Čl te Pl al aJ � � že IX sl Mihelčič, Pihlar. Burger/ Rchabil11aci_Ft ktn. IX. -,upi. J ( 20/0/ SOUTHAMPTONSKI TEST ZA OCENJEVANJE ROKE SOUTHAMPTON HANO ASSESSMENT PROCEDURE (SHAP} Sara Rupnik Mihelčič, absolventka DT. Zdenka Pihlar: dipl. del. ter., prof. dr. Helena Burger: dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana esede: roka, rehabilitacija, ocenjevanje Uvod: Southamptonski test za oceno roke (Southampton Hand Assessment Procedure, SHAP) (1, 2) omogoča preprosto ocenjevanje funkcije roke. Primeren je za ocejevanje funkcije roke pri različnih okvarah. Temelji na objektivnih meritvah ter omogoča preprosto spremljanje in dokumentiranje funkcijskega stanja. Namen dela je bil ugotoviti normalne vrednosti testa SHAP pri zdravih, različno starih ljudeh v Sloveniji. Metode: V raziskavo smo vključili 180 zdravih oseb, brez okvar rok, starih od 15 do 74 let. Test SHAP (2) je sestavljen iz 26 časovnih nalog, ki so razdeljene na dva dela. S prvim delom testa ocenjujemo šest osnovnih prijemov lažjih in težjih predmetov, z drugim delom pa izvajanje posameznikovih aktivnosti v vsakdanjem življenju. Rezultate smo statistično analizirali. Rezultati: Moški so bili slabše ocenjeni pri prijemanju predmetov kot ženske, tako z dominantno (t=2,92; p<0,001) kot tudi z nedo­ minatno roko (t=3,15; p<0,001). Med starostnimi skupinami so bile razlike, ugotovili smo zmanjšano zmogljivost roke pri Keywords. hand, rehabilitation, evaluation starejših (p<0,001). Pri izvajanju vseh nalog je bila dominan­ tna roka za 2,7 % počasnejša kot nedominanta, povprečna ocena prijema pa je bila za obe roki enaka, in sicer 97. Sklep: Vsi rezultati so primerljivi z angleškimi normativi (95+) (3). Podobno kot druge študije (3) smo tudi mi ugotovili, da se s starostjo funkcija rok slabša, medtem ko med spoloma ni očitnih razlik. Izdelava normativov pri Slovencih bo olaj­ šala vrednotenje rezultatov ocenjevanja v klinični praksi ter učinkovitejšo rehabilitacijo. Literatura: l. Kyberd PJ, Murgia A, Gasson M, Tjerks T, Metcalf C, , Chappel PH, et al. Case studies to demonstrate the range of application of the Southampton Hand Assessment Procedure. Br J Occup Ther 2009; 72(5): 212-8. 2. Southampton Hand Assessment Procedure. Dostopno na: http://www.shap.ecs.soton.ac.uk/index.php. 3. Metcalf CD, Woodward H, Wright V, Chappell PH, Burridge JH, Yule VT. Changes in hand function with age and normative unimpaired scores when measured with the Southampton hand assessment procedure. Br J Hand Ther 2008; 13(3): 79-83. Kurl'I. Bur�•L'r \'lawr / Rclwhilitaci_ja ktn. IX. �upi 3 r :!1110, VPLIV AMPUTACIJE PRSTOV NA FUNKCIJO ROKE IMPACTOFRNGERAMPUTATIONON HAND FUNCTION Zala Kuret, dr. med., prof. dr. Helena Burger. dr. med., Tomaž Maver. dipl. inž. ort. in prat. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča (URI- Soča), Ljubljana ICI :e amputacija prstov roke, funkcija roke, test SHAP, estet­ ska silikonska proteza Uvod: Popolne in delne amputacije prstov so najpogostejše delne amputacije roke ( 1 ). Poleg zmanjšane moči in možnosti prijemanja, ima izguba prsta vpliv na duševno stanje osebe (2). Namen naloge je bil ugotoviti, kako amputacija posa­ meznega in več prstov vpliva na funkcijo roke in koliko jo uspemo povrniti z estetsko protezo iz silikona. Metode: Vključili smo ljudi po amputaciji prstov ene roke, ki smo jih pregledali v ambulanti za ročno protetiko URI - Soča. Funkcije roke smo ugotavljali s testom SHAP (Southampton Hand Assessment Procedure) (3). Testirali smo obe roki, najprej nepoškodovano, nato poškodovano brez proteze. Če je pacient že imel protezo, smo meritev ponovili še s protezo. Rezultati: Rezultati testa SHAP so izraženi v skupnem indeksu in inde­ ksih posameznih prijemov. Do sedaj smo meritev opravili pri petih pacientih, štirih desničnih moških in eni levični ženski, starih od 15 do 50 let, vsi so imeli poškodovano desno roko, trije s poškodbo enega, dva pa sta imela poškodovanih več :..� o finger amputation, hand function, Southampton Hand Assessment Procedure - SHAP, aesthetic silicone pros­ thesis prstov. Skupni indeks prijemov je bil povprečno 21 %; indeks za sferične prijeme je bil 20 %, za triprstne in cilindrične prijeme 25 %, za lateralne in pincetne prijeme 21 % ter za podaljšani prijem 15 % nižji na strani amputacije. Sklep: Iz izračunanih indeksov funkcionalnosti je razvidno, da amputacije prstov vplivajo na zmožnost izvajanja enoročnih prijemov ob domnevi, da ni statistično značilne razlike pri izvajanju aktivnosti z dominantno in nedominantno roko. Potrebno je opraviti še meritve po opravljeni protetični oskrbi, kjer pričakujemo izboljšanje funkcije roke. Literatura 1. Pillet J. The aesthetic hand prosthesis. Orthop Ciin North Am 1981; 12(4): 961-9. 2. Beasley RW. Hand and finger prostheses. J Hand Surg Am 1987; 12(1): 144-7. 3. Light CM, Chappell PH, Kyberd PJ. Establishing a standardized clinical assessment tool of pathologic and prosthetic hand function: normative data, reliability, and validity. Arch Phys Med Rehabil 2002; 83(6): 776-83. Prešern-Štrukelj. Zupanc. Zalar. Gorenc/ Rchabili1acqa - lctn. IX. ,upi. , / 2/J/OJ UPORABA PROTEZE Z MIKROPROCESORSKO KOLENSKO ENOTO PRI OSEBAH PO AMPUTACIJI SPODNJEGA UDA V SLOVENIJI USE OF PROSTHESIS WITH MICROPROCESSOR PROSTHETIC KNEE JOINT IN LOWER LIMB AMPUTEES IN SLOVENIA prim. dr. Metka Prešern-štrukelj, dr. med.*, Urška Zupanc, dr. med.*, Metka Zalar. dipl. fiziot. *, Davorin Gorec, dipl. ing. ort. in prat.* * * Univerzitetni Rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana ** ART-LEG d.o.o., Žalec Ključne besede: amputacija, spodnji ud, mikroprocesorska kolenska enota Uvod: Mikroprocesorsko vodeno protezno koleno je bilo sprva namenjeno aktivnim uporabnikom. Kasneje so z izboljša­ vami le-tega dosegli boljšo varnost pri hoji (1) in je sedaj namenjeno tudi nekoliko manj aktivnim uporabnikom. Tako koleno osebam po nadkolenski amputaciji ali amputaciji v kolenu omogoča, da pri hoji s protezo spreminjajo hitrost hoje in se prilagajajo različnim terenom. »C-leg« je mikro­ procesorsko vodeno protezno koleno nemškega podjetja Otto Bock. V kolenski enoti in posebnem cevnem adapterju ima senzor, ki 50-krat v sekundi meri položaj in hitrost krčenja proteznega kolena in tako z vgrajenim rqikroprocesorjem skrbi za varno ter prilagodljivo hojo uporabnika. Metode: V prispevku so opisane izkušnje z uporabo proteze z mikro­ procersorsko vodeno kolensko enoto »C-Leg« pri osebah po nadkolenski amputaciji ali amputaciji v kolenu v Sloveniji. Rezultati: Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča smo do maja 201 O protezo s kolensko enoto »C-Leg« samoplačniško namestili trem osebam: moškemu, ki je v nesreči z motorjem izgubil desni spodnji ud v kolenu, ženski, ki so ji amputirali levo nogo nad kolenom zaradi Keywo s amputation, lower limb, microprocessor prosthetic knee joint strelne poškodbe med vojno in moškemu, ki je izgubil desni spodnji ud nad kolenom in levi spodnji ud pod kolenom zara­ di periferne arterijske bolezni, ki je bila posledica sladkorne bolezni. Vse tri osebe uporabljajo protezo ves čas podnevi. Dve osebi hodita brez dodatne opore po ravnem in neravnem terenu, na daljše razdalje - nekaj kilometrov dnevno. Oseba po obojestranski, nadkolenski in podkolenski amputaciji z qerglami prehodi do 1 km na dan. Sklep: Po mnenju nekaterih strokovnjakov na letošnjem svetovnem kongresu ISPO v Leipzigu (Nemčija) naj bi tudi starejšim osebam z nadkolensko amputacijo namestili sodobne mikroprocesorsko vodene kolenske enote, saj s tem lahko eovečamo njihovo aktivnost, predvsem pa varnost pri hoji. Zal je pri nas možnost namestitve mikroprocesorsko vode­ nih kolenskih enot za sedaj le samoplačniška, zato je za večino potencialnih uporabnikov zaradi visoke cene težko dostopna. Literatura: l. Kahle JT, Highsmith MJ, Hubbard SL. Comparison of nonmicroprocessor knee mechanism versus C-Leg on Prosthesis Evaluation Questionnaire, stumbles, falls wal­ king tests, stair descent and knee preference. J Rehabil Res Dev 2008; 45: 1-13. ..lJhuu;,.,,lS.ri1nar. Mikuletič. Vidmar. Prešern-Štrukelj. Burger/ Rehahilitacija - lctn. IX. supl. 3 (2010) ZAČRTAJMO POT DO DOBREGA POCUTJA: AKTIVNOSTI OSEB PO AMPUTACIJI SPODNJEGA UDA LET'S MAP THE PATH TO WELL-BEING: ACTIVITIES OF PERSONS AFTER LOWER LIMB AMPUTATION Zdenka Pihlar, dipl. del. ter., Agata Križnar, dipl. del. ter., Mojca Mikuletič, viš. del. ter., doc. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psih., prim. dr. Metka Prešern-štrukelj, dr. med., I prof. dr. Helena Burger, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana liiuč1 E:: '51 1t osebe po amputaciji, rehabilitacija, aktivnost Uvod: Osnovni namen rehabilitacije oseb po amputaciji spodnjega uda je, da posameznikom povrnemo funkcijo in funkcionira­ nje iz časa pred amputacijo. Namen študije je bil ugotoviti, katere aktivnosti želijo te osebe še naprej opravljati oziro­ ma so za njih pomembne, kako ocenjujejo svojo izvedbo le-teh in zadovoljstvo z njo, ter v kolikšni meri ocenjevalni instrumenti, ki jih uporabljamo v rehabilitaciji, vključujejo te aktivnosti. Metode: Z lestvico funkcijske neodvisnosti (Functional Independence Measure - FIM) ( 1) in z vprašalnikom za ocenjevanje izved­ be pacientovih izbranih aktivnosti in njegovega zadovoljstva z izvedbo (Canadian Occupational Performance Measure - COPM) (2, 3) smo ocenili petdeset pacientov po amputaciji spodnjega uda, sprejetih na bolnišnično rehabilitacijo. Rezultati: Udeleženci raziskave so kot pet aktivnosti, ki so zanje najbolj pomembne, izbrali 13 različnih aktivnosti s področja skrbi za sebe, 25 aktivnosti s področja dela in produktivnosti ter 16 aktivnosti s področja prostega časa. FIM kot najbolj pogosto uporabljana lestvica za ocenjevanje v rehabilitaciji "�=� 1 ,ey wo1 ds: persons after amputation, rehabilitation, activity zajema pogoste in pomembne aktivnosti, a še zdaleč ne vseh najpogostejših niti ne vseh najpomembnejših (tako za posameznika kot za skupino v povprečju). Sklep: Pacienti po amputaciji spodnjega uda si poleg hoje s pro­ tezo želijo opravljati še številne druge aktivnosti. Naloga rehabilitacijskega tirna je, da jim pri tem čim bolj pomaga. Vprašalnik COPM, s katerim prepoznamo in ovrednotimo želene aktivnosti, ima zato pomembno vlogo v načrtovanju rehabilitacijske in delovno-terapevtske obravnave. Literatura: l. Granger CV, Hamilton BB. The Uniform Data System for Medica! Rehabilitation report of first admissions for 1991. Am J Phys Med Rehabil 1993; 72( 1): 33-8. 2. Canadian Association of occupational Therapists. Ena­ bling occupation: an occupational therapy perspective. 2nd ed. Ottawa, Ontario: CAOT Publications ACE, 2002. 3. Law M, Baptist S, Carswell A, McColl MA, Polatajko H, Pollock N. Canadian Occupational Performance Measu­ re. Ottawa, Ontario: CAOT Publications ACE, 2005. Burger. Burger. Bt?m ar. Pihlar/ Rch,1hi1I1ac11a - k111. IX. !-.Upi. � 12/J/(}J PRVE IZKUŠNJE Z »BIONIČNO« PROTEZNO ROKO FIRST EXPERIENCES WITH SION/C PROSTHETIC HANO prof. dr. Helena Burger, dr. med., Matej Burgar, dipl. inž. ort. in prat., Darinka Brezovar, dipl. del. ter., Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana Ključne besede: amputacija, zgornji ud, protetika, rehabilitacija Uvod: Zaradi amputacije zgornjega uda se pri osebah zmanjša zmožnost gibanja in zaznavanja, spremeni pa se tudi nji­ hov zunanji videz. Poglavitni cilj rehabilitacije ljudi po amputaciji zgornjega uda je, da posameznikom povrnemo funkcijo in funkcioniranje, ki so ga imeli pred amputaci­ jo, ter jim pomagamo, da se vrnejo v prejšnje življenjsko okolje in k običajnim življenjskim aktivnostim. Zato jim pogosto naredimo protezo. Idealna proteza bi morala osebi povrniti vse izgubljene funkcije roke. Leta 2007 je prišla na tržišče prva protezna roka, pri kateri je aktivno gibljivih vseh pet prstov. Namen študije je bil ugotoviti prednosti in pomanjkljivosti te »bionične« roke ter jo primerjati s klasično protezno roko. Metode: Vključili smo vse, ki smo jim predpisali novo protezno roko in so jo 1 mesec preizkušali. Uporabili smo struk­ turiran intervju ter tri osebe testirali s testom »UNB« ( 1) in s testom SHAP (Southampton Hand Assessment Procedure) (2). Rezultati: Vključili smo tri mladeniče in eno dekle, stare od 16 do 27 let. Trije so imeli prirojeno transradialno amputacijo. Četrti pa se je poškodoval in so mu naredili eksartikulacijo v desnem zapestju ter amputirali 2.- 5. prst na levici. Trije so raje uporabljali roko z gibljivimi prsti, eden pa je menil, da je nova roka bistveno slabša. Pri testiranju s testom UNB so dosegli primerljive rezultate z obema proteznima rokama. Pri testiranju s testom SHAP je eden dosegel boljše rezultate, ko je uporabljal klasično električno protezno roko, eden pa pri uporabi bionične roke. K words. amputation, upper limb, prosthetics, rehabilitation Sklep: Ko je leta 2007 prišla na tržišče nova protezna roka, pri kateri so aktivno gibljivi vsi prsti, smo vsi strokovnjaki menili, da gre za zelo velik tehnološki napredek. Hermanssonova, 2009 (3) je opozorila, da ima roka tudi pomanjkljivosti. Kyberd, 2010 (4) je ugotovil, da z novo roko pri testu SHAP na nekaterih področjih osebe dosežejo slabše rezultate. Naši rezultati se ujemajo z omenjenima študijama. Potrebnih bo več neodvisnih študij v več rehabilitacijskih centrih po svetu, ki bodo objektivno pokazale prednosti in pomanjkljivosti nove roke. Literatura: 1. Sanderson ER, Scott RN. UNB test of prosthetic function: , a test for unilateral amputees [test manual]. Fredricton, New Brunswick, Canada: Bio-Engineering Institute; University New Brunswick, 1985. 2. Light CM, Chappell PH, Kyberd PJ. Establishing a standardized clinical assessment tool of pathologic and prosthetic hand function: normative data, reliability, and validity. Arch Phys Med Rehabil 2002; 83: 776-782. 3. Hermansson LN. Effect of a multifunctional prosthetic hand on hand functioning, activity, and psychosocial adjustments. In: Trent International Prosthetic Sym­ posium for ali professionals involved with upper limb prosthetics: compendium, Loughborough, 18th to 20th May 2009. [S.!.]: ISPO, UK National Member Society, 2009: 51-2. 4. Kyberd P. Assessment of functionality of prosthetic hands using the Southampton Hand Assessment Procedure. Dostopno na: htpp://www.ot-forum.de/e20622/e28728/ e20623/e l9584/cg218905/cg38119 ' . Burger/ Rehabilitacija - lctn. IX. supl. J ( :!O/OJ UPORABA MEDNARODNE KLASIFIKACIJE FUNKCIONIRANJA, ZMANJŠANE ZMOŽNOSTI IN ZDRAVJA (MKF) V AMBULANTI ZA PROTETIKO IN ORTOTIKO USE OF INTERNAT/O/VAL CLASSIFICATION OF FUNCTION/NG, DISABILITY AND HEALTH {ICF} IN A PROSTHETICS AND ORTHOTICS OUTPATIENT CL/NIC prof. dr. Helena Burger, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana Ključne besede: MKF, protetika, ortotika Uvod: V ambulanti za protetiko in ortotiko pregledujemo ljudi z zelo različnimi okvarami in težavami pri funkcioniranju (amputacije zgornjega, spodnjega uda in obraza, druge okvare zgornjega ali spodnjega uda, okvare hrbtenice). Pri opisu njihovega zdravstvenega stanja in funkcioniranja lahko uporabljamo številne različne teste in lestvice ali pa opišemo stanje kot smo se ga naučili opredeliti/opisati v času specializacije. V zadnjih letih lahko uporabimo tudi Med­ narodno klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF, 1). Namen študije je bil ugotoviti, ali je MKF v ambulanti uporabna, ali nam da dodatne informacije o funkcioniranju posameznika in ali lahko z njo prikažemo vpliv pripomočkov na njegovo funkcioniranje. Metode: Vključili smo paciente, ki jih je v obdobju enega meseca pregledala avtorica prispevka. Napisane izvide smo kasneje prevedli v kode MKF brez opisovalcev. Rezultati: Vključili smo 53 pacientov, 32 moških, 21 žensk, starih od 20 do 87 let. Enajst jih imelo amputirani spodnji ud, 9 j Keywords: ICF, prosthetics, orthotics amputirani zgornji ud, 9 težave s stopali, 9 jih je v mladosti prebolelo poliomielitis, 14 jih je imelo drugo nevrološko bolezen in po dva druge težave s spodnjimi udi oz. ampu­ tirani spodnji in zgornji ud. Zdravstveno stanje smo opisali z eno do sedmimi diagnozami iz Mednarodne klasifikacije bolezni ter s 7-20 kodami iz MKF, iz vseh razdelkov. Upo­ rabili smo 3-7 kod za telesne funkcije, 0-2 kodi za telesne zgradbe, 1-11 kod za dejavnosti in sodelovanje ter 0-4 kode za dejavnike okolja. Za kodiranje smo porabili od 1 do 5 minut. Sklep: Ugotovili smo, da je MKF v ambulanti za protetiko in ortotiko uporabna. Z uporabo le-te dobimo strukturirane informacije v enotnem jeziku. Če želimo prikazati vpliv pripomočkov na funkcioniranje posameznika, moramo uporabiti opisovalce, kar pa oteži in podaljša kodiranje oz. prepisovanje. Literatura l. Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja - MKF. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS; Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2006. Repe;. Zorman/ Rdiahilitacija - k111. IX. supl. 3 120/0) ANATOMIJA IN TIPI POŠKODB BRAHIALNEGA PLETEŽA ANATOMY ANO TYPES OF BRACH/AL PLEXUS INJURIES Andrej Repež, dr. med., asist. Peter Zorman, dr. med. Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline, Univerzitetni klinični center Ljubljana Ključne besede: brahialni pletež, anatomija, poškodbe Uvod: Motorično nitje brahialnega pleteža (BP) oživčuje celotni zgornji ud in mišice na zadnjem in sprednjem delu prsnega koša, ki so povezane z gibi v ramenskem sklepu. Senzorič­ no nitje BP pa oživčuje celotni zgornji ud razen notranjega dela nadlakti. Anatomija: Brahialni pletež tvorijo sprednje veje (ramii ventralis) štirih vratnih in enega prsnega spinalnega živca (C5-Tl). Pet spi­ nalnih korenin se združuje v tri debla. Korenini C5 in C6 tvorita zgornje deblo, C7 se nadaljuje v srednje deblo, C8 in TI se združita v spodnje deblo. Korenine in debla ležijo v vratu nad ključnico. Izza ključnice se vsako deblo deli v spre­ dnji in zadnji razvejek. Pod ključnico se trije zadnji razvejki združijo v posteriorni sveženj. Lateralni sveženj sestavljata sprednja razvejka zgornjega in srednjega debla. Medialni sveženj je nadaljevanje sprednjega razvejka spodnjega debla. Svežnje poimenujemo glede na lego ob aksilarni arteriji. BP se ob izteku razveji na pet končnih živcev. Lateralni sveženj se nadaljuje v muskulokutani živec in prispeva del nitja (senzorični) za mediani živec. Posteriorni sveženj se deli v aksilarni in radialni živec. Medialni sveženj se nadaljuje v ulnarni živec in oddaja del nitja (motorični) za mediani živec. Na vseh nivojih razen iz razvej kov iz pleteža izstopajo stranske veje. V grobem korenina C5 omogoča gibe v rame- Key words: brachial plexus, anatomy, injuries nu, C6 upogib komolca, C7 sodeluje pri iztegnitvi komolca in zapestja. C8 in TI omogočata gibe roke. Vrste poškodb: Nizko-energijska poškodba običajno ne iztrga živcev iz hrb­ tenjače (avulzija), ampak povzroči bolj ali manj reverzibilno poškodbo živca lažje stopnje - nevrapraksija (Sunderland tip I) ali različne stopnje aksonotmeze (Sunderland tip II do IV). Visoko-energijske poškodbe povzročijo hujše posledice, ki vključujejo avulzijo korenin iz hrbtenjače in raztrganje (Sunderland tip V) pleteža na enem izmed petih nivojev (od korenin do končnih vej). Pri avulzijah in rupturah ne moremo pričakovati spontanega izboljšanja in je nujno potrebna operacija, da bi dosegli boljše funkcio­ nalno stanje. Sklep: Dobro znanje anatomije je ključnega pomena za prepozna­ vanje in zdravljenje poškodb BP. Literatura: l. Bishop AT, Spinner RJ, Shinn AY. Brachial plexus inju­ ries in adults. Hand Ciin 2005; 21(1). h�lL'r. C,antar. Paro Panja/ Rehabilitacija - lctn. IX. :--upi. 3 ( 20/0/ MEHANIZMI NASTANKA, KLINIČNE OBLIKE IN POGOSTNOST OBPORODNE POŠKODBE BRAHIALNEGA PLETEžA CAUSES, MECHANISMS, CLINICAL MANIFESTATIONS ANO INCIDENCE OF OBSTETRIC LESIONS OF THE BRACHIAL PLEXUS asist. dr. Petja Rster, dr. med.*, dr. Irena štucin Gantar, dr. med.**, doc. dr. Darja Paro Panjan, dr. med.* * Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana * * Klinični oddelek za perinatologijo, Služba za neonatologijo, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana obporodna poškodba brahialnega pleteža, vzroki, oblike, Slovenija Mehanizmi nastanka: Obporodno poškodbo brahialnega pleteža (OPBP) povzro­ čajo nateg, vlečenje ali iztrganje sprednjih korenin spodnjih vratnih živcev in/ali prvega torakalnega živca ali pretiran pritisk na pletež. Med mehanizmi nastanka OPBP opisujejo zastoj ali nepravilno vrtenje plodovih ramen v porodnem kanalu, močne sile znotraj maternice med porodom, zagoz­ denje zadajšnje rame za križnico ali neposredni pritisk plodove rame na simfizo matere (1). Klinične oblike: Opisanih je pet različnih vzorcev okvare živcev (2). l. Okvara korenin C5 in C6 (Erbova paraliza; 50 % primerov) se kaže z adducirano in navznoter rotirano roko v rami in iztegnjenim komolcem; gibi v ramenu in komolcu so šibki ali jih sploh ni, gibi v roki in zapestju pa so ohranjeni. 2. Poškodba korenin C5 do C7 (Erbova paraliza plus; 35 % primerov) se kaže kot addukcija in notranja rotacija roke. Komolec je iztegnjen, podlakti v pronaciji in zapestje upognjeno. Če je poškodovana tudi C4, pride tudi do pareze dihalne prepone. 3. Poškodba korenin C5 do Thl se kaže s paralizo roke in nekaj ohranjene fleksije v prstih. 4. Huda poškodba C5 do Thl korenin se kaže kot popolna paraliza roke in Homerjev sindrom. 5. Poškodba C8 do Thl (Klumpkejina paraliza, najred­ kejša) se kaže kot izolirana paraliza roke ter Homerjev sindrom. obstetric lesions oj brachial plexus, causes, types, Slove­ nia lncidenca in dejavniki tveganja: V virih ugotovljena pogostnost OPBP je od 0,4 do 3 na 1000 živorojenih otrok. V obdobju 2005-2009 je bila v Sloveniji pogostnost 2 na 1000 živorojenih otrok, le v treh primerih je šlo za Klumpkejino paralizo. Opisani dejavniki tveganja so čezmerna telesna teža ali sladkorna bolezen matere, mnogorodnost, prenošenost, podaljšana druga faza poroda, nepravilen položaj ploda, operativno dokončanje poroda, porod velikega ploda v glavični ter porod majhnega otroka v medenični vstavi (3). Podatki za Slovenijo kažejo, da je na pojav OPBP vplivala čezmerna teža matere, porodna teža otroka nad 4500 g, operativno dokončanje poroda (pri vseh je p < 0,01) in rojstvo otroka v medenični vstavi (p=0,05). Literatura l. Sandmire HF, DeMott RK. Newborn brachial plexus palsy. J Obstet Gynaecol 2008; 28: 567-72. 2. van Dijk JG, Pondaag W, Malessy MJ. Obstetric lesions of the brachial plexus. Muscle Nerve 2001; 24: 1451- 61. 3. Doumouchtsis SK, Arulkumaran S. Are ali brachial plexus injuries caused by shoulder dystocia? Obstet Gynecol Surv 2009; 64: 615-23. Cirnkger Sr;:;en. Damjan/ Rehabilitacija - ktn. IX. ,upi. J (20/0J Z DOKAZI PODPRTA ZGODNJA OBRAVNAVA PRI OTROKU PO OBPORODNI POŠKODBI BRAHIALNEGA PLETEZA EVIDENCE BASED EARLY REHABILITATION PROGRAM FOR CHILDREN AFTER OBSTETRIC BRACHIAL PLEXUS PALSY asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med., prim. Hermina Damjan, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana ljučne be ede· poškodba brahialnega pleteža, otroci, zgodnja rehabi­ litacija Uvod: Pojavnost obporodne poškodbe brahialnega pleteža pri novorojenčkih je od 0,8 do l na 1000 rojstev (1). Številni primeri poškodbe so le prehodni, JO do 20 % pa jih ima trajno okvaro pleteža (2). Zgodnja obravnava: Nekateri avtorji predlagajo, da naj bi v prvih dveh tednih otrokovo paretično roko pripeli na njegova oblačila, tako da bi le-ta bila v udobnem položaju ob njegovem prsnem košu, drugi trdijo, da je potrebno takoj začeti s previdnim razgibavanjem (1, 2). Ob tem je pomeml;mo, da se tehnik razgibavanja ter pravilnega ravnanja z otrokom naučijo tudi starši. Da bi preprečili nastanek poznih posledic (kontrak­ ture, delni izpah v ramenskem sklepu, zanemarjanje roke, skolioza), je otroka treba napotiti v specializirano ustanovo s celostnim programom rehabilitacije (2). Ta vključuje program fizioterapije (razgibavanje, spodbujanje aktivnega gibanja, krepitev mišic, razvoj simetrične drže in gibanja, spodbujanje občutenja) in delovne terapije (spodbujanje gibanja z aktivnostmi, ki so primerne otrokovi starosti, spodbujanje soročnih aktivnosti in občutenja roke) (2). Uporaba ocenjevalnih orodij: Potrebno je redno in natančno spremljanje funkcije roke: ocenjevanje mišične moči, meritve obsega pasivnih in ywor s· brachial plexus injury, children, early rehabilitation aktivnih gibov, Malletova klasifikacija funkcije roke (3) in Torontska lestvica za oceno aktivnega gibanja v različnih sklepih roke (4). Če se funkcija m. biceps ne povrne ali ne izboljša do starosti treh mesecev, je potrebno opraviti dodatne preiskave (EMG, morebiti MRI), da bi tako določili obseg okvare in otroka med 4. in 6. mesecem napotili na rekonstrukcijski poseg (2). Liteartura: l. Gilbert WM, Nesbitt TS, Daruelsen B. Associated factors in 1611 cases of brachial plexus injury. Obstet Gynecol 1999; 93(4): 536-40. 2. van Ouwerkerk WRJ, van der Sluijs JA, Nollet F, Barkhof F, Slooff ACJ. Management of obstetric brachial plexus lesions: state of the art and future developments. Childs Nerv Syst 2000; 16(10-11): 638-44. 3. Mallet J. [Obstetrical paralysis of the brachial plexus. II. Therapeutics. Treatment of sequelae. Priority for the treatment of the shoulder. Method for the expression of results]. [Article in French] Rev Chir Orthop Reparatrice Appar Mot 1972; 58: Suppl 1: 166-8. 4. Michelow BJ, Clarke HM, Curtis CG, Zuker RM, Seifu Y, Andrews DF. The natura! history of obstetrical brachial plexus palsy. Plast Reconstr Surg 1994; 93(4): 675-80. Zorman. Rcpet / Rchahilitaci_ja - ktn. IX. supl. J /20/0) SODOBNO KIRURŠKO ZDRAVLJENJE POŠKODB BRAHIALNEGA PLETEŽA PRIMARNA REKONSTRUKCIJA CURRENT CONCEPTS OF THE SURG/CAL TREATMENT OF BRACHIAL PLEXUS INJURIES - PRIMARY RECONSTRUCTION asist. Peter Zorman, dr. med., Andrej Repež, dr. med. Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline, Univerzitetni klinični center Ljubljana Ključne besede: brahialni pletež, poškodba, kirurško zdravljenje Uvod: Eksploracija in rekonstrukcija brahialnega pleteža (BP) je upravičena takrat, ko utemeljeno predvidevamo, da gre za avulzijo korenine ali rupturo živca, saj pri teh poškodbah spontanega izboljšanja ne moremo pričakovati. Za uspešno kirurško zdravljenje je poseg potrebno narediti pravočasno, z ustrezno kirurško tehniko in določiti rekonstrukcijsko strategijo. Časovni okvir kirurškega zdravljenja: Pri odprti ostri poškodbi BP je potreben takojšnji kirurški prikaz pleteža in šiv poškodovanih struktur. Pri zaprtih poškodbah BP lahko v času, ko poškodovanec čaka na ope­ rativni poseg, opravimo diagnostične preiskave, obenem pa zaradi možnosti spontane obnove postane napoved prognoze zanesljivejša. Zgodnja odložena rekonstrukcija (6-12 tednov po poškodbi) je potrebna pri bolnikih s pqpolno izgubo funkcije roke po visoko-energijskih poškodbah. Pozna odložena rekonstrukcija (3-6 mesecev po poškodbi) pa je primerna za bolnike z delno izgubo funkcije zgornjega dela pleteža in po nizko-energijskih poškodbah. Za operacijo se odločimo, ko se spontano izboljševanje funkcije zaustavi. Rezultati rekonstrukcije BP po šestih mesecih po poškodbi so značilno slabši (1). Cilji rekonstrukcije: Glede na obseg poškodbe se odločimo za vrsto rekonstruk­ cije in določimo prednostni vrstni red ciljev. Upoštevamo l Keywords: brachial plexus, injury, surgery funkcionalni pomen giba, verjetnost uspešne povrnitve funkcijskih sposobnosti in možnosti sekundarnega reševanja težav. Pri okvari celotnega BP je smiselno po vrsti obnoviti: krčenje komolca, stabilizacijo rame, občutek za dotik na prstih ter izteg zapestja in krčenje prstov. Tehnika rekonstrukcije: Pri rekonstrukciji BP za premostitev vrzeli v poteku živcev uporabimo avtologne živčne presadke. Ob globalnih poškod­ bah lahko uporabimo tudi vaskulariziran presadek ulnarnega živca. S prenosom delujočega živca zagotovimo funkcijsko izboljšanje funkcije roke. Na voljo imamo zunaj-pletežni in znotraj-pletežni prenos. Blizu-tarčni prenos poskrbi za stik sprejemnega in dajalskega živca bližje tarčnemu organu, s čimer se skrajša obdobje denervacije in izboljša funkcionalni rezultat. Sklep: Zgodnje prepoznavanje in pravočasno ukrepanje sta ključ­ nega pomena za dober izid zdravljenja. :eratura: l. AT Bishop, RJ Spinner, AY Shinn. Brachial plexus injuries in adults. Hand Clin 2005; 21(1). Ri:pi:1. Zorman/ Ri:hahili1aci_1a - lctn. IX. �upi J / 20/0/ SODOBNO KIRURŠKO ZDRAVLJENJE POŠKODB BRAHIALNEGA PLETEŽA PALIATIVNA REKONSTRUKCIJA CURRE/1/T CO/1/CEPTS //II THE SURGICAL TREATME/1/T OF BRACHIAL PLEXUS //1/JURIES - SECO/1/DARY RECO/I/STRUCT/O/11 Andrej Repež, dr. med., asist. Peter Zorman, dr. med. Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline, Univerzitetni klinični center Ljubljana '