m
RAZGLABLJANJA
Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998, srnin 4
Anja Zalta
animist1čni elementi v burmanskem budizmu
V poletnih mesecih leta 1998 sem prepotovala jugovzhodno Azijo z namenom, da se podrobneje seznanim s teravadsko tradicijo budizma. Posebno pozornost sem namenila burmanskemu budizmu, za katerega velja, da je močnejši kot budizem v katerikoli teravadski budistični deželi.
Bivanje v Mjanmaru (Myanmaru), kakor se Burma imenuje po letu 1989, predstavlja problem, saj je gibanje po državi zaradi nenehnega vojaškega nadzora omejeno, turistična viza pa velja le en mesec. Ves čas bivanja v Mjanmaru me je spremlja111 Win Nainga Naanu, ki so mi ga na mojo prošnjo za spremstm dodelili na Turistični zvezi v Yangonu. Potovanje z ¡Saanujem je pomenilo premostitev mnogih pre pre k, predvsem jezikovnih, saj je hurmanščina prevladujoči in obenem uradni jezik v državi.
Z njegovo pomočjo sem lažje navezovala stike z domačini in se spoznala z budističnim menihom L) Ti Law Kajem v budističnem samostanu Kyauk-Gu v Baganu. Oba, tako Law Ka kot Naanu. sta bila moja glavna informatorja, saj je zaradi zaostrenega političnega stanja v državi odpadla kakršnakoli oblika stacionarne metode. Na posameznih lokacijah sem lahko preživela največ teden dni. a sem tudi tako dobila določen vpogled v geografski obroč Yangon - Pyay - Nyaung L) - Mandalay - Tangoo - Bago. Na tem področju predstavljajo večinsko prebivalstvo Burmanci, zato, ko govorim o burmanskem budizmu, ne prispevam k marginal i zaciji vseh Neburmancev, temveč sledim dejstvom, ki so hote ali nehote zaznamovala zgodovino Mjanmara.
Kratek očrt Mjanmara
Prvi prebivalci na območju današnjega Mjanmara so bili Moni (ok. 3000 let pr.n.št.). V 7. st. je Monom sledilo ljudstvo Pju iz osrednje Azije, nato pa je v 9. in 10. st, iz Tibeta prišla največja etnična skupnost, ljudstvo Burmancev. Burmanci so si izbojevali prevlado in si prisvojili najbolj rodovitno ozemlje. Druga ljudstva so se bodisi asimilirala bodisi naselila na oddaljenih gorskih obronkih. Mjanmarska populacija se danes deli na 4 glavne etnične skupine: Tlbctansko-Burmansko. Mon-Khmersko, Tajsko in Karensko. Tibetansko-Burmanska skupina predstavlja večino burmanskega prebivalstva in več kot 30 manjšinskih plemenskih skupin, vštevši Kacine, Rakiiie. Cine, Lisu, Lahu in Akha. Vlada priznava 67 plemenskih skupin, ki se delijo na sedem etničnih skupin. To so: Šani, Moni. Kareni, Kayahi, Čini, Kacini in Rakhini. Burmancev jc 65%, Šanov 10%, Karenov 7%, Rakhinnv 4% ter Činov. Kacinov in Monov okoli 2.3% vsakih. Kitajcev, Indijcev in drugih manjšin je manj kot 1%.
Zastavitev naloge
V	nalogi meje zanimalo dvoje'.
1.	na kakšen način lahko teravada budizem kot predstavnik strožje in "čistejše" smeri budizma iz kontemplativne elitnosti preraste v množično religijo in
2.	na kakšen način teravadski budizem asimilira nebudistične oblike čaščenja, v Mjanmaru je to animistično čaščenje duhov na tov.
Nalogo sem razdelila na dva dela. Prvi ima naslov Kdo so teravadim. V njem sem skušala opisati državno religijo, teravadski budizem, kot način življenja določene družbe. Prvi del sem razdelila na štiri poglavja. Prvo ima naslov Zgodovina burmanskega leravadskega budizma in kako je postal državna religija. V njem se ukvarjam s teravadskim budizmom v Jugovzhodni Aziji, predvsem na območju Mjanmara iz zgodovinskega zornega kota. Opisujem dve glavni šoli budizma, teravadski in mahajanski budizem, ki sta nastali kot rezultat velikega ideološkega razkola približno 1000 let po smrti Gautame Siddharte, utemeljitelja hudizma.
V	drugem poglavju z naslovom Pet moralnih predpisov opisujem pet posvetnih pravil, ki se jih mora držali vsak pravi budist. V tretjem, dokaj obširnem poglavju '¡-naslovom Budistični menihi v Mjanmaru, želim prikazati način življenja, ki zaznamuje mjanmarsko družbo. ^ Mjanmaru se od vsakega moškega pričakuje, da bo šel vsaj dvakrat v življenju za krajši čas v samostan, prvič kot samanera, menih novinec, drugič pa kol pongyi, t.i. popolni menih. Zanimalo mej^ kakšna so pravila, ki se jih morajo držali tako eni kot drugi, kakšna so njihova ohlačila in pribor, ki ga smejo nositi s seboj in kako je z ženskimi redovnicami.
Drugi del naloge ima naslov Animisticm elementi r burmanskem budizmu. Tudi ta del
Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998. stran 5
RAZGLABLJANJA
ÍID.
sestavljajo štiri poglavja, in sicer Kult na tov, Dobro in zlo v mjanmarskem pa n te on u, Psihohčki koncept verovanja v nate in mnoHčna religija ter Razlaga. V tem delu skušani razložiti, kdo so duhovi "nati", ki še diJlles Predstavljajo večino religioznih Predstav, kakšna je njihova l'u nkcija v ružbi> kakšna je njihova zgodovina in fiksne so oblike njihovega čaščenja. Zanimata me tudi psihološki koncept verovanja in odnos med animisličnim »ultom ter budizmom.
Zakaj raziskovanje tradicij Vzhoda?
Rhys Davi d s j c leta 1896 napisal za listi čas 'čredno popularno knjigo z naslovom g	Hs History and Literature.
U lzem Je predstavi] kol razumno, celo znanstveno religijo, kar je v nasprolju s iranskimi) kritikami tistega časa. ki W«o budizem predvsem kot ateistični in ,tlsllcni način življenja. Daviš meni, da
lahko študij budizma pripomore k temu, da se kol dediči grške misli otresemo prepričanja o njeni edinosti in se zavemo zgodovinskega dejstva, da "so bile velike epohe intelektualnega razvoja liste, ki so iz dveh različnih, celo nasprotujočih si miselnih sistemov ustvarjale enake ideje.« "(Da vis 1896. 221). Množično zanimanje za vzhodne religiozne sisteme in filozofske ideje je na Zahodu vzniknilo v 19. stoletju, ki na splošno velja za stoletje, v katerem so luč sveta ugledale mnoge akademske discipline, med njimi tudi t i. "orientalizem". Tega so s svojimi študijami orientalskih jezikov, običajev in literature zaznamovali njegovi pionirji, kot so bili Anguetil Duperron, Sir William Jones in Thomas Colebrooke. Vzrokov za lak» množično zanimanje je seveda več. trgovska ekspanzija in politična amhicioznost Zahoda sla zgolj dva. ki pa sta poleg imperialističnih apeiiiov ponudila še odprtost in razširitev prostora. Vzrok je prav gotovo tudi romantični metafizični entuzijazem. Pojavljati se je pričel kot
odgovor na pozilivistično in materialistično filozofijo in je vzpodbudil tudi intenziven porast orientalističnih društev ter univerzitetnih oddelkov, ki so se ukvarjali z raziskovanjem tradicij Vzhoda. Obdobje, ki je sledilo, je hi!o prežeto s prevodi in komentarji klasičnih religioznih tekstov, npr. Svete knjige Vzhoda Friderika Maxa Miillerja iz leta 1879, Filozofija starodavne Indije (1897) Richarda Garba. knjiga Paula Deussena Sestav Vedante iz leta 1883 itn. Religija je tudi pri nas v obdobju ob koncu 19. in na začetku 2U. stoletja postala glavno in skoraj edino merilo vrednotena tujih kultur, s tem pa, kot pravi Zmago Šinitek. "tudi kazalec našega odnosa do njih." (Šmitek 1986. 153). Proti koncu 19. stoletja je budizem postajal vse bolj popularen v Zahodni in Srednji Evropi ter v Severni Ameriki in seje ponekod pojavljal kot resen tekmec krščanstvu. Vzroke za lo Šmitek pripisuje boljši informiranosti o azijskih kulturah, h kateri so pripomogle znanstvene raziskave, prevodi klasičnih verskih in literarnih del. po drugi strani pa omajano
Iii
RAZGLABLJANJA
Pagoda Shwedagon v Yan¡onu je klasični primer asimilacije duhov mitov v budizem. Nati so ob vznožju pagdiie. Yangon, foto: Anju Zu I tu. avgust I99R-
zaupanje v zahodno kulturo in krščanstvo, posebno pri delu inteligence." (Šmilek 1986, 160).
Širitev budizma v evropsko kulturo devetnajstega stoletja je v veliki meri zagrešil Brian Hodgson, ki je kot uradnik vzhodnointlijske družbe v Nepalu dobil v iast 400 doslej neznanih budističnih rokopisov, napisanih v sanskrtu in v tibetanščini. Leta 1837 jih je razposlal v Kalkuto, London in Pariš, kjer so rokopise prevedli. Rdcn izmed zaslužnejšili prevajalcev in komentatorjev rokopisov je Francoz Etigčne Bumouf (1801-52), ki v
svoji knjigi iz leta 1844 Introduction r 1'hisloire da bouddhisntg indiene ("Uvod v zgodovino indijskega budizma") že jasno loči dve smeri, tj. severno in južno vejo budizma, ter daje prednost starejši, "čistejši" verziji Budovega učenja, ki ga predstavlja južna teravadska tradicija. "Uurnouf naj bi tako nehote vplival na to. da je severna mahajanska šola budizma ostala prezrta do konca stoletja, medtem ko je v drugi polovici 19. stoletja cvetelo zanimanje za množične prevode leravadskih tekstov," (Clarkc 1997, 74)
Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998. stran 6
Kdo so Teravadini?
Zgodovina burmanskega teravadskega budizma in kako je postal državna religija
Teravada budizem ni, za razliko od npr. Iiinduizma. judaizma. islama ali krščanstva, teizem, saj se ne osredotoča na boga oz, bogove, temveč bazira na psihološko -filozofskem sistemu, ki pokriva širok spekter interpretacij osnovnih predstav. Te temeljijo na razsvetlenju Siddharthe Gautame iz severne Indije.1 Tisoč let po Gautamovi smrti je nastal razkol, ki je pripeljal do tega, da danes poznamo dve glavni šoli budizma, tj. leravadski in mahajanski budizem.
Teravada ali 'nauk prednikov' vsebuje prepričanje, da ohranja prvotni Gautamov nauk, ki se nahaja v najzgodnejših budističnih spisih. Teravadini so prepričani, daje za dosego nibbane (nirvane). kar je cilj vsakega budista, potrebna osebna prizadevnost in marljivost: vsak posameznik je odgovoren za svojo lastno usodo.
Mahajana ali 'veliki voz' pa pravi, naj se posameznik odpove izkušnji nibbane. dokler ni celotno človeštvo pripravljeno na odrešitev. Cilj je postati bodisatva, tj, tisti, ki bo dosegel razsvetlenje in poslal Buda, vendar pa naj bodisatva odloži svoj cilj na čas, ko bo rešenih čim več ljudi. (Metz 1991, 226-243) Mahasangiki. predstavniki mahajanske šole. ne zavračajo druge šole, temveč trdijo, da so jo razširili. Teravado pogosto imenujejo "binajana" ali "mali voz", kar pa se zdi teravadinom žaljivo in neprimerno.
Teravadini v mahajanskem budizem vidijo napačno razumevanje Budovega učenja. Mahajana ponuja "mehkejšo varianto", ki temelji na zaupanju v vero, medtem ko je teravada strožji in bolj asketski. Mnogi pravijo, da je težji za izvrševanje. Budizem se je na območje današnjega Mjanmara razširil v dveh valovih. Prvi val ie zajel deželo v 3. stoletju pr.n.št.. ko je indijski kralj Ašoka. veliki imperator in budistični spreobrnjenec, poslal misijonarje v Stivannabhumi ali "Zlato deželo območje rodovitnih rečnih delt, ki danes spadajo pod Mjanmar. Tajsko 1,1 Kambodžo.
Drugi val je sledil med 6. in 10. stoletjem t misijonarji iz današnje Sri Lunke. V 9. stoletju je ljudstvo Pyu iz zgornjega Mjanmara združilo teravadski budizem
RAZGLABLJANJA	ÍID.
LED.
Budistični menihi nri kosilu. Ma tidal a v, lbio: Peter Šenk, julij 1993
Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998. stran 7
elementi mahajanskega in tantričnega budizma, ki so jih prinesli s seboj iz svoje domovine ob Tibetanski planoti. Ko so Burmanci iz Bagana izpodrinili Pjuje, so od njih prevzeli obliko budizma, ki združuje vse že zgoraj omenjene elemente. Vendar pa predstavlja mejnik v zgodovini teravadskega budizma obdobje kraljevine burmanskega kralja Anawrahte, ki je leta 1056 združil Burmo v enotno kraljevino in razglasil teravada budizem za naeionalno religijo. Anawrabta seje odločil, da budizem očisti vseh tujih primesi, vendar pa se burmanski budizem ni nikoli osvobodil mahajanskih, tantričnih, hindujskih, predvsem pa animističnih elementov. Na vprašanje, zakaj budizmu ni uspela ločitev od animističnih kultov, bom skušala odgovoriti v
nadaljevanju.
Pet moralnih predpisov
Predani burmanski budisti se držijo petih Posvetnih pravil oziroma moralnih Predpisov (sila), ki zahtevajo prepoved: U ubijanja, 2) kraje, 3) nečistovanja (v glavnem se nanaša na zakonsko prešuštvo), 4) laži in 5) prepoved uživanja omamnih substanc.
Skupaj z moralnimi in filozofskimi zapovedmi budizem poudarja ljubezen, sočutje/usmiljenje, nenasilje in strpnost do drugih religioznih sistemov. Ta strpnost je v mnogih primerih pripeljala do asimilacije z drugimi religijami ali z an i mističnim i kulti (kot npr. v burmanskem budizmu). Teravadski budizem je v Mjanmaru absorbiral že obstoječe kuhe in verovanja v nate.
Danes je teravada budizem razširjen na Šri Lanki, v Laosu, Kambodži, na Tajskem in v Mjanmaru, mahajana budizem pa v Vietnamu, na Japonskem in Kitajskem, med kitajskimi budisti na Tajvanu, v Singapurju in v Hong Kongu. Obstajajo tudi bolj ezoierične oblike budizma, kot so nepalski 1:1 tibetanski tantrični budizem s hindujskimi vplivi in zen budizem na Japonskem, vsi pa so v svojih osnovah različne oblike mahajanskega budizma.
ečuia budistov v Mjanmaru danes pripada teravada budizmu; število zagovornikov Mahajana budizma je manjše od 1%, od teli Jc večina kitajskega porekla. '
Budistični menihi v Mjanmaru
Danes se v Mjanmaru od vsakega moškega Pričakuje, da bo za krajši čas, vsaj dvakrat v
življenju, odšel v samostan. Prvič bo v samostanu kot samanera ali menih novinec, in sicer v starosti med petimi in petnajstimi leti, drugič pa po dvajsetem letu kot ponovi, popolni menih. Skoraj vsi moški in fantje, mlajši od dvajsetih let, se udeležijo shlnpyu, ceremonije, ki jo priredi družina takrat, ko njihov sin obleče meniško haljo. Takrat družina uživa izjemeno čast in spoštovanje. Samaneri oziroma novinci se morajo držati deset predpisov oziroma obljub, ki poleg običajne prepovedi ubijanja, kraje, laži, omamljanja in spolne aktivnosti, vsebujejo tudi skupaj prepoved uživanja hrane po
1	Sidhana Cautama sc jc rodil okoli leta 560 pr.ti.5t, in umrl star približno 80 let.
2	Izraz izhaja iz nekega mahajanskega spisa, "v katerem svet primerjajo z gorečo hišo. Prebivalci se hočejo rešili iz nevarnosti in pokličejo voz, v katerega je vprežena žival. Toda na vozu jc prostora le za nekaj pravih vernikov in ne za vse človeštvo"! M elz 1991.239*
3	Med nebudisličnimi Burmanci je še 5% animislov. 4.5", kristjanov. 4"„ muslimanov in 1.5% liindujeev. Večina muslimanov ta htndujccv. pa tudi kristjanov, jc indijskega porekla.
RAZGLABLJANJA
Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998. stran 8

Molitev pred podobo nata figovega drevesa. Tigovo drevo jc simbol Budovcga razsvetlcnja. Yangon, Iblo: Anja Zalta. avgust 1998.
poldnevu, poslušanja glasbe in plesanja, prepoved je nošenja nakita, okrasja ali dišav, prepoved spanja na visokih posteljah in sprejemanja denarja za lastne potrebe. Novinska doba navadno traja teden ali dva. nikakor pa ne devet dni.1 Kasneje naj bi moški preživel v samostanu tri meseee kot pungyi, in sicer v obdobju budističnega posta (Hiiao), ki se začne v juliju in sovpada z deževnim obdobjem. Za mnoge moške je primernejši čas med januarjem iu aprilom, ko se konča žetev riža. Izmeti teh, ki so v samostanu začasno, se jih večje število posveti zdravljenju, ljudski magiji in t.i. "nat eksorcizmu". Menih mora vse svoje stvari darovati meniški skupnosti. Ob posvečenju se novemu menihu podari komplet treh pokrival - spodnje, notranje in zgornje. Svetlo rdeča pregrinjala so navadno rezervirana za novince, ki so mlajši od petih let. temnejše barve pa ogrnejo starejši menihi. Prepovedana je vsa lastnina razen britvice, skodelice, filtra za vodo (ki pitno vodo brani pred insekti), dežnika in sklede za pobiranje miloščine. Sklede so po navadi črne lakaste posode, ki
jih izdelujejo v Avi ali Sagaingu. Menihi jih nosijo s seboj, da vanje naberejo svoj dnevni obrok hrane. Tega jim vsak dan darujejo različna gospodinjstva iz okolice, ki sodi pod samostan.'
Ženske v samostanih
Teravadski budizem pozna tudi samostansko vejo, namenjeno ženskam. Tradicija bhikkhun seje začela na Šri Lanki približno 200 let po fiudovi smrti, ko je hči kralja Ashoke ustanovila ženski budistični red. Tradicija je na Šri Lanki izumrla, vendar se je ohranila v Mjanmaru, kjer ženske živijo samostansko življenje kot dasasilu ali "nune desetih predpisov". Burmanske nune si obrijejo glave, nosijo rožnate halje in spoštujejo podobna pravila kot moški menihi, vendar pa ne hodijo dnevno prosjačiti hrane. Živež zberejo na določenih lokacijah vsakih petnajst dni ali pa vsak teden. Žensko redovništvo ni tako prestižno kot moško meniš t vo; burmanski budist se potrdi z donacijo menihom, medtem ko je nunam namenjena bistveno manjša pozornost, in sicer tudi zato, ker je
moški menih mnogo bolj prisoten v javnem življenju. Budistične menihe srečuješ na vsakem koraku, medtem ko sem dasasik srečala le v Mandalayu in v Mingunu. ki je oci Mancialaya oddaljen le nekaj kilometrov.
Animistični elementi v burmanskem budizmu
Anavvrahta je leta 1056 združi! Burmo v enotno kraljevino in je, kot sem že omenila, razglasil teravada budizem za nacionalno religijo. V deželi je takrat že obstajalo večje število verskih kultov, med katerimi je bilo najbolj razširjeno čaščenje duhov natov. Kult natov igra v burmanskem verovanju še danes odločilno vlogo. Med Burmanci kroži reklo: "Ljubi Budo, toda boj se natov."
Kult natov
Duhovi nali so po predstavah domačinov antropomorfne oblike, kar je lepo razvidno iz kipcev in legend, ki jih nazorno opisujejo in pravijo, da vsak nat predstavlja točno
Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998. stran 9
RAZGLABLJANJA	ÍID.
določeno zgodovinsko osebnost. Zanimivo je, da nisem nikjer našla celotnega popisa nam in tudi ljudje, s katerimi sem prišla v stik, poznajo le liste nate. ki so najbolj razširjeni ali pa so zanje najpomembnejši (npr. določeni lokalni nati, ki imajo na ljudi neposreden vpliv in katerih čašenje se Prenaša ¡2 roda v rod). Tako bom v nadaljevanju opisaia tiste na le. ki sem jih bodisi zasledila v literaturi bodisi srečala na terenu.
Burmanska beseda nat izhaja iz besede "ailia iz palija1' in sanskrta, ter pomeni "gospodar" ali "čuvaj". (Htin Aung 1962, 6} Beseda vsebuje idejo, podobno fevda I (stičnemu gospostvu: nat je duh, ki Irna nadvlado nad skupino ljudi ali točno določenim predmetom, npr, drevesom. v<>$jo ali določenim geografskim območjem • 'tatova oblast je, kot vidimo, lahko teritorialna ali osebna.' Dokler ni kralj Anawrahta v II. stoletju dobil nadvlado v Bagatiu, takratni burmanski prestolnici, je bilo za Burmance značilno, da so gradili majhne kapelice/svetišča. Te "hiške zu duhove" so bile namenjene natom, ki so jih "pregnali" ob postavitvi hiše, samostana ali drugih zgradb na prostoru, ki je bi! v lasti določenega /tata."
Lastnik ali najemnik poslopja, zgrajenega na območju, ki je bilo v lasti določenega vata. je temu natu vsak dan daroval hrano, cvetje in prižigal kadila, da bi ga pomiril. V začetku sn bili nati. ki so jih ljudje častili, večinoma lokalni, kot npr. nati določenih dreves, hribov in jezer ter nati, čuvaji vasi. Kasneje pa se je pojavilo šestintrideset nacionalnih natov, katerih čaščenje se je razmahnilo po vsej deželi in je izpodrinilo
vpliv lokalnih nutov.
Najpomembnejša izmed teh šestintridesetih sta biia Mahagiri-nat, "Gospodar velike gore" in njegova sestra "Gospa z zlatim obrazom".* Njuno bivališče, tako kot tudi bivališče drugih štiriintridesetih najbolj vplivnih natov. predstavlja gora Popa. ugasli vulkan v centralnem Mjanmaru, ki še danes velja za enega glavnih romarskih središč. Že od 9, stoletja so natom na Popi vsako leto decembra, na dan polne >une, žrtvovali več sto živali. Ljudje so prihajali od daleč, se napili in ekstatično poplesovali ter verjeli, da so jih obsedli nati. Po Anawrahtovem verskem preobratu so bili zatrti vsi predbudistični kulti, z njimi tudi čaščenje natov, obredno žrtvovanje živali in ekstatična razuzdanost. Kult natov se je iz javne sfere preseli) v zasebno. Nova svetišča/kape lice so jim ijtidje postavili v svojih domovih. Ko je kralj ugotovil, da je ljudi odvrnil od budizma in ne od čaščenja natov. je le asimiliral v budizem."1 Dovolil je, da njihove podobe in svetišča postavijo pri vznožju pugod. Sam je za začetek postavil podobe šestintridesetih natov iz Pope za osnovo zedija v Slmezigonu. v Baganu, Tem splošno priznanim šestintridesetim natom je sam dodal še enega, sedeniintridescliega, po vzoru hindujskega božanstva Indre. imenovanega Thagyamin, ki ga je okronal za "kralja vseh natov". Thagvamin je na ta način izpodrinil prejšnjega kralja /tatov, Mahagiri-nata ("Gospodarja velike gore") iz Mt. Pope. "Ker v tradicionalni budistični mitologiji Indra izkaže spoštovnje Budi, se samoumevno razume, da se nati podredijo budizmu." (Myo Chit 1995. 65)
Dobro in zlo v budističnem panteonu
Druščina v mjanmarskem panteonu je silno pisana, saj vsebuje mnogo natov, ki so podvrženi alkoholizmu. Izstopajo predvsem Thagyamin in Thurathatt, ki sta prevzeta iz hinduizma ter V Min Kyaw, imenovan tudi AVj gyi Kyaw ali "Veliki brat Kyaw", lokalni nat pijanosti in razuzdanosti, ki ga bomo srečali v nadaljevanju, ko se bomo lotili na lovskega festivala Nat pweja. V natov! lasti je palma, iz katere izdelujejo pnsebno pijačo, neke vrste liker, ki ga množično uživajo na omenjenem festivalu. Na drugi strani pa je dobri nat V S/titt Gyi, čuvaj rečnih deit, prijeten mladenič, abstinent in vegetarijanec. Je tudi glasbeni1*, zato ga prikazujejo s harfo v rokah. Legenda pripoveduje, da "Je nekoč spremljal čolnarja, kije s svojim čolnom šel po les. Ker je hit U SMn Gyi premlad :a delo, je čolnarju
1	Sidharta Gautama se je rodil okoli leta 560 pr.n.t. in umri star približno 80 lt(,
2	l/raz izhaja iz nekega mahaj an step spisa, "v katerem svet primeijajo z gorečo hišo. Prebivalci se hočejo rešili iz nevarnosti in pokličejo voz. v katerega jc v pre žen a žival. Toda na vozu je prostora le za nekaj pravili vernikov in ne za vse človeštvo".(Met/ 1991:339)
3	Med nehudističnimi Burmanci je še 5% animislov. 4,5% kristjanov. 4% muslimanov in 1.5% hindujcev. Večina muslimanov in lundujcev, pa tudi kristjanov, je indijskega porekla.
4	Število devet velja v Mjanmaru kot Število duhov natov. zalo se ga uporablja ie ob izjemnih priložnostih, da se nati ne ujezijo.
i Samostanske skupnosti se imenujejo kyaungtaik. pongyi-kyaung ali na kratko kyaung. Najpomembnejša strukturna zasnova samostana je tliein (v Palijti sema), posvečena dvorana, kjer se izvaja obredna dejavnost. Kyaiings se lahko združujejo z enim ali več zedijev (stup) ali s phalosom (trgom, kjer so v ograjenih hodnikih ali majhnih dvoranicah Budove podobe 1 Vernikom, ki se zberejo med različnimi praznovanji in slovesnostmi, je namenjen paviljon, imenovan zayap.
6	Pali je umetna tvorba knjižnega jezika, imenovana ludi "jezik tekstov". Več o tem Veljači 1992. 223.
7	Nat, čuvaj določene vasi, je imel moč in nadzor nad vsemi, ki so se v tej vasi rodifi ali so se rodili ljudem iz te vasi, kjerkoli že so bili. Prav tako je imel nat moč nad vsemi, ki so v vas prišli, in je trajala vse dokler so v njej ostali.
8	Hiške za nate so poslavljali ludi ob posaditvi riža...
9	Imena zanjo v burmanščini nisem zasledila, saj jo na splošno, ludi na gori Popa, imenujejo kar Lady with the Golden hacc.
10	Kot osnovno literaturo za razumevanje baganskega obdobja (II stoletje) sem uporabila knjigo Glimpses of Glorious Bagan, Myanmar 1996.
"formator UTl Law Ka v budističnem samostanu Kyauk-Gu U Min v Bagami. tot o: Anja Zalia.julg I9VS.
RAZGLABLJANJA
Budistični novinci;, imenovan sumanwm, i nieniško skledo. Mandalay, foto: Peter Sen k, julij 1998.
kuhat krnilo in pazi! na čoln. Čolnar mu je prepovedal igranje na harfo, ki jo je imel na čolnu, vendar ga mladenič ni poslušal. Njegova igranje so slišale gozdne nimfe in bile nad njim lako navdušene, da jim je fant obljubil, da bo ostal pri njih in zanje igral. Ko je prišel čas odhoda, so nimfe zahtevale, da jim čolnar prepusti fanta. Ker se čoln ni premaknil, je fant skočil v* vodo in se utopil. Tako je postal nat." (Khin Myo Chit 1995. 71)"
Natu se daruje riž, kokosovo meso, čaj, sveče in cvetje, Praznovanja, ki so mu namenjena, se odvijajo v mnogih mestih ob
rečnih deltah med novembrom in decembrom.
Anavvrahtova shema postavlja na vrh pagode Budo, vendar se ne glede nižji položaj natov v budističnem panteortu njihovo čaščenje ohranja enako temeljito in z enako mero fascinacije kot nekoč, Burmanci so glede na hierarhično razporeditev pagode razvrstili ttidi svoja darovanja in molitve; k Budi se obračajo s prošnjami za prihodnja življenja, medtem ko se na nate obračajo s prošnjami za reševanje problemov, ki se nanašajo na sedanjost. Najpogosteje prosijo za dobro
Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998. stran 10
letino, zdravje in kako naj se ubranijo nasprotnikov. V Baganu pri pagodi S h we žigo 11 sem opazila ceio majhen zedi. pri katerem si posameznik zaželi, da bi zmagal na loteriji, darovanje naiu Thurathati (v sanskrtu Saraswati). ki je zaščitnik izobrazbe, pa pomaga študentu pri opravljanju izpita...
Kljub temu, da je čaščenje in darovanje različnim natom še danes močno razširjeno, pa za mnoge Burmance predstavlja edino redno darovanje natom darovanje čuvaju hiše. t.i, Eiridwin - Min M a h agir i ali "Gospodarju velike gore, ki je v hiši". Velja prepričanje, da tega nula častijo od takrat, ko je Anawrahta prepovedal vse zunanje oblike čaščenja, vendar pa je ta navada starejša in sega nazaj v četrto stoletje. Legenda pripoveduje, da je "obstajal kovač, ki je bil lako močan, da mu je njegovo moč zavidal sam kralj. Iz ljubosumja je kralj zanetil ogenj, v katerega je pahni! kovača. Za njim pa je skočila tudi njegova sestra. Skupaj sta postala duhova oz. nata in se pojavila pred kraljem z zahtevo, da jima dodeli mesto, kjer bi lahko živela. Kralj jima je dovolil, da živita pod streho v vsaki hiši, v vsakem gospodinjstvu." (Myo Chit 1995, 69)
V	večini domov se zato kol simpatetična daritev pojavlja zelen kokosov oreh, katerega sok zdravi opekline. Oreh visi v hiši, ogrnjen v rdeč trak, imenovan gaiing-haung. Ob njem so še roze in pahljača, ki predstavljajo daritev, nikoli pa se ne podarja sveč. kadil oz. ničesar, kar gori.
Čas za novo daritev je na prvi dan novega leta in ob posebnih družinskih priložnostih, npr. ob poroki, rojstvu otroka ali ob smrti družinskega člana.
Drugi kali, predvsem v centralnem Mjamnaru, imajo svetišča v pagodah ali samostanih in zahtevajo darovanja le ob posebnih priložnostih, npr. ob prazniku ali ob polni luni... Nekatere nate, kot npr. nate dreves, častijo na prostem in ne v pagodah ali doma. Drevesnim natom postavijo svetišče ob vznožju spoštovanega in čaščenega starega drevesa, da bi imel nadzor nad bližnjo sosesko. Najbolj razširjena so svetišča pod t,i, "indijskimi figovci" (Ficus religiosa), ki veljajo za simbol Budovega razsvetljenja. Darovanje natom figovcev predstavlja zato dvojno darovanje, tudi budistično.
V	vsaki vasi, kjer sem bila, je leseno svetišče, majhna hiška, namenjena natom. čuvajem te vasi. Njen položaj prerokuje in določi Lokalni Saya. "izraz Saya v burmanščini pomeni nekaj takega kot 'mojster, učitelj' določene spretnosti, npr. Saya šole. Saya univerze. Saya medicine. Saya magije. Sava astrologije. Seva
Glasnik S.E.D. 38/3,4 1998. stran 9
RAZGLABLJANJA	ÍID.
tesarstva, zidarstva. lončarstva in podobno." (Htin Aung 1962, 7)
Psihološki koncept verovanja v nate in množična religija
Ob določenih priložnostih sc čaščenje nalov spremeni iz preprostih spravnih daritev duhovom v vsesplošno zaklinjanje. Najpogostejšo obliko javnega zaklinjanja izvajajo s posebno glasbeno prireditvijo, imenovano nat pwes. 12 Nai /)ic<> je navadno del raznolike glasbene, Plesne in dramske prireditve, ki traja od mraka do zore. Naii obožujejo glasno in slikovito giasbo, zato glasbeniki na nat /m-e festivalu igrajo z vso glasnostjo. Gtasba naj hi privabljala nate na kraj, kjer se ceremonija odvija, vendar pa je za njihovo materialtzacijo potreben nat-gadaw, {kar dobesedno pomeni "natova žena"). Nat-gadawi so večinoma moški ali ženski Iransvestiti, ljudje z družbenega roba. ki so svoje življenje namenili soočanju s transom. Podobni so sibirskim šamanom. Nat-gadawi Pojejo in plešejo posebne plese, s katerimi privabijo nate, da jih obsedejo. Ko se jih lati polastijo, nat-gadawi padejo v trans ter nadaljujejo s petjem in plesom. Navadno uvajajo ob tem še določene spretnosti, da bi dokazali, da ima duh nadvlado nad njimi, npr. plešejo z veliko posodo vode na glavi in Podobno.
Obstaja pa nevarnost, da duh obsede enega izmed gledalcev. Omenila sem že Ko Gyi Kvaw-a, nata pijanosti, ki se odziva takrat, 1(0 se darovalci napijejo likerja. Za gledalčevo obsedenost je seveda kriv nat in ne liker. Način, s katerim se človek znebi obsedenosti, je postopek eksorcizma. ki ga l?vaja starejši budistični menih. Postopek lraja dneve, lahko celo tedne. Če se proces izganjanja ne izvrši, je posameznik za celo življenje označen, npr. dekle ostane neporočeno ipd.
Obsedenost z. duhovi - psihološka ali Metafizična - je v Mjanmaru realen fenomen.
KUub temu. da med mlajšo generacijo zamira vedenje o kompleksnosti natov, pa se danes, tako v mestih kot na deželi, čuti vPliv m nepojasnjen strah, ki ga povzročajo vozniki, tako mladi kot stari, si na stenska ogledala navežejo rdeče in bele 13 trakove iz blagu, da bi jih ti zaščitili pred Tisti, ki se na splošno bojijo natov, ne Jedo svinjskega mesa, za katerega verjamejo, da je v svetu duhov nezaželjen. Strah izhaja 17 PrePričanja. da lahko, duh vstopi v telo posameznika in se polasti njegovega uma. u ea Posili, da se začneš v javnosti vesti
nekontrolirano in se ga zato posamezniki začnejo izogibati.
Neomajni burmanski budisti trdijo, da ne posvečajo naiom nobene pozornosti; da za njih sploh ne obstajajo. Po daljšem spraševanju pa kljub vernu zatrdijo, da se jih ne bojijo zato, ker spoštujejo budistične zapovedi. Dokler se budist drži petih zakonov, ki prepovedujejo laganje, krajo, ubijanje, kvarne spolne odnose in omamljanje, je izven dosega na love moči.
Razlaga
To. da sc posameznik brani pred pogubnim vplivom natov, je podlaga konstruktu zavesti, ki vzpostavi družbeni nadzor. Konstrukt JAZ-M1 se lahko v strahu po drugačnem psihičnem stanju, ki sledi kršitvi določenih zakonov ali moralnih norm, preoblikuje v konvencitmalnost, prilagajanje in v zaključni fazi v podreditev (izgubo?) jaza. Vse to vodi v kolektivno zavest, ki pa jo množična religija (nujno) potrebuje. Različne prepovedi in družbene sankcije, ki sledijo, če posameznik te zapovedi krši, tvorijo obrambni sistem neke družbe. Nate razumem kot psihično dejstvo: spominjajo na temne substance v človeški psihi, ki se jim je treba zoperstaviti in jih premagati. Kot pomoč tukaj nastopi budizem. Darovanje naiom v času, ko so jim na Popi žrtvovali živali, spominja na indijsko darovanje boginji Kali v Kalkuti. ludi njej so na festivalu, imenovanem Dnrga purdta, obredno žrtvovali vole, koze in celo ljudi. Anavvrahtov budistični preobrat poleg tega. da odpravlja žrtvovanjske obrede, vpeljuje soteriološko religijo, ki ponuja nauk o odrešitvi in zveličanju in s tem tudi možnost izbire, ki jo animistični kult nalov ne pozna. Človek v Mjanmaru lahko pri budizmu izbira med individualno kontcmplativnostjo in med množično religijo, ki v marsikaterem pogledu zaide v praznoverje.
Seznam uporabljene literature:
CLARKE. J.J. 1997; Oriental Enlightenment. London.
DAVIDS. T.W. Rhys 18y6: Buddhism: It's History and Literature New York.
DOWSON, John 199.1: A Classical Dictionary of Hindu Mythology & Religion. New Delhi. t'TtN AUNG, Maung 1962: Folk Elements in Burmese Buddhism, London. HUMPHREYS. Christmas 1996: The Buddhist Way of Life, New Delhi,
¡GANAKt. H. ¡980: Budizem v jugovzhodrii Ariji. V: ljudstva sveta 4. Ljubljana, str. .166 - 370. MEDI1IDI1AMMAPORN. 1'hra 1988: Sartre's Existentialism and Early Buddhism, Bangkok. MYiNT, Dim fur.) 1996: Glimpses of Glorious Bagan. Yangon.
MYO CHIT. Khin 1995: Colourful Myanmar. Yangon.
METZ, Wulf 1991: Razsvetljeni budizem. V: Velika verstva sveta. Koper. str. 226 - 246. SKINNER. C. I98(fc Burmanci. V: Ljudstva svetu 4. Ljubljana, str. 386 -400.
ŠM1TEK. Zmago 1986: Klic daljnih svetov. Ljubljana.
VELJAClC, Cedomi! 1992: Ločnice azijskih filozofij. I. knjiga. Ljubljana.
11	Legenda o tragičnem koncu U Shjn Oya je podlaga odrske uprizoritve, pri kateri mladenič igra na harfo, ob njem pa pleše roj gozdnih nimf.
12	Ce je na razpolago dovolj denarja, na večer pred nat pwejem priredijo ie budistično ceremonijo Shinpyo, na kateri menihi v svoje vrste sprejemajo novince, kt tako dobijo še blagoslov natov - ni izkjučeno, da na določeni stopnji tudi ne prosijo natov ali ti spoh dovolijo, da novinec vstopi v nieniike vrste.
13	Rdeča in bela barva sla barvi nalov.