/
-	K ! !
l J V i i M l
čevlja
stnik X. OBČINSKA KNJIŽNICA ^ t%	64290 TRŽIC_----
oktober iaö4
10
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
OSNOVNE USMERITVE RAZVOJA
V______________________________________________J
Začele so se aktivnosti na področju planiranja. Pripravljajo se srednjeročni, pa tudi dolgoročni plani razvoja.
Ob zahtevni situaciji v svetu, tako na političnem kot tudi gospodarskem področju, je ocenjevanje pogojev v katerih bomo poslovali v naslednjem obdobju, izredno težka naloga. Prihodnji razvoj bo oprt predvsem na lastne sile. Zmanjšati bo potrebno zunanjo zadolženost in učvrstiti finančno gospodarstvo, kar pa zahteva še večje vključevanje v mednarodno menjavo. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in nujnosti poravnave dolgov do tujine, bodo materialne možnosti razvoja manjše od ustvarjenega družbenega proizvoda. Analize kažejo, da bo v Sloveniji za obdobje 1986—1990 moč doseči 3,5 do 4,5 odstotno rast družbenega proizvoda in 6 % rast izvoza.
Tudi v naši delovni organizaciji smo izdelali oceno in načrt razvojnih možnosti do leta 2000 in srednjeročne plane za obdobje 1986-1990. Oba predloga bomo obravnavali do konca letošnjega leta.
PEKO DO LETA 2000
Tudi za obdobje pred nami bo osnovni proizvodni program modna usnjena obutev, ki bo morala biti v pogledu stroškov racionalna, večjo težo bo imela kvaliteta. Dopolnilni program bo moral biti tak, da bo stroškovno na nižjem nivoju, toda še vedno kvaliteten.
V prihodnjem obdobju naj bi bil povečan obseg proizvodnje dosežen z
dvigom produktivnosti. Investirali bomo v nakup sodobnejših strojev ter izboljšali organizacijo proizvodnje predvsem pa oskrbo na podlagi potreb operativnih planov.
V izdelavah zgornjih delov naj bi povečali število zaposlenih. Skupaj s kooperanti, s katerimi bomo sodelovali na dolgoročnih osnovah, bomo imeli okoli 8 % več kapacitet, kot bodo potrebe v montažnih oddelkih.
Večji dvig produktivnosti bo omogočila nova prostorska ureditev proizvodnje obutve v Tržiču, to je projekt LOKA, katerega učinki bi bili prisotni proti koncu srednjeročnega obdobja, predvsem pa v letih po 1990.
Proizvodni program sestavnih delov bo sledil zahtevam opredeljenega programa obutve, preostali del pa bo dopolnjen ob upoštevanju proizvodnih možnosti in optimalnemu doseganju dohodka.
Prihodnje leto načrtujemo 4 % povečanje obsega proizvodnje sestavnih delov (poliuretan, guma in plastika) v srednjeročnem obdobju 1986—90 pa 5 % rast. Povečanje naj bi bilo doseženo s povečano produktivnostjo, ki bo omogočena z nadaljnim izboljšanjem organizacije ter vlaganjem v posodobitev strojne opremljenosti. Pri programu sestavnih delov moramo biti v koraku z dosežki na tem področju. Intenzivno moramo osvojiti še tisti del programa, ki ga danes uvažamo (poro guma).
Osrednji del proizvodnega programa orodjarne bo izdelava vsega potrebnega orodja za proizvodnjo sestavnih delov za
obutev. Program bo dopolnjen s proizvodnjo orodij tudi za druge naročnike.
Rast proizvodnje orodij je načrtovana za okoli 8 %, polovica od tega iz naslova produktivnosti z vlaganjem v nakup sodobnih visokoproduktivnih strojev.
V prihodnjem obdobju bo še težje prodajati, kar velja posebej za domače tržišče. Prva violina bo prav gotovo izvoz. Zaradi naše uvozne odvisnosti bomo morali 60—65 % izdelane obutve prodati na svetovnem trgu. Prodajne poti za realizacijo izvoza bodo na dolgoročnih dogovorih, za konvertibilni trg preko Rockporta in Afisa, kjer bomo širili obseg poslovanja.
Prodaja na domačem trgu bo v soodvisnosti od interesa potrošnikov za to vrsto obutve. V naših prodajnih kapacitetah bomo prodajni program dopolnjevali z dokupljeno obutvijo od kooperantov, vzporedno pa bomo morali skrbeti za stalni kvalitetni dvig opravljanja prodajnih storitev.
Za srednjeročno obdobje načrtujemo 3 % rasta dohodka, do leta 2000 pa 2 % realno rast dohodka.
Načrti na investicijskem področju so za dolgoročni razvoj izrednega pomena. Izdelati je treba temeljite izračune in vsklajevati potrebe z realno zmožnostjo, vsekakor pa naj bi poleg strojne opremljenosti realizirali projekt Loka.
EI Bayadh: montaža opreme
V nedeljo 13. oktobra (v Alžiriji je bila takrat sreda) je bila predana naročniku, firmi Sonipec, tovarna čevljev v Frendi. Tovarno so gradile jugoslovanske delovne organizacije. Tehnika Zagreb, IMP Ljubljana, Koto Ljubljana, Trimo Trebnje in Peko.
Tovarna v Frendi že obratuje, medtem ko teče v El Bay-adhu poizkusna proizvodnja, v obratovanje pa bo predana do konca leta. Tudi za tretjo tovarno v Bou Sadi je pogodba že podpisana. Naročnik je izredno zadovoljen z našim prispevkom, to je s tehnologijo. Usposobljanje alžirskih delav-
(Nadaljevanje na 2i. strani)
PEKO V ALŽIRIJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
cev za Bou Sado bo prav tako v Peku in v čevljarskem šolskem centru v Kranju.
Naša ekipa za usposabljanje je kompletna tako v Frendi kot tudi v El Bayadhu. Na otvoritev pa je odpotoval tudi predsednik KPO Franc Grašič.
JJSONIPEC FRENDA*
134534 PEKO YU
•Hbonsoir.
JJfrENDA, LE 13.48.84.	N/TLX s 133
----A L'ATTENTION 00 C0LLECT1F 0E L'USINE — PEZKO —
— TRŽI C -
M - NOUS VOUS REMERÒIONS POUR VOTRE TELEX DU 12.18.84 ET VOUS SOUHAITONS BEAUCOUP DE SUCCES.
CORDI AL FS SALUTATIONS •..— LE CHEF DE PROJET MAMOUZI
JJSONIPEC PRENDA*
134534 PEKO YUM86.37 *
■*jj3453 4 PEKO YUMM
KOLEKTIVU TOVARNE PEKO.
ZAHVALJUJEMO SE ZA VAŠ TELEKS (čestitka) OD 12.10.1984 IN VAM ŽELIMO VELIKO USPEHA S PRISRČNIMI POZDRAVI
ŠEF PROJEKTA M. MAMOUZ:
SONIPEC - FRENDA
Naši sodelavci na afriških tleh. Toda to ni Frenda ali El Bayadh, ampak lepo obmorsko mesto, kjer se še čuti vpliv Evrope.
IZ SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA USNJARSKO
PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE
KILOGRAM KOŽE STANE VEČ KOT KILOGRAM MESA
Na 9. seji komisije za ustvarjanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov izvršilnega odbora združenja, ki je bila 21. septembra, so med drugim razpravljali in sprejeli informacijo o rezultatih poslovanja ozdov usnjarsko predelovalne industrije Slovenije v 1. polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta po podatkih delovnih organizacij in SDK.
V razpravi so poudarili, da kažejo doseženi finančni rezultati v 1. polletju letos na dokaj dobro poslovanje ozdov usnjarsko predelovalne industrije. Izračunani indeksi so zelo visoki, vendar je treba upoštevati, da je k temu veliko prispeval velik skok cen. Celotni prihodek se je v 1. polletju letos povečal za 86,7 %, dohodek pa za
71,9	%, predvsem zaradi precejšnjega povečanja pora-
bljenih sredstev. Bolj kot dohodek so se povečale obveznosti iz dohodka in sicer
79.4	%, tako da predstavljajo v strukturi dohodka že
31.4	%. Za akumulacijo so razporedili 90 % več sredstev kot v 1. polletju lanskega leta. V obravnavanem obdobju pa so imele OZD finalne industrije manjše povečanje akumulacije (69,6 %) v primerjavi z industrijo Slovenije (79,8 %), prav tako pa tudi s celotnim gospodarstvom (72,9 %); medtem ko se pri usnjarjih akumulacija bistveno ne znižuje (110,5%). Izgubo sta imela dva ozda in sicer Industrija usnja Vrhnika — TOZD Opekarna in Sava Kranj — TOZD Umetno usnje, v skupni vrednosti
53,464.000	din, kar je 86,7 % več kot v 1. polletju lanskega leta. Kot so povedali kažejo podatki iz periodičnega obračuna za 1. polletje letošnjega leta še vedno dobre finančne rezultate ozdov usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, saj so ti boljši od povprečja slovenske industrije in gospodarstva. Vendar pa zaradi težkih pogojev gospodarjenja že ugotavljajo slabšanje položaja usnjarsko predelovalne industrije, predvsem finalistov, ki so v nekaterih finančnih kazalcih dosegli manjši porast kot industrija oziroma gospodarstvo Slovenije.
V razpravi so poudarili predvsem probleme pri prelivanju sredstev znotraj usnjarsko predelovalne industrije, to je od finalistov k usnjarjem. Nekateri kazalci iz poslovnega poročila iz 1. polletja 1984 že kažejo, da je začela finalna industrija zaostajati za povprečjem industrije oziroma gospodarstva. Vzrok je treba iskati v pre-cejšlnji rasti cen usnja, ki ga uporablja finalna industrija, ker zato prihaja do prelivanja dohodka. Usnjarska industrija bi se morala prilago-
diti trendu cen v industriji končnih izdelkov, saj je zaradi visokih cen teh začela upadati prodaja na domačem trgu. Pri izvozu na konvertibilne trge pa dosegajo finalisti razmeroma nizke cene, nekaj boljše pa na klirinških trgih.
Predstavniki usnjarske industrije so poudarili, da je na trgu s kožami zelo nelogična situacija, ker je povpraševanje večje od ponudbe. Kilogram goveje kože stane že okoli 600 din, to pa je več kot je cena za kilogram govejega mesa. Zato kože že prodajajo iz Slovenije v druge republike, kjer ustvarjajo nekateri ozdi zelo visoko akumulacijo zaradi njihove izvozne usmeritve na klirinške trge in lahko tako kupujejo kože po višjih cenah kot slovenski usnjarji.
Slovenska finalna industrija pa v glavnem izvaža na zahodne trge, ki so dohodkovno manj zanimivi. Na seji so menili, da je mogoče rešiti težave s cenami in oskrbo s kožami le na ekonomski osnovi in ne z različnimi priporočili, ampak z intervencijskim uvozom kož ter z znižanjem materialnih stroškov. Poleg tega bi morali usnjarji enotno nastopiti na trgu s kožami, da ne bi prihajalo do neprestanega povečevanja cen.
Glede na to, ker odnosi znotraj reprocelote niso urejeni, so menili, da je treba pri izdelavi dolgoročnega programa razvoja usnjarsko predelovalne industrije do leta 2000 določiti smernice za sodelovanje znotraj reprocelote, hkrati pa se mora spoštovati tudi izpolnjevanje medsebojno sprejetih oziroma dogovorjenih obveznosti. Na seji so opozorili tudi na zaostajanje povprečnega osebnega dohodka na delavca v finalni industriji, ki je nižji od povprečja v slovenski industriji.
(Gospodarski vestnik)
V Trbovljah nadaljujejo s preurejanjem prostorov za proizvodnjo zgornjih delov. Preureditev bo končana predvidoma še ta mesec.
OKTOBER — MESEC POŽARNE VARNOSTI
NE GASITI, AMPAK PREPREČITI
Kako v slučaju požara priti do zasilnega izhoda?
Področje požarnega varstva je dejavnost posebnega družbenega pomena. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred požarom (Skupščina SR Slovenije ga je sprejela 7. maja 1984) daje večji poudarek preventivnemu delovanju na področju varstva pred požarom.
Kako je urejeno področje požarne varnosti v naši delovni organizaciji?
Področje požarne varnosti je pokrito s preventivno gasilsko službo. Imamo tri gasilce in člane industrijskega gasilskega društva Peko. Opremljenost je sorazmerno dobra, kljub temu, da manjkajo še posamezna orodja. Gasilska služba je vedno v
pripravljenosti, to pomeni, da je navzočnost gasilca stalna. Gasilci imajo tudi tako-imenovane »požarne straže« pri varjenjih v oddelkih oziroma povsod tam, kjer je nevarnost požara. Največjo pozornost pa gasilci usmerjajo na preventivno požarno varnost. Vedno znova opozarjajo na nevarnosti, čeprav se včasih komu zdi to morda nepotrebno. Upoštevati pa je treba, da spada naša proizvodnja v drugi požarno nevarnostni razred. Torej bojazen ni odveč. Res je, da požarne varnosti ne morejo zagotoviti samo gasilci. Svoje morajo prispevati tudi delavci s pravim odnosom do požarnega varstva. Zato vse novosprejete delavce (preden gre na svoje delovno mesto) seznanimo z nevarnostmi in preventivnimi ukrepi, z uporabo gasilnih aparatov in gašenjem.
STORIMO VSE, DA BOMO POŽAR PREPREČILI PREDEN SE POJAVI!
I . .M»»'V.
Kam z (vnetljivimi) odpadnimi surovinami?
OBISK V TISKARNI TOVARNE PEKO
IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
v_________________________________________ž
OBISK V TISKARNI TOVARNE PEKO
V torek, dne 25. 9.1984 smo po končanem pouku dolgoletni člani novinarskega krožka odšli v tiskarno tovarne Peko. Zanimalo nas je marsikaj, še posebej pa to, kako v Peku tiskajo naše šolsko glasilo Stezice. Na obisk nas je povabila urednica Čevljarja Marija Slapar. Ko smo v hudem dežju prišli do tovarne Peko, nas je tam že počakala urednica. Prijazno nas je sprejela in nas odpeljala do glavnih vrat. Tam pa je na nas že počakal vodja tiskarne. Seznanil nas je z delom in nam marsikaj zanimivega povedal, tudi to, da tiskarna deluje od leta 1963, torej letos mineva že enaindvajset let od njenega začetka z delom. Seveda pa je čas postajal vse sodobnejši in zato so tudi v tiskarni napredovali. Zdaj je v njej zaposlenih deset delavcev, imajo pa tudi fotokopirni stroj. Tiskajo različne diplome, formularje, ki jih potrebujejo v pisarnah za delo, etikete ter različna glasila med njimi tudi naše šolsko glasilo Stezice. Delo v tiskarni je zanimivo in ker letos končujemo osemletko, smo se že pozanimali, kakšno šolo moraš obiskovati, da postaneš delavec v tiskarni. Tovariš nam je povedal, da moraš obiskovati grafično šolo v Ljubljani, vendar samo pod pogojem, če te tja pošlje kakšna tovarna. Ogledali smo si tudi avlo tovarne Peko, v kateri so bile razstavljene slike slikarja Fugerja iz Domžal. V sobi poleg avle pa se vrstijo različne slovesnosti. Obisk tovarne Peko se mi je zdel zanimiv, saj sem zvedela marsikaj zanimivega, česar prej nisem vedela.
Urška Pesjak, 8. r.
OŠ heroja Bračiča
Tovarišici Mariji Slaparjevi in tovarišu Srdanoviču se za ogled tiskarne najlepše zahvaljujemo.
Mentor novinarskega krožka Jožica Koder
MOJE NAJLJUBŠE DOMAČE OPRAVILO
Velikokrat pomagam mami pri kuhanju. Nekega dne pa sem tudi sama morala skuhati kosilo. Bilo me je strah saj še nikoli nisem sama skuhala kakšne jedi. Potem pa sem pogledala, če sploh imam tisto, kar potrebujem za pripravljanje kosila.
Začela sem lupiti krompir in k ognju sem pristavila lonec z vodo za juho. Ko je bil olupljen krompir, sem ga dala peči. Kmalu je bilo vse pripravljeno le še krožnike in jedilni pribor je bilo treba pripraviti na mizo.
Ko sta prišla oči in mami, nista verjela, da sem res skuhala takšno kosilo kot mami. Oba sta me pohvalila jaz pa sem bila vesela, ker sem se naučila nekaj novega.
Mateja Godnov 6. r.
OŠ heroja Bračiča
KAJ ME SPRAVLJA OB ŽIVCE
Velikokrat sem se že vprašala, kaj mi gre na živce. Ob tem pa tudi, kaj so živci. Mislim, da bo tale opis dogajanja med sestro in menoj odličen odgovor na oboje.
Na sporedu je bil ameriški film. Vesela, da ga bom lahko gledala, sedem na kavč in nestrpno pričakujem začetek. Že se prikaže kip svobode, napisi igralcev, maskerjev, režiserja in drugih sodelujočih. »Saša, daj mi nekaj piti,« zaslišim sestrin glas iz sobe. »Spet bo začela,« se razjezim, vstanem in ji dam pijačo. Pritečem v dnevno sobo in takoj uprem oči v ekran. Radovedno gledam in poslušam s strahom, kdaj bom spet slišala njen glas. Ko pride trenutek, ki je najbolj razburljiv, me kot da bi vedela, zopet pokliče: »Pokrij me!« »Zdaj ne morem, malo počakaj.« Ampak ona ne odneha vpiti. Šele ko ugotovi, da nočem priti, pograbi svoje igrače in se prikaže med vrati. »Potem se pa igraj z mano!« reče bolj kot ukaz. »Ali ne vidiš, da gledam film,« se ji skorajda zaderem, »vsaj zdaj mi daj mir!« Sestra pa mi hočeš nočeš ugasne televizor. Zgrabi me jeza, vstanem, jo primem za roko in jo odpeljem v sobo. Če pa se kdaj ne vzdržim, ji včasih tudi kakšno naložim.
Ko se vrnem, je najzanimivejše že mimo ali pa je že celo konec filma. Takrat ne vem, ali naj bom jezna na sestro ali
nase'	Saša Kramarič, 7. r
OŠ heroja Grajzerja
OB TEDNU OTROKA
Kaj naj želimo in omogočamo našim otrokom? Mnogo, mnogo želja in načrtov imamo.
Ena želja pa je prav gotovo skupna vsem staršem: da bi bili otroci zdravi in srečni. Srečni danes, ne šele v neki megleni bodočnosti. Preizkušena življenjska resnica je, da se sreča skriva v drobnih, navidezno nepomembnih stvareh in dogodkih.
Če starši napravimo za svoje najmlajše ljubkovalno igračo, smo s tem lahko pripravili sebi in njim veliko zadovoljstvo. Otrok tako igračo doživlja kot živo, daje ji svo-
jo ljubezen in žalost in ona mu to vrača, zato: ko je punčka utrujena, jo nežno pospremimo spat, če pade na tla, jo dvignemo in potolažimo; otrok se tudi z njo tolaži. Najbolj srečen pa je takrat, kadar starši namenjamo svoj čas samo njim — ko smo jim ne le telesno, temveč tudi duševno blizu.
Pripravili smo nekaj zamisli za igračke iz cunj. Pri delu vam želimo veliko zadovoljstva.
Aktiv varuhinj WO »TONČKE MOKORELOVE« TRŽIČ
usnja izrežemo dva enaka kroga in ju sešijemo do treh četrtin. Nezašiti del zavihamo navzdol. Na sprednjo stran prilepimo iz klobučevi-
ne ali usnja oči in usta, roke in noge spletemo iz vezalk ali usnjenih trakov. Na koncu pa še prišijemo zanko za obešanje.
ANEKDOTA IZ VRTCA
Mali Uroš si je zelo zavzeto ogledoval slikanico s piščančki in mamo kokljo, pa je rekel: »A ne, tovarišica, kura pa pljune jajček klele ven!« in je pokazal na kljun.
»Ne, ne, Uroš«, sem ga popravila »dobro si poglej sliko, pa boš videl, da kokoška jajce »pokaka«.
Uroš je bil z odgovorom kar zadovoljen in ni več
spraševal, le vztrajno si je še naprej ogledoval isto slikanico, čez čas pa je rekel: »Tovarišica, a ne, kura jajce pokaka, ampak jest pa bom pojedel tisfga, ki ga ima moja mami v hladilniku.«
Kaj sem hotela drugega, kot da sem se nasmehnila in mu dala prav. Ko sva se potem z mamico pogovarjali, mi je povedala, da so jajca Uroševa najljubša jed.
PUNČKA NOGAVIČKA
ŽOGICA
je okrasek v otrokovem igralnem kotičku, v katerem ima lahko spravljene razli-
Naredimo jo iz starih nogavic.
Stare nogavice prerežemo nad gležnjem. Daljše dele razrežemo na 1 cm široke trakove, iz katerih spletemo kitke: debelejše uporabimo za noge, tanjše pa za roke. Iz ostankov nogavice oblikujemo glavo in trup. Za glavo in trup uporabimo ostanke krpic ali narezane pene. Nato h glavi in k trupu privežemo roke in noge. Okrog glave prišijemo kitko. Na obraz našijemo oči in usta z barvno nitko. Punčko nato oblečemo v obleko, ki je izrezana iz krožno krojene barvaste krpe.
NOGICA
čne predmete za svojo punčko.
Iz jute ali mehkejšega
SPORT — REKREACIJA
TENIS
Teniška sekcija Peka je 5. in 6. oktobra 1984 organizirala III. teniški turnir OOS Peko na igriščih na Golniku. Žal je slabo vreme prvo nedeljo v oktobru ponagajalo tudi našim tenisačem tako, da z uradnimi rezultati takrat ni bilo nič. Tekmovanje se je nadaljevalo in končalo z razglasitvijo rezultatov šele naslednjo nedeljo.
V posameznih skupinah so bili doseženi naslednji rezultati:
Ženske:
1.	m. Meglič Nataša
2.	m. Nadišar Ljuba
3.	m. Gros Štefka
4.	m. Dolčič Milena
Moški nad 40 let:
1.	Špehar Vili
2.	Bahun Jaka
3.	Hafner Pavel
4.	Gros Štefan
Moški do 40 let:
1.	Dolžan Marjan
2.	Jazbec Dušan
3.	Dragutinovič Relja
4.	Kikel Oto
Ljubitelji tenisa v Peku ugotavljamo, da je bila udeležba na letošnjem turnirju že številnejša, žal, pa je malo mladih tenisačev. Z izgradnjo novih igrišč v Križah in upamo, da kasneje tudi v Bistrici, bodo za popularnost tega športa tudi v Tržiču dani boljši pogoji. Člani sekcije v Peku pa načrtujemo, da bi v prihodnjem letu za začetnike organizirali tečaje in tako ta šport približali novim ljubiteljem.
Teniška skupina
UPOKOJILI SO SE
Ivanka POLAJNAR, Angela VETERNIK, Marija KALIŠNIK, Vinko RUPAR, Marija BALOH, Vera JURKOVIČ, Ani ROZMAN, Vida KUHAR, Pavla PETERNELJ, Minka KOPRIVNIK in Ludvik PREŠEREN so naši »najmlajši« upokojenci.
Ob odhodu jim želimo trdno zdravje in da bi dolgo let uživali zasluženi pokoj.
		
SPREMLJAMO DOGODKE
16. oktobra 1941 je bila za službeno partizansko zastavo proglašena tribarvna (modra, bela, rdeča) zastava z veliko rdečo petokrako zvezdo, ki sega čez vsa tri polja.
17.	oktobra 1849 je umrl najpomembnejši poljski skladatelj in pianist Frederic Chopin, star 39 let. Svojo umetniško pot pianista je pričel na Dunaju. Svoja zrela leta je preživel v Parizu. Kot komponista ga prištevamo v obdobje glasbene romantike. Skladal je izključno klavirska dela, ki jih je obogatil z novimi izraznimi sredstvi.
18.	oktobra 1869 je umrl pesnik in pripovednik Simon Jenko, star 34 let.
19.	oktobra 1851 je umrl eden največjih jugoslovanskih pesnikov Petar Petrovič Njegoš, vladika Črne gore. Uredil je politične razmere v deželi. Njegov ep »Gorski vijenac« je postal narodna poema črnogorskega ljudstva.
20.	oktobra 1944 so po večdnevnih bojih prva armadna skupina NOV (prvi proletarski in 12. korpus) in enote tretje ukrajinske fronte Rdeče armade osvobodile glavno mesto Jugoslavije Beograd. Na tisoče Beograjčanov se je pridružilo osvobajanju mesta. Sovražnik je imel velike izgube.
21.	oktobra 1966 se je v Aberfanu v Walesu zrušil plaz jalovine in premogovega prahu ter pokopal šolo in več hiš. Umrlo je 116 otrok in 28 odraslih.
23.	oktobra 1847 je postal hrvatski jezik uradni jezik v vseh ustanovah na področju Hrvatske.
27.	oktobra 1728 se je rodil angleški pomorščak in raziskovalec James Cook. Odkril je vzhodne obale Avstralije in številne otoke v južnem Pacifiku ter prvi objadral svet od zahoda proti vzhodu.
28.	oktobra 1958 je bil izvoljen za papeža Janeza XXIII beneški patriarh Angelo Rocnalli. Velja za začetnika uveljavljanja reformnega duha v katoliški cerkvi.
30.	oktobra 1973 so izročili prometu most preko Bospora, ki povezuje Evropo in Azijo. Gradili so ga od februarja 1970. Po dolžini je to četrti most na svetu (dolg 1075 m) in je največji viseči most v Evropi.
I.	novembra 1886 so v Beogradu ustanovili Srbsko akademijo znanosti.
4.	novembra 1952 je bil za predsednika ZDA izvoljen kandidat republikanske stranke, legendarni general iz druge svetovne vojne, Dwight Eisenhower — Ike.
8. novembra 1960 je John Kennedy na predsedniških volitvah v ZDA porazil Richarda Nixona.
II.	novembra 1941 je radijska postaja Svobodna Jugoslavija začela iz Sovjetske zveze oddajati poročila o narodnoosvobodilnem boju.
NAŠI PETDESETLETNIKI
ŠAHOVSKO
Šahisti Peka so se 28. septembra pomerili v šahu. Igrali so deset minut na igralca vsak z vsakim.
Izidi: 1. Miro Novak, DSSS 8, 2. Tone Kokalj, Obutev 7,
3.	Stane Valjavec, DSSS 6, 4.
PRVENSTVO
Vinko Gros, Obutev 4, 5. Janez Pavšek, Orodjarna 3, 6. Edo Povalej, Komerciala 3,
7.	Milan Meglič, DSSS 2, 8. Stane Ribnikar, Komerciala
1.5,	9. Zdene Šulgaj, Obutev
1.5.
HANŽIČ-ŠEGA ANGLEA — šivanje golenic najzahtevnejše v šivalnici 512/1
DEBEVC FRANCKA — vlepljenje stelk v oddelku 523
OSTERMAN IVANA — odpravljanje napak pri dokončevanju obutve v oddelku 521
ŠTEFANEK DRAGUTIN - iz Budučnosti ISKRENE ČESTITKE
MALE MODROSTI
V ljubezni je mogoča samo ena zmaga — pobeg
NAPOLEON
Prijateljstvo večine ljudi je zgolj priprava na sovra-
Stv0'	HEBBEL
♦
Le malo je ljudi, ki znajo biti strpni do svojih napak pri drugih.
GRAF
♦
Vedno ljubimo ljudi, ki nas občudujejo, toda ne vedno tistih, ki jih občudujemo.
LA ROCHEFOUCAULD
SAMOSTANSKI
DRUG
DRUGO IMS l/A BOLHO
ID RAVNIK KOSTNE BOLEZNI
PLAĆAU DELA PROST DAW
STROH ZA RAVNAUJE
'VLADIMIR
NAZOR
ANGL. BIOKEMIK, .N0BE10VEC HAUS APOLFj
MLADO
BITJE
5TAR IZRAZ ZA SIDRA
LJUBO
RAVNIKAR
IVAN
POTRČ
PREBIVALCI MESTA OB SAVINJI
LJUDSKA
TEHNIKA
POŽIVILO ZA SRCE
SL.PEVEC t JERNEJ J
LJUBČEK
KOLOMBINE;
ŠALJIVEC
GRŠKO PODZEMLJE, HADES
DALMATIN. ŽEN.IME
UNIČE-
VALKA
Ž.ELEZA
INDUSTRIJ.
rastlin;
smučarka!
ZAVADLAV
UMRLI AM. FILM. IDOL (JAMES)
DOPISUJ V 5VÙJE GLASILO!
DRŽAVNI
UDAR
EKVATOR,
POLUTNIK
ME5TO V BOKI KOTORSKI
TURŠKI
VELIKA5
ZAVADLAV
ANJA
POUČEN
NASVET
3ETHI5UICA
REKA V LITVI-SZ
KOLIČINA TRI JEDI
PASTIR IZ „5NE-GUROČKE’
TR0P5KI VRTINCA 5TI VIHAR
GLAVNO
MESTO
ERITREJE
IGRALKA
GARDNER
KOSOVELO-VA PESEM
IT. TOVARNA GOSPODIU. STROJEV
ROBIČ
Q
S
ZDRUŽENI
NARODI
MERILNA
STEKl.CEV
^uZjAe
E
VULKAN NA FILIPINIH
ŠIFRER
ANDREJ
KILOMETEP
JAPONSKI
ZUNANJI
MINISTER
NAPOTEK
UKAZ
'BIVŠI AVTO CIMOSA
5ME5NICA
EDVARD
KARDELJ
TONE
PAVČEK
PRISTAŠ
ILIR5TVA
SEOVElOTl VAS NAD TRSTOM
5MESÜOST,
KOMIČNOST
SESTAVIL1
BLU
KOUOPEC
VRV
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 25 rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec Janez BREJC iz tiskarne. Razdelil pa jih je takole:
160 din — JANEZ STEGNAR — upokojenec 120 din - PEPCA OVSENEK - 512 80 din - MARJETA STUŠEK — 529 40 din — LOJZKA BOHINC — 600 40 din - ZDENKA FUCHS - 600
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 3. novembra 1984.
Ob smrti dragega očeta
JANEZA ERLAHA
so mi sodelavci iz oddelka TOZD GUMOPLAST izrekli iskrena sožalja, na očetov grob pa so položili prekrasen šopek.
Za vse to in za denarno pomoč se jim iskreno zahvaljujem.	Vlado Zarabec
Ob smrti dragega očeta
JOŽEFA ŠPEHARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izkazano pozornost in sočustvovanje.	Vili
ZAHVALE
Ob smrti mojega očeta
ANDREJA KOKALJA
iz Zgoš se sodelavkam šivalnice 512/2 zahvaljujem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
žalujoča hčerka Milena z družino
Ob boleči izgubi dragega moža
FRANCA GROSA
se zahvaljujem vsem sodelavcem oddelka 512/5 za izrečena sožalja, podarjeni venec in denar. Hvala tudi upravi podjetja za pismeno sožalje.	žena Marinka
Ob izgubi drage mame
TEREZIJE ŽOHAR
se sodelavkam in sodelavcem iz sekalnice iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Angela Ožvald
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka nabave za lepo spominsko darilo in izrečeno priznanje. Posebno priznanje pa mi je bila tako številna udeležba na poslovilnem pikniku, ki mi bo ostal v prijetnem spominu.
Vsem želim še obilo delovnih uspehov za napredek delovne organizacije Peko.	Ludvik Prešeren
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 510 se najlepše zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga dali ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov.
Podlipnik Ljudmila
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka gumama in barvarna za lepo darilo in jim želim veliko delovnih uspehov. Milka Švab
Sodelavcem in sodelavkam finančnega sektorja se ob odhodu v pokoj toplo zahvaljujem za nadvse prijetno poslovilno vzdušje. Iskrena hvala za darilo.
Vsem sodelavcem želim veliko osebne sreče in dobrih poslovnih uspehov.	Mira Gabrič
V SPOMIN
JOŠKO BRUMEN
Konec avgusta je odšel za vedno od nas eden naših najstarejših sodelavcev tov. Joško Brumen iz Murske Sobote, star 87 let.
Tov. Brumen se je že zelo zgodaj v letu 1923 srečal s firmo Peko. Osebno se je poznal z ustanoviteljem podjetja Petrom Kozino. V Murski Soboti je odprl lastno trgovino s čevlji in v svoj prodajni program je vključil tudi čevlje »Peko«. Ker je Peter Kozina pričel odpirati lastne prodajalne, je v svojo trgovsko mrežo vključil tudi Brumnovo trgovino in od takrat, pa vse do odhoda v pokoj v 1962. letu, je bil tov. Brumen poslovodja Pekove poslovalnice. Do prekinitve je prišlo edino med vojno, ko je bila Murska Sobota pod madžarsko okupacijo.
Vsi tisti, ki smo tov. Brumna poznali in z njim sodelovali, se ga prav radi spominjamo. Bil je prijeten, sposoben, zvest in pošten sodelavec. Vse svoje sposobnosti in moči je vložil v razvoj poslovalnice v Murski Soboti, z nasveti in predlogi pa je zelo tvorno učinkoval tudi na razvoj naše prodajne mreže.
Zelo aktiven je bil tov. Brumen tudi v javnem
življenju svojega kraja. Že pred vojno je vseskozi izpričeval svoje napredno mišljenje, med vojno je z vso družino sodeloval v »Osvobodilni fronti«, bil interniran v Dachau in v internaciji izgubil tudi svojo življenjsko družico. Po vrnitvi domov je bil vnet graditelj osvobojene domovine in večkratni občinski ljudski odbornik.
Za svoje delo je bil tov. Brumen odlikovan z medaljo za hrabrost, z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, z redom dela s srebrnim vencem in leta 1978 tudi z nagrado soboške občine.
S tovarišem Brumnom smo izgubili dragega, dolgoletnega plodovitega sodelavca in dobrega prijatelja. Vedno ga bomo kot takega obdržali tudi v našem spominu.
Stari sodelavci
iz TOZD Mreža
PRIŠLI -
V TOVARNO
Švab Janja, Pavlin Darja, Švegel Sonja, Biščevič Čazi-ma, Istenič Mirko, Toporiš Iztok, Rožič Emil, Primožič Marko, Gregorinčič Milan, Roblek Slavica, Bračko Marjeta, Ploj Bernarda, Cof Vida, Murko Tanja, Šijanec Elizabeta, Mauko Marta, Zorman Terezija, Zorman Alojzija, Fluher Dragan, Jančič Terezija, Vukalič Aida, Vozel Marjetka, Trivun-čevič Svetoslava, Trivunče-vič Slavoj ka, Komonaj Duša, Napret Bojanka, Latinovič Liljana, Jerše Marjana, Latinovič Marina, Valjavec Mojca, Kastelic Nives, Kozamernik Tadeja, Tolimir Duško,
- ODŠLI
Klemenc Silva, Januš Niko, Vogrinc Vincenc, Borštnar Igor, Bajrič Husein, Loncner Nataša, Magajne Vesna, Du-ratovič Indira, Kokalj Špela, Ledinek Tomaž, Nosan Marija, Lausegger Boris, Zupančič Lado, Rikanovič Milan, Teran Tomaž, Podjavor-šek Borut, Bernjak Marija, Purgaj Ana, Žlaber Marjeta, Ruhitel Milena, Gradišek Danica, Jurkič Janja, Kralj Marjeta, Oman Miroslav, Meglič Marija, Burkeljc Sabina, Bibič Katarina, Klemenc Jože, Lončarič Jožica
V TOZD BUDUĆNOST
Crnkovič Jasminka, Busi-ja Stefica, Kladič Biserka,
Severovič Mirjana, Safarek Liljana, Božič Draženka, Horvatič Zdravko, Hunjadi Željko, Jagič Snježana, Lukič Gordana, Spoljarič Ljerka, Vuk Sanjica, Blagaj Nevenko, Benko Ružiča, Brlek Vlado, Crkvenčič Željko, Golubič Štjepan, Grgec Dražen, Kiric Vjekoslav, Mikulič Marijan, Novak Slavko, Valjak Vitoir, Dragorin Vuk, Filipovič Ljubica, Horvat Marija, Hrkac Snježana, Huzjak Marija, Marcec Ljubica, Novosel Anica, Vadjunec Jasminka, Visnjič Mirjana, Le-dinko Stjepan, Oreški Šlav-ko, Vrban Ivan, Strniscale Mladen, Nadj Marijan, Horvatič Draga
V MREŽO
Šoštanj Zidarn Katica Rijeka II Fučak Vesna Kula Perič Eva Sarajevo Merič Fahrudin
IZ TOVARNE
Gale Marija, Kunšič Bernarda, Horvatič Dragica, La-nišnik Marjana, Praprotnik Irena, Peternelj Pavla, Kuhar Vida, Švab Ljudmila, Prešeren Ludvik, Podlipnik Ljudmila, Motoh Marko, Be-dina Dragica, Boštar Lado, Rezar Peter, Žorman Terezija, Zorko Marta, Nedič Boža-na, Sefkinc Maks, Tasev Robert, Stanič Jožica
IZ TOZD BUDUĆNOST
Skrlec Ljuba, Gerencir Josip, Blazin Ljuba, Virag Ružiča, Repič Djurdjica, Požgaj Milka, Cvitkovič Dubravka, Zorko Marta, Perec Ljubica, Novosel Marija, Dežič Katarina.
IZ MREŽE
Osijek-Klem Nevenka
JABOLKA LETOS DOBRO KAŽEJO
JABOLČNI VZHAJANI ŠTRUKLJI
Vzhajano krompirjevo testo: 80 dag kuhanega krompirja, 10 dag masla, 40 dag ostre bele moke, limonina lupinica, 10 dag sladkorja, sol, 3 dag kvasa, 1/4 1 mleka, 2 jajci
Nadev:	10 dag drobtin,
10	dag masla, 1 kg jabolk, 15 dag sladkorja s cimetom, 5 dag rozin, 5 dag orehov, 2 žlici ruma, 4 dag masla, sladkor za posipanje
Kuhan krompir pretlačimo, polijemo s stopljenim maslom in dodamo moko, sladkor, sol, vzhajan kvas, sesekljano limonino lupinico, jajci in mleka po potrebi. Napravimo gladko testo, ki naj vzhaja. Vzhajanega razvaljamo 1/4 cm na debelo, polijemo z maslom in potresemo z drobtinami, naribanimi jabolki, sladkorjem (s cimetom), sesekljano limonino lupinico, rozinami, zrezanimi orehi, nato ga pokapamo z rumom in zvijemo. Štrukelj damo vzhajat v pekač in na toplo.
Vzhajanega namažemo z maslom in spečemo. Pečenega zrežemo na rezine in potresemo s sladkorjem. Ponudimo toplega ali mrzlega.
JABOLČNI PEČENI ŠTRUKLJI
Nadev: 15 dag masla, 5 dag drobtin, 1 1/2 kg jabolk, 10 do 15 dag sladkorja, limonina lupinica, malo cimeta, 5 dag rozin, sladkor za posipanje. Razvlečenemu testu
porežemo robove, polovico ga nadenemo, ostanek pa samo pokapamo z raztopljenim maslom (5 dag). Zvijemo in spečemo. Pečene štruklje zrežemo in potresemo s sladkorjem.
Nadev: Na maslu (10 dag) prepražimo drobtinice. Jabolka naribamo kot repo in jim primešamo cimet in sesekljano limonino lupinico. S prepraženimi drobtinicami namažemo testo, nato ga potresemo z jabolki, sladkorjem in rozinami. Zvijemo in spečemo. Pečen štrukelj razrežemo in posladkamo. Ponudimo toplega ali mrzlega.
JABOLČNI KUHANI ŠTRUKLJI
Nadev: 1 dl smetane, 1 jajce, drobtine ali zdrob, 1 kg naribanih olupljenih jabolk, 10 do 15 dag sladkorja, maslo in drobtine za zabelo, sladkor za posipanje.
Razvlečeno testo namažemo s smetano, v katero smo vmešali rumenjak in dodali sneg. Potresemo z drobtinami ali z zdrobom. Če je smetana bolj redka in so jabolka zelo sočna, potresemo več, sicer manj. S tem preprečimo, da bi se izcejal sok. Zvitek skuhamo zavit v zmočen in ožet z drobtinami potresen prtič. Kuhamo ga 1/2 ure v slanem kropu. Kuhane štruklje narežemo na rezine, po želji jih zabelimo z drobtinicami, ki smo jih prepražili na maslu in potresemo s sladkorjem.
USPEŠNO KRVODAJALSTVO
V,_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
12.	in 13. novembra bo v Tržiču krvodajalska akcija. Že drugo leto zapored bo odvzem spet v zdravstvenem domu Tržič. Naši krvodajalci se bodo imeli spet priliko izkazati. Sicer pa nasplošno v Tržiču ni treba posebej poudarjati pomena krvodajalskih akcij. Zmeraj se zbere določena količina krvi. Samo v naši delovni organizaciji je preko 200 krvodajalcev
Janko Januš bo letos šest-indvajsetič dal kri. Zakaj se je odločil postati krvodajalec pa je.dejal:
Kri darujem za pomoč bolnim, ponesrečenim, nosečnicam, zato ker se zavedam, da sem zdrav in da mi odvzem krvi ne škoduje. Vsak krvodajalec se zaveda, da je to humano dejanje koristno ne le za pomoč potrebnim krvi, temveč tudi zdravnikom pri raznih operacijah. Zato tudi enkrat ali večkrat letno ne škoduje. Bolnik ali ponesrečenec je srečen, da je kri njegove grupe vedno pri rokah zdravnikov. Že veliko življenj je rešila kri naših kr-
15. septembra smo se krvodajalci »PEKA« zbrali pred tovarno. Odpeljali so trije avtobusi, vsak po svoji
vodajalcev. Ker je vedno več nesreč se tudi vedno več krvi potrebuje, zato je potrebno tudi več krvodajalcev. Vsak zdrav človek naj se javi za odvzem krvi brez strahu. Le tako bomo čim bolj pripomogli, da bodo naši zdravniki lažje reševali človeška življenja. Kri darovati je neboleče in brez poškodb.
Za krvodajalce organiziramo vsako leto izlet. Na letošnjem je bilo 130 udeležencev. O vtisih pa je Franci Godnov povedal:
V recepciji upravne stavbe je od 19. septembra do 10. oktobra razstavljal svoja dela akademski slikar Danijel FUGGER iz Domžal. Razstava je prispevek »ŠUŠTARSKI NEDELJI«.
poti: skozi Kovor, Duplje in po avtocesti do Nakla, kjer so se vodje skupin pogovorili o številu potnikov oziroma krvodajalcev in nam izdali načrt izleta. V avtobusih so nas nato pogostili z aperitivi in bogato obloženimi sendviči. Pot smo nadaljevali proti Dolenjski ob veselem razpoloženju harmonikaša Poldeta iz Podljubelja. Prva naslednja postaja je bila Krka, pri gostilni kjer kuhajo brinovec z mednarodnim priznanjem. Peš je bilo treba do izvira Krke. Zaradi suše je bil izvir iz podzemne jame suh. Ogledali pa smo si okolico.
Pot smo nadaljevali skozi Žužemberk, Dvor proti Novemu mestu. V tovarniški prodajalni Labod smo si ogledali njihove izdelke in nakupili nekaj oblačil. V gostišču Pod Trško goro nas je že čakalo kosilo nato pa smo se odpeljali na kopanje v Šmarješke toplice.
Čeprav je bilo vreme bolj čemerno, smo se zabavali ob zvokih harmonik. Ob dobri večerji, pijači, razpoloženju in dobri družbi smo se imeli lepo. Pogovorili smo se marsikaj zanimivega.
Krvodajalci — jubilanti so dobili priznanja in darila za 30, 25, 20, 15, 10 in 5 krat darovano kri.
Lepo se zahvaljujemo Štefki Gros in drugim organizatorjem, ki so sodelovali pri izvedbi izleta.
V šivalnici 512 je na priučevanju 20 delavk iz Ormoža, 20 pa v šoli v Kranju. Predvidoma se bodo vrnile v Ormož aprila, ko bo stekla proizvodnja v novem obratu.
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. - Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.
Nepazljivost voznika osebnega avtomobila je imela visoko ceno — razbito izložbeno steklo v poslovalnici Tržič.
Voznik je pustil parkirani avto v prostem teku. Avto se je začel premikati proti izložbi. Ker se je razvila večja hitrost, pločnik ni preprečil nastale poškodbe.