STAROSLOVANSKO GROBIŠČE V SMOKUČU PRI ŽIROVNICI 
IN SREDNJEM BITNJU PRI KRANJU
A N D R E J V A LIČ
Mestni muzej. Kranj
Smokuč pri Žirovnici
V času zaščitnega izkopavanja na zahodni strani vasi Smokuč1 pri Ži­
rovnici smo poizkusno sondirali v središču vasi, kjer so vaščani leta 1934 
ob izkopu vodovodnega jarka našli šest skeletov. Ležali so v smeri Z—V, 
bili so uničeni, njihovi ostanki pa odpeljani na bližnje pokopališče v Ro­
dine. Sonda, dolga 10 m in široka 1 m je potekala na levi strani ceste 
Begunje—Žirovnica, vzporedno z robom cestišča in s hišo Janeza Kunčiča, 
Smokuč 21 (glej sliko 1). V tej sondi smo izkopali 6 grobov, sedmi je bil 
pred tem ob izkopu jame za električni drog uničen. Z najdbo novih grobov 
smo ugotovili, da obsega grobišče večji prostor, ki pa ga ni mogoče raziskati 
v celoti. Cesta, ki poteka preko grobišča in urejeno cestišče v središču vasi 
onemogočata nadaljnje terensko raziskovalno delo.
Grob 1. ° P ' S $ roboD
Srednje ohranjen moški skelet. Smer Z—V z odklonom 50° proti jugu. 
Globina 0,40m, dolžina 1,69m. Dno grobne jame vkopano v prod. Za lobanjo 
in ob levi strani skeleta večji okrogli kamni (prodniki). Desna noga preko 
leve. Roki iztegnjeni ob telesu, le leva dlan preko stegnenice. Pod stopali 
drobci oglja. Brez pridatkov. (T. I, 3.)
Grob 2.
Dobro ohranjen otroški skelet (4—5 let). Smer Z—V z odklonom 3 C P 
proti jugu. Globina 0,40 m, dolžina 0,98 m. Dno grobne jame vkopano v prod. 
Ob levi strani večji okrogli kamni (prodniki). Roki iztegnjeni ob telesu. 
Pod lobanjo drobci oglja. Brez pridatkov. (T. I. 2.)
Grob 3.
Slabo ohranjen otroški skelet (8— 9 let). Smer Z—V z odklonom 12° proti 
jugu. Globina 0.40 m, dolžina 0.99 m. Dno grobne jame vkopano v prod. Na
1 Najdba groba in pridatkov je objavljena v Varstvu spomenikov za leto 1961.

Legenda.-. 2 ^ / f S 6 2
^r0ò z redno slevi/ko = CH“— ------------- m e s t o uničenih grobov ^ 1 2 3 k 6
]_' in IL - S o n d e b r e z n a j d b
Legenda-, 2 ^ / f S 6 2
yroò z redno slevi/ko » C H E— ----------- - m e sio uničenih grobov 0 \ I l ì L c
SI. 1. Situacijska skica staroslovanskega grobišča Smokuč. i—6 = grob z redno številko; I, T I — sondi brez najdb; III — vod­
njak; ..........= mesto uničenih grobov
Abb. t. Situationsskizze des altslawischen Gräberfeldes in Smokuč. 1—6 = Grab mit ordnungsmässiger Nummer: I. 1 1 = 
Sonden ohne Funde; IT T - Brunnen;------ = Stelle der zerstörten Gräber

desni strani ob zgornjem dein telesa večji kamni (prodniki). Roki iztegnjeni 
ob telesu. Brez pridatkov. (T. I. 1.)
Grob 4.
Slabo ohranjen otroški skelet (5—6 let). Smer Z—V z odklonom 12° proti 
jugu. Globina 0,40 m, dolžina 0,80 m. Dno grobne jame vkopano v prod. 
Desna roka iztegnjena ob telesu, leva dlan leži na kolku. Brez pridatkov.
Grob 5.
Srednje ohranjen odrasel moški skelet. Smer Z—V z odklonom 23° proti 
jugu. Globina variira: pri lobanji 0,70 m, pri stopalih 0,65 m (nasuta pot na 
gospodarsko poslopje v kasnejšem času). Dolžina 1,68 m. Dno jame vkopano 
v prod. Roki iztegnjeni ob telesu. Lobanja nagnjena na desno stran. Brez 
pridatkov.
Grob 6.
Slabo ohranjen odrasel ženski skelet. Smer Z—V z odklonom 33° proti 
jugu. Globina variira: pri lobanji 0,65 m, pri stopalih 0,75 m (vzrok neenake 
globine isti kot pri skeletu 5). Dolžina 1,49 m. Dno grobne jame vkopano 
v prod. Roki iztegnjeni ob telesu. Lobanja nagnjena na desno stran. Pri­
datki: Ob levi senčnici nesklenjen bronast obsenčni obroček z odebelitvijo 
na konceh. Konci so presegajoči. Velikost: 5,7 X 4,6 cm. deb. 0.2 cm (T. II, 2). 
Na istem mestu nesklenjen bronast obsenčni obroček z »S« zanko in kva- 
čico. Zanka je široko kovana do 0,8 cm. Velikost: 6,5 X 5,5 cm: deb. 0.2 cm 
(T. II, 3). Ob desni senčnici nesklenjen bronast obsenčni obroček z odebe­
litvijo na konceh. Konci so presegajoči. Velikost: 4,9 X 5,5 cm: deb. 0,2 cm 
(T. II, 4). Na istem mestu nesklenjen bronast obsenčni obroček z delno 
ohranjeno »S« zanko in kvačico. Zanka je bila široko kovana do širine 
0,7 cm (T. II, 6). Velikost: 5,8 X 6,2 cm, deb. 0,2 cm (T. II, 1 )- Na prstu leve 
roke sklenjen bronast prstan z vloženim in ohranjenim steklenim biserom 
svetlo zelene barve. Ob stekleni jagodi železni izrastki kot dekor. Obroček 
ima v preseku trikotno obliko. Zunanji strani sta okrašeni s poševnimi vrezi. 
Velikost: 2,7 X 2,4 cm; deb. 0,2 cm; šir. do 0,3 cm (T. II, 5).
Profil stene grobnih jam je enostaven. Od ruše do dna grobne jame je 
0.20 m debela plast humusa, pomešanega z manjšim prodnim peskom, pod 
njo pa je prod (profil na 2. sliki I. tabele). Spodnji del grobnih jam je vko­
pan v prod. Grobne jame imajo enostavno, podolgovato pravokotno obliko 
s krajšimi stranicami v obliki loka. Točna meja in velikost ni bila ugo­
tovljena. Podolžne stene so bile bolj navpične in moremo sklepati, da so se 
grobne jame kopale s krajših stranic. Zatrpane so bile z materialom, to je 
z mešanico humusa in proda. Večji prodniki, ki so ležali ob strani, nimajo 
posebnega pomena in so bili izkopani pri izkopu grobne jame ter dodani 
pokojniku ob stran po položitvi trupla (T. I, 1, 2, 3).
S sondo nismo ugotovili, kakšnemu tipu pripada novo odkrita nekro­
pola, niti njene natančne velikosti. Prostor sam je danes ravnica. Zunanjih 
znakov grobišča ni, čeprav je možno, da so obstajali pred opustitvijo pro­
stora za pokopavanje.
Grobovi so plitki (0,40 m), le v dveh primerih je globina večja, za kar 
pa nam je vzrok znan (grob 5. 6). Tudi smer pokopa je v bistvu enaka

smeri, ki je značilna za staroslovanski način pokopa.2 Iztegnjeni položaj 
skeletov na hrbtu poznamo na bližnjih staroslovanskih nekropolah na 
Bledu in v Žirovnici, v Kranju, v bohinjski Srednji vasi itd. Po starosti so 
bili odkriti trije otroški in trije odrasli skeleti, izmed odraslih dva moška.3 
V grobu 1 (T. I, 3) je spodnji del noge prekrižan. Ali gre v tem primeru za 
dislokacijo kosti ali za namerno prestavitev? Odgovor na ti dve vprašanji 
ne bi bistveno prispeval k rešitvi, ker je premalo odkritih grobov, da bi 
lahko primerjali.
P rid a tk i v grobovih so skrom ni. Sam o v grobu 6 so b ili n ajdeni bron asti 
obsenčni obročki ter p rsta n (T. II. 1—6). O stali grobovi p a so b ili brez 
p rid a tk o v , izjem a je p rid a te k drobcev o g lja v grobovih 1 in 2. V zrok p o ­
m a n jk a n ja p rid atk o v v grobovih bi m orda n ašli v socialnem sta n ju p o sa ­
m eznika v ted an ji d ru žb i4 a li p a v o d sto pan ju od starih n avad in ob ičajev, 
ki so p o sle d ica m očn ejšega v p liv a k ršča n stv a ,5 posebn o tam , k jer je n epo­
sredni n ad zo r C erk v e v ečji in k je r je n jen a p rep o v ed o p ra v lja n ja k u lta 
m rtvih p r išla n a jb o lj in n a jp r e j do izraza. P o m a n jk an je p rid atk o v si 
m oremo ra z la g a ti tu d i tako, d a sm o m orda k o p ali n a robu grob išča, k jer je 
število p rid a tk o v m an jše a li k er je bilo toliko otrošk ih grobov. Podobno 
sliko n am n udijo grobovi n a blejsk em G rad u . N a m estu odk ritega gro b išča 
ni sa k raln e stavbe, k a r bi p ričalo , da je grobišče pren eh alo ta k ra t, ko je 
C e rk e v v R odin ah p rev zela sk rb za posm rtno ž iv ljen je na določenem pro­
storu, to je ob cerkvi. K d a j in k ak o se je to zgodilo, je problem atičn o, vendar 
lah ko ugotovim o posredno zvezo m ed pren eh an jem p o k o p a v a n ja um rlih na 
vašk em gro b išču in p o k o p av an je m na zato določenem prostoru ob cerkvi 
tudi po m aterialn i stran i, tak o po n ak itu kot po n ačin u p ok op a in o p ra v ­
lja n ju pogrebn ega o b ičaja.
Grobišče je bilo opuščeno morda v času okrog leta 1163, ko se omenjata 
župnik in fara v Rodinah,6 v neposredni bližini Smokuča in ne daleč od 
Lesc.7
M ed n a jb o lj p rilju b lje n grobni in ven tar in n ak it p rištevam o obsenčne 
obročke, k i so tudi n a jb o lj k ara k te rističn i za k u lturn o obeležje.8 9 M ed tem i 
je posebn o pogost tip obsen čn ega obročka z »S« zan k o , k i je v časih široko 
k o v a n a.0 M ed posebn e tipe se u v ršč a ta n a ša obsen čn a obročka z »S« zanko 
in s k v ačie o (K orošec, IX . sk u p in a ).1 0 1 1 T a v rsta je v m an jše m številu zasto ­
p a n a n a vseh več jih staro slo v an sk ih nekropolah, ta k o 'n a blejskem G ra d u ,1 1
2 J. K o r o š e c , U v o d v m a t e r i a l n o k u l t u r o S l o v a n o v z g o d n j e g a s r e d n j e g a v e k a , 
1952, 96 in sl. = o d s l e j U v o d .
3 P o a n a l i z i T o n e t a P o g a č n i k a , a s i s t e n t a n a A n t r o p o l o š k e m i n š t i t u t u F i l o z o f ­
s k e f a k u l t e t e v L j u b l j a n i . N a t e m m e s t u s e m u z a h v a l j u j e m z a s t r o k o v n o - p o m o č .
4 J. K o r o š e c . S t a r o s l o v a n s k o g r o b i š č e n a P t u j s k e m g r a d u . D e l a 1. S A Z U , 
1950. 128.
5 J. K o r o š e c , U v o d . 1952, 102. — J. K a s t e l i c . 900 le t K r a n j a . 1960. 44.
6 K o s , G r a d i v o IV, št. 542, 462 — XCV, XXVIII.
7 Kos, Gradivo IV, 275.
8 J. Korošec, Uvod, 268 in sl.
9 Prav tam, 270.
1 0 J. K o r o š e c , S t a r o s l o v e n s k a g r o b i š č a v s e v e r n i S l o v e n i j i , 1947, 64 = o d s l e j 
G r o b i š č a .
1 1 A. Valič. Staroslovansko grobišče na Blejskem gradu. 1962 (v tisku).

na Pristavi,1 2 v Kranju,1 3 1 4 v belobrdskem kulturnem krogu na Ptujskem 
gradu, kjer so najdeni skupaj s tipičnim staroslovanskim kulturnim mate­
rialom.1 1 J. Korošec pripisuje te večje obročke ketlaški kulturi1 5 in jih 
datira v 10. in 11. stoletje n. š.1 6 Velikost je vzrok, da jih niso nosili in upo­
rabljali v večji meri in jih lahko prištevamo med manj priljubljen nakit.
Obsenčni obročki z odebelitvijo na konceh (Korošec, skupina II,1 7 
Šmid, I1 8 ) so zastopani v grobnem inventarju na vseh staroslovanskih ne­
kropolah, tako v Ptuju,1 9 na Pristavi,2 0 na blejskem Gradu2 1 itd. Zaradi 
njihove prisotnosti uvrščamo naše grobišče v staroslovanski ketlaški kul­
turni krog.
Prstani s steklenimi biseri (Korošec, skupina »l«)2 2 ne nastopajo v 
enotni obliki, temveč je vsak drugačen, tako v obliki, kakor tudi v kovu. 
Skupen je samo način krašenja z biseri. Ti prstani so prav tako malo­
številni, vendar jih najdemo tako v belobrdskem kulturnem krogu v Ptuju,2 3 2 4 
kakor tudi v ketlaškem na blejskem Gradu2 1 in na Pristavi.2 5
V grobu 1 pod stopali in v grobu 2 pod lobanjo srno našli drobce oglja. 
Obliko in debelino teh drobcev nismo mogli določiti, in je vprašanje, ali 
gre v teh primerih za pokop pokojnika na desko ali z njo.2 6 Primerjanje 
ptujskih pokopov z blejskimi s Pristave in bohinjskimi iz Srednje vasi ni 
dalo analogij, zato lahko domnevamo, da ima skupek ogljenih drobcev kak 
simboličen pomen pri opravljanju pogrebnega kulta.2 7
Razmotrivanje zgodovinskih in materialno kulturnih momentov dobi 
z grobiščem v Smokuču v celoti jasnejšo podobo dogajanj v tem delu Go­
renjske, v času močnejšega vpliva Cerkve na prebivalstvo, v času, ko 
Cerkev prevzame duhovno življenje s koncepti krščanskih pravil v svoje 
roke. Po kulturni strani kaže vas staroslovansko poreklo kot ostala naselja 
pod Karavankami tja do Žirovnice.2 8
1 2 Kastelic-Škerlj, Slovanska nekropola na Bledu, 1950, Dela 2, SAZU, 30.
1 3 Staroslovansko grobišče v K ran ju (neobjavljeno).
1 4 j. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, D ela 1, SAZU, 1950, 
57 in sl.
1 5 Prav tam, 1950, 60.
1 6 j. Korošec, Uvod, 27i.
1 7 j. Korošec, Grobišča, 64.
1 8 W. Schm id, C arniola, 1908, 1, T af. II.
1 9 j. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, D ela 1, SAZU
1950, 59. i
2 0 Kastelic-Škerlj, Staroslovanska nekropola na Bledu, Dela 2, SAZU. 1950, 50.
2 1 A. Valič, Staroslovansko grobišče na Blejskem gradu, 1962 (v tisku).
2 2 j . K orošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, D ela 1. SAZU, 
1950, 92.
2 3 Prav tam. 92. J. Korošec, Grobišča, 96.
2 4 A. Valič, Staroslovansko grobišče na Blejskem gradu. 1962 (v tisku).
2 5 Kastelic-Škerlj, Staroslovanska nekropola na Bledu, Dela 2, SAZU, 1950. 41.
2 6 J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem grad u , D ela 1 , SAZU, 1950. 
38 in sl.
2 7 j. Korošec, Uvod, 1952, 104.
2 8 P. Petru. Varstvo spom enikov, 1958-59. 309.

Srednje Bitnje pri Kranju
A ' gramoznici krajevne skupnosti Bitnje pri Kranju (T. III, t — kat. 
št. 1697, 1698, k. u. Kranj — glej sliko 2) so v maju 1962 delavci odkrili ter 
delno uničili tri staroslovanske grobove. Na terenu se je ugotovilo, da so 
grobovi skeletni, grobne jame so v smeri Z— A , vkopane v prod globine
0,90 m. Spol, lega in dolžina skeletov so neznani. En grob pa je bil popol­
noma uničen že prejšnje leto. Profil delno ohranjenih grobnih jam kaže 
enostavno sliko: pod 0,50 m debelo plastjo humusa (ornice) je do dna 
grobne jame še 0,40 m savskega proda. Ko je bilo truplo položeno v grob. 
je bila grobna jama zasuta z mešanico humusa in proda. Ob zahodni strani, 
to je ob glavi, je bila grobna jama ovalne oblike. Po ohranjeni dolžini 
grobne jame moremo sklepati, da je skelet ležal v iztegnjeni drži na hrbtu. 
Položaj rok in lobanj je neznan. Dve grobni jami ležita okrog 10,0 m južno

od hiše v Srednjem Bitnju 1. Med seboj sta oddaljeni okrog 4,0 m. Približno
20,0 m bolj proti jugu je bila jama ovalne oblike (T. III, 2), širine 1,50 m in 
prav tolike globine. Zapolnjena je bila kot prejšnji dve s humusom, pome­
šanim s prodom. Na dnu te jame je bil najden del neožganega manjšega 
živalskega okostja in večja množina oglja v nediferenciranih plasteh. V jami 
ni bilo sledov kurjenja. Kaj predstavlja jama in kakšna je bila njena 
funkcija? Lahko jo imamo za mesto kultnega obreda za pokojnikom, ko so 
v izkopano jamo položili oglje s kurišča, ki je bilo na drugem mestu, ter 
del živalskega okostja kot popotnico. Jama nima po obliki in po ostankih 
oglja in okostja nobene podobnosti s silosi, ki so jih našli v Panoniji in 
drugod.1 V Ljubljani1 2 so sodčaste oblike, materialni ostanki v njih so 
deske ter keramika. Tega v jami v Srednjem Bitnju nismo našli.
Na dnu obeh grobnih jam je bila večja količina manjših drobcev oglja 
pomešana s peskom in humusom. Mešanje peska s humusom je verjetno 
nastalo, ko so uničili grobne celote. Ne moremo trditi, da so bili pokojniki 
pokopani z desko, kakor na staroslovanskem grobišču na Ptujskem gradu,3 
v bohinjski Srednji vasi4 in na blejski Pristavi.5 6 Proces karbonizacije mora 
imeti povsem druge pogoje, kakor pa ga nudijo prodnata tla v Srednjem 
Bitnju. Majhna debelina humusa, propustnost proda in zemlje, obilica 
padavin, hitre klimatske spremembe 1er relativno majhna globina so glavni 
faktorji, ki ne dopuščajo karbonizacije, ampak nasprotno, hiter proces 
gnitja. Isto je z grobovi v Smokuču. kjer sledovom oglja podobno kot tu 
lahko pripisujemo simboličen pomen.0
Materialni ostanki iz grobov so keramičen lonček, delno ohranjen lonec 
ter železen nož. Ostanki keramike so bili po podatkih priče najdeni ob 
nogah, le prvotna lega noža ni bila natanko ugotovljena. Vsebina lončkov ni 
znana, vendar iz ostankov humusa na notranjih stenah lahko d o nine v am o, 
da sta bila napolnjena z zemljo. Osteološko gradivo je zelo slabo ohranjeno 
in na njem ni sledov bronaste patine. Kulturni material je deponiran v 
Mestnem muzeju v Kranju. Opis materiala:
Grob 1 .
Keramičen lonček rjave barve, jajčasto ovalne, proti dnu koničaste 
oblike z zavihanim ustjem, ki je poševno odrezano. Vrat prehaja v ustje. 
Glina je močno pomešana s kvarcitnimi zrnci. Izdelan je na lončarskem 
vretenu, toda dodelan ročno. Na notranji steni potekajo od vratu do dna 
vertikalna rebra. Med največjim obodom in vratom poteka poglobljena 
valovnica. Višina in potek valov sta neenakomerna. Dno je rahlo usločeno. 
Višina 9,5 cm; pr. dna 7,1 cm; pr. ustja 8,5 cm; pr. največjega oboda
10,1 cm: deb. stene 0,6 cm (T. IV, 1).
1 J. Korošec, Uvod, 168 in sl.
2 A rheološka poročila SAZU, D ela 5, 1950, 22.
3 J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Dela 1 . SAZU. 1950. 
58 in sl.
4 W. Schmid, Carinola. 1908. 1, 18.
5 K astelic-Škerlj, Staro slo v an sk a nekropola na Bledu, D ela 2, SAZU. 1950. 
21—24.
6 J. Korošec, Uvod. 1952, 104.

Železen nož z ohranjenim trnom za nasaditev ročaja in fragmentarno 
ohranjenim rezilom. Prehod v rezilo in hrbet je poševen. Dolžina noža
11,2 cm; dolžina trna 4,6 cm; dolžina rezila 6,6 cm; širina rezila do 1,9 cm 
(T. IV, 2).
Grob 2.
Fragmentarno ohranjen keramičen lonec rjave barve z ohranjenim 
dnom in delno ohranjenim ostenjem do višine 4,5 cm. Glina je močno po­
mešana s kvarcitnimi zrnci. Izdelan je ročno. Ohranjena višina sten na­
kazuje jajčasto ovalno obliko lonca. Dno je rahlo usločeno. Premer dna 
16,0 cm; pr. oboda 20,5 cm; debelina stene 0,7 cm (T. IV, 3).
Kulturni ostanki in način pokopa nam nudijo dokajšnjo oporo pri 
določanju etnične pripadnosti grobišča v Srednjem Bitnju pri Kranju in 
pri kronološki opredelitvi. Manjši lonček predstavlja formo, ki je tipična 
za ves slovanski svet.7 Karakteristični pa sta še valovnica, ki krasi lonček, 
in sama tehnična izdelava. Po teh znakih ga lahko tudi kronološko opre- 
delinro, čeprav natančnejšo datacijo ovira pomanjkanje keramičnega gra­
diva te vrste pri nas. Razvito ustje, zavihano navzven, enaka debelina sten 
in delna uporaba lončarskega vretena kažejo na dokajšnjo razvojno višino 
tehnične izdelave lončarja-obrtriika. S temi lastnostmi se že loči od prvotne 
preproste forme in nakazuje določen oblikovni razvoj. Še najbolj podoben 
primerek bi mu našli v lončku, ki je bil izkopan pri vili Bled na Bledu, 
z edino razliko v tehnični izdelavi valovnice in odtisa osi lončarskega 
vretena.8 Po karakterističnih elementih loncev srednjeevropske kronologije 
bi naš primer spadal v srednjegradiščansko periodo (III. tip v 800— 950).9 
Po obliki in tehnični izdelavi bi ga lahko povezali s primerki, ki so bili 
najdeni na Brdu (Žale) na Bledu, ki jih R. Ložar1 0 1 1 datira v prvo polovico
1 0 . stoletja n. š. Ostanki večjega lonca z ohranjenim dnom in delno ohra­
njenim ostenjem ne dajejo dovolj možnosti za sklep o obliki. Ohranjeno 
ostenje nakazuje jajčasto ovalni spodnji del. Tehnična izdelava in sestav 
gline ga opredeljujeta v isti kulturni in časovni okvir kot mali lonček. Po 
svoji velikosti pa predstavlja izjemo v staroslovanskem grobnem inventarju, 
v katerem so prevladovale do sedaj le posode manjših dimenzij. Železen nož 
po obliki predstavlja manj značilen predmet za časovno klasifikacijo na­
šega grobišča, saj se javlja v svoji osnovni obliki in namenu v vseh staro­
slovanskih grobiščih kot spremno gradivo.1 1
Staroslovansko grobišče v Srednjem Bitnju ima nekaj bistveno enakih 
potez kot staroslovansko grobišče pri vili Bled na Bledu,1 2 in sicer: majhno 
število grobov, raztreseni grobovi, kot pridatek v grobu keramičen lonček ob 
nogah, oba prostora sta brez kasnejših sakralnih objektov. Vsa ta dejstva 
jih ločijo od kasnejših grobišč ob cerkvi1 3 ali nasilno opuščenih večjih 
vaških grobišč1 4 na določenih prostorih, kakor na blejskem Gradu, v bo-
7 P . K o r o š e c . A r h e o l o š k a p o r o č i l a , S A Z U , D e l a 3, 1 9 5 0 . 103.
8 R . L o ž a r , G M D S . 1929, 5 9 . 60, sl. 2.
9 1. K o r o š e c . U v o d , 1952. 198.
10 R . L o ž a r , GM D S. 1939. 193.
11 L K o r o š e c , U v o d , 1952, 100.
12 R . L o ž a r , G M D S . 1929, 5 9 , 60.
1 3 I. K o r o š e c , U v o d . 1952, 86.
14 J . K a s t e l i c , 9 0 0 le t K r a n j a , 1960. 44.

liinjski Srednji vasi, Smokuču, v Spodnjih Gorjah in Zasipu itd. J. Korošec 
in drugi so mnenja, da so grobovi s keramiko starejši1 5 1 6 od tistih, pri katerih 
se slika pridatkov z vplivom Cerkve spremeni.1 8 Grobovom s keramiko 
pripisujejo poljedelski značaj; to se popolnoma ujema z ambientom (Sorško 
polje), v katerem so se najdbe našle. Manjše število grobov nam v neki 
meri rešuje problem velikosti zaselka. Ekstenzivna naseljenost1 7 in neren­
tabilen gospodarski način poljedelstva je bil v tem predelu vzrok germanske 
kolonizacije okrog leta 1000.1 8 Ker je bilo starega prebivalstva premalo, da 
bi s svojim prirastkom v krajšem času poskrbelo za večji gospodarski donos, 
so tja pripeljali nove doseljence.1 9 Iz vseh teh zgodovinskih zaključkov in 
arheoloških najdb moremo sklepati, da je jedro vasi Srednje Bitnje sestav­
ljalo maloštevilno slovansko prebivalstvo in s tem je ovržena trditev, da je 
ta vas nastala naenkrat in po načrtu,2 0 čeprav kažeta na to značaj in ure­
ditev vasi, kar pa je posledica nadaljnjega kolonizacijskega procesa. Kdaj 
prenehajo uporabljati prostor za pokopavanja umrlih? Mejnik je določen 
z zgodovinskim podatkom, da freisinški škofje z darilno listino leta 973 
oziroma 9892 1 prejmejo Škofjo Loko in leta 10022 2 tudi okolico v svoje roke. 
Majhna staroslovanska vas ob poti med dvema močnima krščanskima sre­
diščema Kranjem in Škofjo Loko je bila podvržena strožjim pravilom 
verskega življenja, ki so vplivali tudi na nov način in nov kraj pokopa ob 
cerkvi. Arheološke najdbe v Srednjem Bitnju v marsičem rešujejo problem 
prvotnih slovanskih naselbin na Sorškem polju, ki so obstajale že pred 
freisinško kolonizacijo.
Z U S A M M E N F A S S U N G
Altslawisches Gräberfeld in Smokuč bei Žirovnica und in Srednje Bitnje
bei Kranj
Smokuč bei Žirovnica
Inmitten des Dorfes wurden sechs altslawische Gräber ausgegraben, orientiert 
in Richtung W—O. Die Grabgruben waren in den Kies eingegraben, Tiefe 0,40 m. 
Es wurden Skelette von Kindern und von Erwachsenen beiderlei Geschlechts ge­
funden. An einer anderen Stelle wurden schon früher einige Gräber ausgegraben, 
die aber zerstört worden sind. Auf Grund dessen kann seliliessen, dass das Grä­
berfeld grösser ist, doch kann man es in der Strasse wegen nicht durchforschen. 
Fünf Gräber sind ohne Beigaben: im Grab 6 fand man aber neben dem Schädel 
bronzene Schläfenringe mit Verdickung (2) und »S« Abschluss und ein Häftchen 
(2), am Finger aber einen Bronzering mit eingesetzter Glasperle. Im Grab 2 unter 
dem Schädel und im Grab 1 unter den Sohlen waren Kohlenstückchen, weil man 
ihnen eine symbolische Bedeutung zugeschrieben hat. Der Mangel an Grabbeigaben 
wird als Einfluss des christlichen Glaubens aufgefasst (im nahen Rodine wird
1 5 J. Korošec, Uvod. 1952, 100.
1 6 P rav tam , 102.
1 7 P. Blaznik, Razprave II, SAZU, 1953. 144.
1 8 B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda IT . 1954. 92.
1 9 Prav tam, II. 1954, 89.
2 9 P. Blaznik. R azprave II. SAZU. 1953. 159. 160.
2 1 K os, G radivo IT . XXTX.
2 2 Kos, G radivo ITI. XV.

eine Urpfarre schon im J. 1163 erwähnt), oder als Folge der sozialen Stellung des 
Einzelnen in der Gesellschaft, oder aber ist dies der Rand des Gräberfeldes, wo 
die Beigaben weniger zahlreich waren. Der Friedhof des Dorfes ist eben und ohne 
ein späteres sakrales Gebäude. Auf Grund der Funde wird das Gräberfeld aus 
dem 11. Jahrhundert u. Z . datiert, als man die Verstorbenen unter dem Einfluss 
der Kirche an einer bestimmten Stätte neben der Kirche in der nahen Pfarre zu 
bestatten begann.
Srednje Bitnje bei Kranj
ln Srednje Bitnje bei Kranj (Sorško polje) wurden in einer Sandgrube drei 
Skelettgräber aufgefunden, von denen eines früher zerstört worden war. und eine 
Grube mit Kohlenresten und dem Teil eines nicht angesengten kleineren Tierske­
lettes. Die Grabgruben waren in Richtung W—O orientiert, mit charakteristischen 
altslawischen Grabbeigaben, d. h. einem keramischen Töpfchen, das mit einer 
Wellenlinie verziert ist, einem eisernen Messer und einem grösseren keramischen 
Topf, dessen Oberteil nicht erhalten ist. Auf dem Grund der Grabgruben wurden 
Kohlenstückchen aufgefunden, was die Möglichkeit einer Brettbestattung aus- 
schliesst. Der Savekies bietet keine Bedingungen für Karbonisierung. Die Grube 
mit der Kohle und dem zum Teil erhaltenen Tierskelett ist nicht den Silos ähnlich, 
sondern es wird angenommen, dass sie der Teil einer Stätte für Kultriten für 
einen Verstorbenen ist. Auf Grund der Grabfunde und des Grabinventars wird 
dieses Grabfeld altslawischen ethnischen Trägern zugeschrieben. Analoge Fälle 
von Funden gibt es in Bled, wo sie R. Ložar aus der i. Hälfte des 10. Jht. u. Z. 
datiert. Das Gräberfeld weist einige gemeinsame wesentliche Züge mit dem Grä­
berfeld bei der Villa Bled in Bled auf und zwar: zerstreute Gräber, die Lage 
der Grabbeigaben, die kleinere Anzahl der Gräber, den Platz ohne später hinzu- 
gekommenes sakrales Gebäude. Den Gräbern mit Keramik wird ein Ackerbau­
charakter zugeschrieben, was mit dem geographischen Ambient (Sorško polje) in 
Einklang ist. Die extensive Besiedlung und die unrentabile Bebauungsweise des 
Landes in diesem Ort führten zur germanischen Kolonialisierung um das J. 1000. 
Aus den Funden ist zu schliessen, dass den Kern des Dorfes Srednje Bitnje eine 
nur kleine slawische Einwohnerschaft bildete, und dadurch wird die Behauptung 
widerlegt, dieses Dorf sei auf'einmal und planmässig entstanden. Das Gräberfeld 
wurde aufgegeben zur Zeit, als die Einwohnerschaft den strengeren Lebensregeln 
des christlichen Glaubens unterworfen wurde, die auch auf die neue Weise und 
die Stätte der Bestattung neben der Kirche einwirkten. Dies geschaeh um das 
J.975 bzw. 989, als die Freisinger Bischöfe Škofja Loka und Umgebung im J. 1002 
mit einer Schenkungsurkunde in ihre Hände bekommen. Die archäologischen Funde 
in Srednje Bitnje lösen in mancher Hinsicht die Problematik der urtümlichen 
slawischen Siedlungen auf dem Sorško polje, die schon vor der Freisinger Koloni­
sation dort bestanden hatten.