aaak četrtek n fili t pošhrfao vred ali t fciftnn • pašiUanjem mt 4h> ta celo Vt» 12 rffn., pri teta 7 dkv. četrt leta 4 fc Iav«n Jagoslavt}« ¿ft-lte. Nftrotefaa se p«šije aa «pravoRtvo , SUven-jftav« Ooa^odarja* v Ma-jljh '■'», Koroška cesta 5. |m m dopošitja do od^«-#1. Naročnina se plačuje v naprej, jgtlersirbun št. 113.
an so
▼ flrotovlul.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO.

UrednRfTo: KoroSft« c*J>
št. 5. Rokopisi se čaj«. Upravnišlvo m »aročnino,
reklamacij«. Ceae inseratoM po dapr von>. Za ve<*r«fa»e ogte*» primeren popust Necapr« reklamacije so podM*4
praste. Cekavni račun poštMp* urade I^Ujam št lM».
Telefon interurban št Iti
09. ««»v.
MnHboi», dn«t S3 O. Julija 19S9
»e. lAtnik.
KATOLIŠKI SHOD V KONJICAH.
Za konjiško dekanijo se vrši v soboto dne 22. in v nedeljo, dne 23. julija t. 1. velik katoliški shod s sledečim sporedom:
V soboto ob 8. uri zjutraj slovesna sv. maša, nato zborovanje za može in fante v dvorani okrajne hranilnice, za žene in dekleta pa v telovadnici deške šole. — Zvečer ob 7. uri koncert salezijanske godbe iz Ljubljane na cerkvenem trgu, ob 8. uri zvečer pa komerz v dvorani gospoda Filipiča. V nedeljo zjutraj ob 5. uri budnica. Med 8. do 9. uro zbiranje udeležencev na drž. cesti na Prevratu. Ob 9. uri manifestacijski sprevod na cerkveni trg. Blagoslovitev orlovskega prapora, slovesna sv. maša, pridigar dr. Jerovšek. Slavnostno zborovan tje, za tem pa posvetitev konjiške dekanije presv. Srcu Jezusovemu. Popoldne ob 3. uri litanije, ob pol 4. uri telovadni nastop Orla na cerkvenem trgu. Krščansko ljudstvo obširne in prelepe konjiške dekanije, odzovi se povabilu tega katoliškega shoda polnoštevilno!
Katoliški shod t/ Središču.
Središki Orel, ki je v razmeroma kratkem času razvil svoje močne peruti, si je splelel svoje ponosno gnezdo v lepi stavbi Društvenega doma. V nedeljo, dne G. t. m. se je ob priliki katoliškega shoda izvršila tudi blagoslovitev Doma.
Za ta slavnostni dan so se Središčani prav lepo pripravljali. Pletli so vence, postavljali mlaje in opremljali telovadišče s potrebnim telovadnim orodjem, sedeži in paviljoni. Vso to delo so izvršili naši vrli bratje Orli z marljivimi Orlicami in članicami Marijine družbe. Splošno zriznanje in pohvala bodi jim v spodbudo !p nadaljnem njihovem delovanju.
Na predvečer je tudi najbližja okolica sodelovala Iv pripravah, zlasti pri zažiganju mogočnega kresa ob sviranju godbe. Ob tej priliki je imel lep nagovor č. g. kaplan Erklavec.
Drugi dan, že ob zgodnjih jutranjih urah, so začele prihajati množice peš in na okrašenih vozovih.
Tudi iz Hrvatske je vlak pripeljal lepo število zbo-rovalcev. Ko je prispel ob 8. uri mariborski vlak na središko postajo, se je zbralo na postaji mnogoštevilno občinstvo k sprejemu došlih gostov. Razvrstil se je dolg sprevod, kateremu na čelu so korakale ponosne čete Orlov in Orlic, katerih je bilo do 400. Pestra slika sprevoda, krepki koraki in vesele koračnice — vse to je podžigalo tisočglave množice k najboljšemu razpoložen ju kljub grozečim oblakom.
Pred podružnično cerkvico, na prostranem trgu, so se razvrstili Orli, Orlice in Marijine družbe, izza njih pa se je razgrnila do 6000 duš broječa množica zboro-¡palcev.
Po lepem in globoko zamišljenem govoru gospoda kaplana Pavla Živortnik o katoliški veri in cerkvi, v kateri živi duh našega Učenika in Gospoda Jezusa Kristusa, ki so ga napadali in ga še vedno napadajo ne-verci, je bila sv, maša na prostem pred cerkvijo.
Po sv. maši je otvoril zborovanje č. g. kaplan Erklavec ter predlagal za predsednika g. Bedjaniča, župana v Obrežu, za podpredsednike pa gg. Antona Meš-ko, b. poslanca iz Lahoncev ter Ivana Kočevarja iz Središča; za tajnika pa gospoda Ivana Rojsa. Predlog je bil sprejet z živahnim odobravanjem.
Predsednik pozdravi zborovalce in s krepkim nago vorom razloži pomen katoliškega shoda in podeli besedo g. prof. Vesenjaku. Govornik je ob živahnem pritrjevanju razmotrival stališče katoliške Cerkve in staršev napram domači in šolski vzgoji ter povdaril njen pomen za življenje posameznikov in ljudstva, ter sklep svojih izvajanj strnil v zahtevo in neoddoljivo potrebo, da vzgoja bodi verska in da verouk poučujejo od cerkvene oblasti v to postavljeni duhovniki.
Že med govorom g. prof. Vesenjaka je začelo rositi, ob koncu govora pa se je vsul blagodejen in za zemljo prepotreben dež. Zato se je prekinilo zborovanje ter se čez pol ure, ko je solnce zopet posijalo, nadaljevalo. Č. g. pater Pavel iz Maribora je v temperamentnem govoru razložil pomen krščanskega življenja, ki naj prepoji vse naše ljudstvo, v kar so poleg cerkvene tudi druge organizacije, predvsem mladinske zveze, orlovske organizacije, zlasti pa Marijine družbe in III. red. Po govoru g. poslanca Žebota o udejstvovanju katoliških načel v javnem življenju, je č. g. dr. Jerovšek priporočal katoliški tisk proti strupenemu proti-verskeniu časopisju. Ven iz naših družin nekatoliško časopisje in v krščanske hiše katoliške liste!
Ko je še gospod profesor Vesenjak utemeljil in pre-četal zadevne resolucije k posameznim govorom, je predsednik stavil na glasovanje predlagane resolucije,, ki so bile navdušeno sprejete ter nato zaključil zborovanje.
Po zborovanju so se razvrstile množice v mogočen sprevod in ob sviranju koračnic odkorakale pred Društveni dom, kjer je č. g. dr. Jerovšek s kratkim nagovorom omenil pomen Društvenega doma in izvršil blagoslovitev.
Po izvršeni blagoslovitvi je član središkega Orla deklamiral pesniško posvetitev Društvenega doma, nakar se je občinstvo razšlo, da se popoldne zopet zbere na telovadišču.
Popoldne se je klub nestanovitnemu vremenu zbalo mnogoštevilno občinstvo na telovadišču. Posebno pohvalno je ob tej priliki treba omeniti Orlice, ki so s pravo junaško vztrajnostjo nadaljevale točno in lepo izvajanje brnskih prostih v.ijy Jari jih je -začel močiti dež. Tudi telovadci, domači in ljubljanski ter mariborski so se prav lepo izkazali na orodju in občinstvo ni štedilo s pohvalo.
Po telovadbi se je razvila živahna zabava na telovadišču in v Društvenem domu ob sviranju orlovske in domače godbe ter ob prepevanju lepih naših slovenskih pesmi. Šaljiva pošta, srečolov in licitacija so vzdrževale vedno veselo razpoloženje. Končno so se razšli udeleženci z navdušenim Bog živi! na svoje domove. Vsem pa ostane prekrasen utis v neizbrisnem spominu na dan katoliškega shoda in orlovskega tabora v Središču.
Tudi bratje Hrvatje, zlasti iz Varaždina so nas obiskali v obilnem številu. Hvala jim!
KATOLIŠKI SHOD ZA ŠENTLtNARTSKO DEKANIJO.
Katoliški shod za šentlenartsko dekanijo. Pri Sv.
Trehifraljih v Slovenskih goricah se vrši dne 23. julija t. 1. katoliški shod za šentlenartsko dekanijo, ki obeta biti prav sijajen, kajti udeležijo se ga vse župnije srednjih Slovenskih goric. Ob 10. uri pridiga profesorja dr. Medveda, nato sv. maša. Po službi božji na krasni
livadi pred slovečo romarsko cerkvijo Sv. Treh Kraljev slavnostno zborovanje, na katerem govorijo poslanec Roškar, profesor Vesenjak ter poslanec Žebot. Katoliški možje in žene, mladeniči in mladenke, pohitite vsi na ta katoliški shod, da pokažete s svojo navzočnostjo vaše katoliško prepričanje. Torej na svidenje dne 23. julija v prelepi gotiški, slaroslavni cerkvi Sv. Treh Kraljev, v kateri so se tudi naši predniki skozi štiri stoletja navduševali za naše verske svetinje.
Breznačelna politika SKS.
V	zadnji številki «Slov. Gospodarja« smo v članka «Torej naši samostojni« očrtali postanek in razvoj SKS Sklep teh naših, na neoporečenih dejstvih slonečih izva janj je torej ta, da je SKS a) plod trenotno nastalih povojnih razmer, b) da je sestavni del policajdemo-kratske stranke v Sloveniji, c) da je njeno javno delovanje podrejeno osebnim koristim posameznikov in č) da ta stranka, razun imena, v svojem jedru ni niti kmetijska niti kmetska tvorba. Kot sestavni del poli-cajdemokratske stranke je SKS svobodomiselna, proti-verska s protikatoliškim povdarkom, kapitalistična in bankokratska.
Za danes se hočemo omejiti predvsem na njeno programatičnost v javnem delovanju. Vsaka stranka, ki se hoče trajno uveljaviti v javnem življenju in dose-zati občekoristne uspehe, mora imeti točno izražen namen svojemu obstoju. Za trajnost obstoja pa je v prvi vrsti potrebna vodilna misel (ideja) kot temelj, iz katerega se razvija programatična stavba. Materijelen (gmoten) namen, brez idejnosti in sicer pozitivne, nima in ne more imeti značaj in pomen gibanja, življenja. Taka stranka je mrtvorojeno brezdušno telo, ki pušča za seboj le smrad in škodo za prostor in čas, v katerem bi se mogle uveljaviti druge plemenite in občekoristne življenske smeri.
o^S je ustanovljena z namenom, da med kmetskina ljudstvom zaseje seme idej in načel policajdemokrat-ske stranke. To je njena pozitivna stran. Čim se v ljudstvu vkoreninijo in razpredejo težnje in stremljenja polica ider.iokratske stranke, je SKS dovršila svojo nalogo in avtomatično preneha vpliv in moč njenega obstoja in na njenem temelju se dviga in raste meščanska liberalna stranka, dokler je zopet ne zatre idejne močnejša stranka.
V	dosego tega namena SKS nastopa v negativnem smislu, ki se izraža v njenem «protiklerikalizmu«. Ker SLS, v kateri prevladuje kmetski stan in njegov vpliv na javno življenje, stoji na stališču zmagovite in plemenite ideje krščanske svobode in ljubezni do vseh, za javnost koristnih stanov, je povsem naravno, da je tudi duhovščina (ne pa tudi Cerkev in njena organizacija!) organizirana v okrilju SLS. To dejstvo je za slovenstvo sploh, za slovensko ljudstvo pa še posebej, neprecenljive vrednosti. Kjer je duhovščina mnogoštevilno zastopana, tam se ni bati, da bi krščanska politika zašla na nekrščanska pota in v protiljudske struje. To dejstvo je torej trdno jamstvo za točno izvrševanje vzvišenega programa SLS.
SKS pa vidi v soudeležbi duhovščine pri političnem udejstvovanju krščanske ideje najmočnejši jez prodiranju liberalizma v široke sloje ljudstva. Ker je torej SKS brez lastne idejnosti, ki naj ima kot ideja svoj vir in utok le v svetovnem nazoru, izposojena liberal-
LISTEK. Izkušnje gospoda Ufilliamsa.
Angleški spisal Mark Twain, i	(Dalje.)
Nisem skončal, ker mi je segla v besedo. — Šel sem v klet, naložil košaro drv in jih nesel v prvo nadstropje. Nato pa sem legel in zaspal in smrčal kakor spi in smrči le človek, čigar telo je do skrajnosti izmučeno in čigar duša medli od utrujenosti.
Beli dan je sijal skozi okno, ko me nekdo zagrabi za ramena ,da sem bil v hipu na nogah.
Žena je stala pred menoj, me gledala z obupnimi očmi in stokala:
«Vse je pri kraju! — Vse je pri kraju! — Otrok se poti —I Kaj za božjo voljo naj storiva —?«
«Kako si me prestrašila! — Sam ne vem, kaj naj storiva. Morebiti bi jej dobro delo, če bi jo položila v prepih —.«
«Oh, ti — ti —! Ali si zblaznel —? Niti trenutka ne smeva zamuditi! Pojdi po zdravnika! — Pojdi le osebno! — Reci mu, da mora priti, — mora!! — Živ ali mrtev!« —
In potegnil sem ubogega bolnega moža iz posteije in sem ga tiral pred ženo. —
Pogledal je otroka in izjavil, da ni na smrt bolan, da vobče ni bolan —.
Mene so te besede silno razveselile, žena pa se je toaredila, kakor da bi jo bil kdo za uho udaril.
Nato je rekel zdravnik, da povzroča otrokov kašelj kaka malenkostna stvarca, ki mu je obtičala v grlu. In tedaj sem mislil, da mu bo žena pokazala vrata, tako je bila razjarjena.
Zdravnik pa je nemoteno nadaljeval, da se mora otrok izkašljati in da mu bo dal neškodljivo dražilo. In dal mu je neko zdravilo, otrok je parkrat krčevito zakašljal — in na dan je prišel droben košček borovega lesa —.
«Otrok nima škrlatice«, je razlagal zdravnik. — «Najbrž je grizel košček borovega lesa ali kaj slične-ga in drobna trščica mu je obtičala v grlu. Zavoljo tega še ne bo umrl —.«	,
«Ne!« sem dejal prepričevalno. «Prav gotovo ne! Kajti borova smola je najboljše sredstvo zoper nekatere otroške bolezni! Moja žena lule vam bo to potrdila!«
Pa ni potrdila.
Prezirljivo se je obrnila in šla iz sobe —.
Te dogodbe ne omenjavava z ženo nikoli v najinih pogovorih in dnevi najinega življenja potekajo od tis-j tibdob v miru in neskaljeni sreči —.«
Tako je skončal gospod Williams svoje velezani-; mivo in poučno pripovedovanje.
II.
«Torej .gospod Twain«, je pravil —'tistikrat sva se vozila z gospodom Williamsom na vlaku in se pogovarjala o tem in onem iz njegovega na izkušnjah bogatega življenja — «torej, da nadaljujem, strah pred bliskom in gromom, vam rečem, je ena najnesrečnej-ših slabosti/ kar jih more imeti človeško bitje. Večino-
ma se loti ta strah žensk, včasi pa ga tudi najdete pri psičkih in — ne bom zanikal — tudi pri možeh. Ena najnesrečnejših slabosti je, pravim, ker vzame človeku vso razsodnost, bolj nego vsak drug strah, ker tak človek ni dostopen za nobeno pametno besedo več iu ker mu ne morete izgnati njegovega strahu iz kosti. Ženska, ki se sicer samega vraga ne boji, niti miši ne — saj veste, da se nekatere ženske miši strašno bojijo —, taka ženska pravim pa vam bo izgubila glavo in njena pamet bo šla na kosce, če trešči kje blizu nje! Pomilovanja vredne so take ubožice!
Torej kakor sem že povedal, — tisto noč me nenadoma zbudi zadušen krik: «Mortimer —■'! Morti-mer —!«
Tema je bila v sobi, okna so bila zastrta in nisem prav vedel, odkod prihaja obupno klicanje in brž ko sem zbral svojih pet zaspanih čutov, sem vprašal:
«Karolina, ali ti kličeš? Kaj se je pa zgodilo? —
si?«
«V omari. — Sram bi te moralo biti, da tako malomarno ležiš v postelji in še celo spiš in smrčiš, — zunaj pa med tem razsaja grozna huda ura —!«
Pridušeno ihtenje se je začulo.
«Hm! Kako naj bo človeka sram. kadar spi! To je nezmiselno! Človek se ne more sramovati, kadar spi in smrči, Karolina!«
«Tebe nikdar ni sram, Mortimer, nikdar ne! Sam dobro veš, da te ni!«
Ta glas je mahoma zamoril ostre besede, ki so mi bile na jeziku v odgovor na njeno — čisto popolnoma neopravičeno očitanje in mehko sein reke!:
na ideja pa ne more prodreti niti pod firmo SKS, se more samostojna stranka uveljavljali samo s pobijanjem «klerikalizma«, ki pa obstoja le v liberalnih glavah kot sredstvo proti krščanskemu svetovnemu nazoru. Ako bi se SKS in nje vredni oče lineralizem postavila odkrito proti krščanskemu temelju SLS, torej proti naukom Kristusovim, kar je njen glavni v proti-klerikalni gonji nespretno prikriti namen, bi taka predrznost bila breočitna in že vnaprej onemogočena, orje zapuščene in še nezasejana ledine, ampak ima orje zapuščene in še nezasejene ledine, ampak ima nalogo, pod Krinko umnega poljedelca zasejati v dobre-obedluno zemljišče večnostnih načel Ijuliko in plevel liberalizma, ki naj zaduši plemeniti, bohotno se razvijajoči plod krščanskega udejstvovanja.
Zato vidimo, da SKS v svoji breznačelnosti in izposojeni protiverski ideji liberalizma uspeva samo tam kjer krščanska ljubezen do Boga in do bližnjega zavzema k večjemu mesto pastorke in ne vodilnega mesta v delovanju in nehanju posameznikov. Ozračje, v katerem se giblje SKS, je podeželska gostilna, kjer ni razpela, kjer se zbijajo bogokletne kvante, kujejo proti-ljudske laži; hezniee, odkoder se širi oderuštvu, pijanstvo in razuzdanost; zalege najnizkotnejših strasti se bičnosti, neoduzdanih želja in stremljenj za iskoriščan-jem svojega bližnjega in teženj za hitro obogatitvijo brez lastne zasluge na lahek in nepošten način. .
V taki stranki, kjer ne morejo uspevati načela, ampak le trenutna taktika, ki jo zahtevajo osebni interesi vodilnih posameznikov, vidimo glavni steber pristašev v bogatinih s sumljivo pridobljenim premoženjem, birte, katerim je dobiček edini bog, prekupčevalce, ki poznajo kmeta samo pri odiranju in posameznike, ki po hrbtenici nepoštene in breznačelne strari ke najlažje pridejo do svojih umazanih namenov.
Zato ni čudno, če si glasilo take stranke drzne napisati stavek: «Samo mi in nihče drugi ni rešil kmeta in deželana jired gospodarskim polomom!« Dr. Krekovo in dr. Koroščevo socijalno delo na gospodarskem polju, ustanavljanje mnogoštevilnih posojilnic in Kmetijskih zadrug itd. itd. — vse to je v očeh samo-stojnežev ničla napram «delu« SKS. Oni se opirajo le na hipne uspehe, ki so mesarjem in verižnikom prinesli milijone nepoštenega «zaslužka«, dočim so oškodovali kmeta za enake ogromne svote.. Da omenimo le slučaj samostojnega poslanca Kušarja, ki je hodil s prekupčevalci po sejmih in zlorabljal svoj poslaniški mandat v to, da je preprečil Italijanom kupovati živino direktno pri živinorejcih, pač pa je pomagal prekupčevalcem sklepati dobre kupčije za velik dobiček za izvoz živine v Italijo in na škodo slovenskega kmeta.
Nemoralen način političnega udejstvovanjla SKS zastopnikov v Beogradu (razne volovske, ribarske in druge afere pustimo zaenkrat na strani) se pokazuje tudi v zadnji parlamentarni krizi. Dočim je bilo tekom dolgega hlapčevanja SKS dosedanjemu policijskemu režimu nešteto prinK, da se Si\S poslanci odločno zavzemo za korist ljudstva, kakor na primer avtonomi -ja, vojaška služba slovenskih fantov v ožji domovini, razne korupcijske afere, zakon o agrarni reformi, in drugi kmetijski zakoni; dotlej so samostojneži našli ecuno priliko za odločen nastop še le takrat, ko so uvideli, da bo treba zapustiti vlado, ker se je že vnaprej vedelo, da Pašičev kabinet ne bo več dolgo v se danji obliki. Kot razlog za ta nastop so pograbili pe-ječe železniško vprašanje v Sloveniji, ki bi z rešitvijo vprašanja avtonomije itak prišlo mnogo prej do ures ničenja, kakor pa z obljubami v krizi se nahajajoče vlade. S tem, da je minister Pucelj javil svoj izstop iz vlade, ki naj bi od nameravanega posojila dala 15 milijonov dolarjev za železniško zvezo Slovenije z morjem, je hotel zadeti najmanj dve muhi. Glavno mu j» bilo, da še pred volitvami in pred padcem vlade prinese domov vsaj nekaj samoobsebi' umevnega, na lahek način izvojevanegp «uspeha« ter si obenem pridobi «zasluge«, zaradi katerih bi ga moral Upravni svet dolenjskih železnic nagraditi najmanj z bogato plačanim mestom upravnega svetnika, morda celo z brez-
plačno naklonitvijo delnic nove družbe za gradnjo železniških prog. Pri dosedanji breznačelni osebni politiki SKS vse to ni izključeno.
Zato ponovno svarimo slovensko kmetsko ljudstvo, naj ne naseda lažem teh ljudij, ki so v kratkem času obstoja svoje mrtve SKS stranke, osmradili in okužili ozračje Slovenije! Naj nobena poštena družina ne odpira vrat in žepa lažnjivemu in obrekljivemu «Kmet. listu«! Na shodih pa naj prime izdajalce koristi slov. ljudstva in kmetskega stanu za njihov predolgi jezik in še daljše prste! S temi ljudmi in s tako stranko nobene potrpežljivosti in prizanašanja!
Boj izdajalcem in brezznačajnežeml
Okrožnica g. Mrmolje.
Samostojni general g. Mrmolja ne more več na nobenem shodu priti do besede, poslušalci mu povsod grozijo: «Dol z njim, ti izdajica slovenske samostojnosti nam ne boš govoril!« — ubogi Mermolja nima napram upravičenim izbruhom ljudske "ogorčenosti drugega orožja kot črni pogled ter grožnje s pestmi. «Kmetijske- ! ga lista« tudi ne čita nikdo več ob severni meji in radi i ravnokar omenjenih dejstev Mrmoljeve omejitve občevanja z javnostjo se je ta junak okorajžik kot kak okrajni glavar, razposlal vsem županom posebno okrož nico, v kateri premleva stare, lažnjive pleve izza svojih lanskih shodov, zagovarja sedanjo centralistično politiko, potom katere imajo po njegovem slabostojnem mnenju Srbi upravičeno nadvlado nad Hrvati in Slovenci. Da odkrijemo naši dobri ljudski javnosti Mrmoljeve laži iz njegove okrožnice, hočemo utrgati iz nje nekaj Mrmoljevih kopriv, ter jih pokazati našemu i kmetu:
V svoji okrožnici pravi gospod Mrmolja, da je on poslanec severne meje. Ta njegova trditev je domišljava nesramnost, ker med Slovenci na severu ni nobenega poštenega človeka, ki bi smatral oholega Mrmoljo kot svojega zastopnika. Mrmolji se nadalje pač ni treba pritoževati v okrožnici, da bi kedo hujskal proti njemu, ker ravno on sam najbolj ščuje ljudsko nevoljo proti sebi s svojim izdajalskim poslančevanjem. Priznati treba, da med našimi severnimi Slovenci ni več tolikanj gorečega navdušenja za našo državo, ljudje so tudi proti nadvladi srbskega plemena, a temu je ravno kriv Mrmolja in njegovi tovariši, ki so glasovali za centralistično ustavo, potom katere sedaje enemu plemenu nadoblast nad drugima dvema. Za večne čase ostane samostojnim poslancem utisnjen pečat sramote, | ker so izdali za osebne koristi slovenski narod. V rav- | nokar pribitem, g. Mrmolja, tiči vzrok, da se ne more- " mo sporazumeti s Srbijanci, saj je nemogoče med dvema sporazum tako dolgo, dokler si lasti eden vso oblast, drugi pa bi naj samo kimal ter nosil razna bremena. Kadar pa bomo v naši državi vsi trije bratje izenačeni glede pravic in dolžnosti, pa bomo postali najboljši prijatelji na veliko korist cele Jugoslavije. To dejstvo uvidevajo vsi trezno misleči, samo Vi, gospod Mrmolja ne, ker Vam to spoznanje pred javnostjo branijo neki milijoni. Za trditev, da bi Slovenci, Hrvati ti Srbi govorili en jezik, niste poklicani Vi, gospod Mrmolja kot bivši poznavalec ranega krompirja, kumare ter paradižnikov, ampak učenj akL
Mi vemo, da niso Srbi krivi vse nesreče, priprosto srbsko kmetsko ljudstvo že celo ne, ampak krivi so neznosnih davkov in drugih krivic tisti gospodje ministri, ki so danes na vladi in med njimi je tudi samostojni gospod Pucelj.
Tužno Primorje, gospod Mrmolja, Vam ni nič kaj posebno pri srcu, to dejstvo vidimo vsi, ker še niti pogledati nočete več med svoje primorske brate, kaj še le, da bi se sploh vrnili med nje. Ako bi Vi res ljubili zasužnjeno primorsko ljudstvo, bi šli med njega, ga tolažit ter podučevat, a Vam je le za Vaš globoki žep ter novo hišo.
Sicer» ste pa izdali Slovence v Jugoslaviji in izdali bi jih najbrž tudi na Primorskem, zato primorskim
Slovencem ni treba biti žalostnim, da nimajo v sv0i-sredini Mermoljo iz Vertojbe.	'
O Kmetski zvezi pa le nikar ne govorite, hoteli S{ jo razbiti, pa ste ji pomagali s svojo gospodsko, g(K stilničarsko, liberalno Samostojno stranko do veči, moči. Razbita leži na tleh Samostojna in na njenef tilniku stoji ponosno Kmetska zveza.
Kar se gospoda Roškarja tiče, je ta laž že znan» Pisec teh vrst je z gospodom Roškarjem dobro znan, j, veliko pismeno in ustmeno občeval ž njim, ko se i, ustanavljala Samostojna in ve prav dobro, da je Roj, kar odločno zavrnil snubitev in vabe samostojnih, veliko prej, preden je postal minister. Roškarju ni bil„ mogoče stopiti v Samostojno, ker je značaj in pa mol ki se drži krščanskih načel v zasebnem in javnem živ, Ijenju. In ta načela bi moral zatajiti v istem trenutku, ko bi stopil med samostojno ropotijo. Kako dobro je sodil ta mož, se vidi danes, ko gledamo s studom n» zgodovino in delovanje samostojnežev in prav p oseb, no g. Mrmolje.
Boljše bi storil gospod Mrmolja, da ne bi govori] in pisal o obmejnih mlinih in žagah, on ve prav dobro, da se je gospodu Roškarju in gospodu žebotu zagu« tovilo dovoljenje rabe mlinov in žag ob Muri, da, bil» je celo že izdano, ali naj tukaj g. Mrmolji povemo, kdo je iz same zavisti in nevošljivosti, ker sta Roškar in Žebot to dobro dosegla, šel k oblasti in z izjavo, da s« oni, ki vozijo na mline sami «šmuglerji« dosegel preklic, že izdanega dovoljenja. Morebiti gospod Mrmolja pozna človeka, ki je bil tako podel in to storil. Da bi šli danes poslanci Kmetske zveze z Vami na shode, g, Mrmolja, ali veste kaj zahtevate?
Najbolj pa se je osmešil gospod Mrmolja, ko zapoveduje na koncu svoje bedasto-lažnjive okrožnic« občinskim predstojništvom, da morajo citati «Kmetijski list«. Ta je pa lepa! Morebiti bo ta list postal cel» uradni list za mariborsko novo onlast, potem pa žt naprej napovemo, da ga bo še preje konec, kot sicer!
Proračun poljedelskega mini-
Ako pogledamo proračun poljedelskega ministrstva, vidimo, da so za razne podpore določene tako malenkostne svote, da bi odgovarjale k večjemu proračun« za podpore pri kakem posameznem okrajnem glavarstvu, ne pa za celo Slovenijo. Toda kaj hočemo vlade kritikovati, ko je gospod poljedelski minister Pucelj sam priznal, da njegov proračun ni dober, ampak da je slab. Omeniti hočemo samo nekatere postavke, na katere opozarjamo naše kmete, da bodo iz številk lahke uvideli, kak kmetijski prijatelj je minister Pucelj. V držav, proračunu za Slovenijo je namreč določeno za gojenje in vzdrževanje bikov 80.000 kron, za pomoč zadrugam in privatnim pašnikom 40.000 krem, za izboljšanje staj in gnojišč 27.680 kron, za podporo mlekarnam pa 40.000 kron. To so tako malenkostni zneski, da bi te podpore, kakor smo že povdarili, komaj zadoščale za eno okrajno glavarstvo, nikakor pa ne za celo Slovenijo.
V proračunu poljedelskega ministra je pa tu neki postavka, ki se mora zdeti vsakemu zelo čudna: za koristne ptice je namreč določenih 180.000 kron. Ne vemo, zakaj se je gospodu ministru zdela ta stvar tako važna, da je določil tako veliko svoto za koristne ptice, kakor da bi bile te ptice edino rešilne za našega kmet« in bi bile za kmetijstvo najbolj važne. Vsak poštei kmet nam bo potrdil, da bi se naj ta postavka popravila in da bi se od previsoke svote, določene za ptice, dalo nekaj v one namene, katere smo zgoraj omenili: za vzdrževanje in vzgojo plemenskih bikov, katerih v Sloveniji nujno potrebujemo, dalje za podpore raznim pašnikom in travnikom, za podporo mlekarnam itd Tu bi se ta denar mnogo bolje izkoristil, nego, če gre za ptice. Radovedni smo le, katere ptice bodo pozobak to zlato zmee 180.000 kron. Prepričani smo, da ga ne
«Oprosti, dragica! Žal mi je, zares! Nisem imel slabega namena! Pridi nazaj in —«
«Mortimer —!« je prestrašeno zavpila. «Za božjo voljo! Kaj ti je, ljubica?« «Ali se še vedno v postelji —?« «Seveda! Kje pa?«
«Da mi takoj —! — greš iz postelje! Mislim da bi vendar moral nekoliko paziti na svoje življenje, če že za drugo ne, pa vsaj zavoljo mene in zavoljo otrok!« «Ampak, ljuba moja —.«
«Ne govori mi, Mortimer! Prav dobro veš, da ga ni nevarnejšega mesta ko postelja, kadar takole grmi in bliska. Vse knjige« — vse je zelo povdarjala — «vse knjige tako pravijo. Ti pa ležiš tam in premišljeno in prostovoljno staviš svoje življenje v nevarnost, — zakaj, Bog vedi zakaj —? Menda samo zato, da se prepiraš z menoj in prepiraš in prepiraš in —«
«Pri moji d—, Karolina, to je pa že prehudo! — Takole, sedaj sem pa že iz postelje! Jaz —«
Moje besede je prekinil svetel blisk, kateremu jc sledil prestrašen, onemogel krik ženin in bobneč grom.
«Tule! Sedaj pa vidiš posledice —! Oh, Mortimer, kako moreš biti tako brezbožen, pa preklinjaš ob takih usodnih trenutkih!«
«Nisem preklinjal! — In blisk in grom nista posledica mojih besed! Zabliskalo in zagrmelo bi bilo prav tako, "e bi tudi ne bil zinil besedice. Kajti dobro veš, Karolina, — ali hi vsaj morala vedeti, — da če je ozračje nasičeno z elektriko —«
«Oh, da, sedaj se boš pa prepiral in prepiral in prepiral! Kako neki moraš tak biti, ko veš, da ni stre-
lovoda na hiši in da so tvoji otroci in je tvoja žena v največji nevarnosti —! Kaj vendar počenjaš —? Pa pri taki hudi uri? Ali si popolnoma znorel?«
«Naj te —! Kaj je hudega na tem? V sobi je tema, kakor v duši grešnikovi in —«
«Ugasni luč! Takoj ugasni! Ali nas hočeš vse po-gubiti? Saj vendar veš, da nobena stvar tako zelo ne vleče strele na sebe ko luč —«
—	Fzzzzt — bum bum bum bum —! se je oglasilo zunaj.
«Oh, —« (umirajoče), «sedaj pa čuješ! Sedaj vidiš, kaj si storil!«
«Ne, nikakor ne uvidim, kaj sem storil! Užigalica bi morebiti potegnila nase strelo, — morebiti pravim, četudi je popolnoma neverjetno — ampak povzročiti je ne more! — In topot je ni potegnila na sebe, niti toliko ne, da bi bilo vredno govoriti! Kajti ako je bila ta strela pomerjena na mojo užigalico, je bila pač slabo pomerjena, pri mo —«
«Sramuj se, Mortimer! Tule stojiva in gledava naravnost smrti v obraz in v takem slovesnem trenutku si upaš tako govoriti! Ali ne čutiš nobene potrebe, da bi — Mortimer —!
«No —!«
«Ali si zmolil svojo večerno molitev?«
«Jaz — jaz —. Hotel sem jo moliti, pa sem imel toliko dela, da —.«
—	Fzzzzt — bum — brbum — bum — bum — — treski! —
«Oh, izgubljeni smo —1 Izgubljeni brez vsakršnega upanja! Kako si mogel opustiti svojo večerno molitev
ob takem vremenu!«
«Ko pa ni bilo «takega vremena« tistikrat! Niti oblačka ni bilo na nebu! Kdo bi si bil mislil, da pride nevihta! — In povem ti, dragica, ni lepo od tebe, da taka reč napraviš iz tega, če enkrat nisem zmolil večerna molitve! Saj vendar veš, da se to silno redko pripetil Nisem je opustil, odkar je bil tisti potres pred štirimi leti —.«
«Mortimer —! Kako govoriš —! .Ali si pozabil na kugo —?«
«Vedno mi očitaš tisto kugo! In čisto brez vzrokal — Glede potresa — naj bo! Priznam, da tistikrat nisem molil, ampak da bi moral biti odgovoren že res kar » vsako malenkost, pri—«
— Fzzzzt — bum brbum bum — bum — bum — tresk!! —
«Joj, joj, joj —! Mortimer,udarilo je! Ne bova vrf videla luči jutrišnjega dneva! Spominjal se še boš. Mortimer, da je tvoje brezbožno govorjenje — Morfij mer — «
«Kaj je pa že spet?«
«Tvoj glas doni, k'>kor da bi — Mortimer, povej mi, ali res stojiš pri peči?«
«Prav gotovo da stojim pri peči!«
«Pojdi v stran od peči, takoj! Ali hočeš na vsak način ugonobiti nas vse? Ali ne veš, da ni boljšega prevodnika elektrike ko dimnik in peč! — Kam si pa stopil —?«
«Tule sem pri oknu..
(Dalje prihodnjič.)

bodo pozobale ptice, ampak, da ga bodo pozobale tiste ptice, ki bodo po večini pozobale naš proračun za Slovenijo: to je uprava, uradništvo.
Če pogledamo proračun poljedelskega ministrsva za Slovenijo, vidimo, da znaša nad 37 milijonov kron, da pa znašajo vse podpore, ki jih bodo dobili naši kmetje, samo nekaj nad 3 milijone kron. Potrebno bi juto, če bi dobil denar tisti, ki dela, kakor pa da nam požre vse samo uprava. Želeti bi bilo, da bi bili tega, kar se v proračunu določa za izboljšanje kmetijstva, v malo večji meri deležni kmetje sami, ne pa, da nam vzame vse uprava, za katero danes komaj vemo, da še eksistira. Ni treba, da se samo poučuje, treba je tudi praktično delati. Zato je prav, da se podpirajo posestniki, ki izboljšujejo svoje naprave.
^M II	MMTTB«.	»■■III III
Politični ogled.
KRALJEVINA SHS.
V razpravi o vrhovni državni upravi je poslanec Jugoslovanskega kluba g. dr. Šimrak govoril o državnem svetu ter dejal, da je to najvišje upravno sodišče, ki rešuje spore upravne narave. Zaradi tega bi morali biti v tem vrhovnem svetu najsposobnejši ljudje ter najboljši strokovnjaki, možje, ki se v strankarskem življenju niso preizkusili. Državni svet mora biti kontrola delovanja vlade in ministrov. Ako bi ta inštitu-cija hotela sloneti na strankah, potem bi bila samo orodje v njihovih rokah in ne bi bila objektivna. V vrhovni upravi morajo biti posamezna plemena zastopana po svoji številni moči. To je temeljna osnova, na kateri mora biti zgrajena dobra državna uprava. — V znamenju toliko hvalisane in povdarjane «enakopravnosti« je pa vladna večina zahtevala, da pride med državne svet- j
niceh v Framu. V zadnjo številko «Slov. Gospodarja« se je vkradla neljuba pomota: omenjeni shodi se vrše 30., in ne 23. julija, kakor je bilo objavljeno.
Pri Mali Nedelji se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. po rani maši zborovanje Slov. kmetske zveze, ozirpma Slov. ljudske stranke. Poročal bo tajnik Golob iz Maribora. Somišljeniki iz okoliških občin in župnij, pridite v častnem številu !
Lepo uspelo zborovanje SLS na Ptujski gori. Preteklo nedeljo se je vršilo na Ptujski gori zborovanje Slov. ljudske stranke. Shoda se je udeležilo okoli 400 oseb. Tajnik Golob je v petčetrturnem govoru orisal protiljudski režim demokratov in radikalov ter samo-stojnežev. Navzoč je bil tudi zastopnik vlade, okrajni tajnik Fischer iz Ptuja. Mladi in stari Peče sta napravila samo par medklicev. Ob koncu se je oglasil k besedi še tajnik Samostojne kmetijske stranke (brez vo-lilcev), neki Brus iz Maribora. Ko so ljudje iz njegovih ust slišali, da je zastopnik SKS, so takoj odšli — domov. Shod je prav lepo uspel; zborovalci so sledili izvajanjem tajnika Goloba z vidnim zanimanjem. Polomija samostojneža Brusa, ki je hotel braniti svojo fa-lirano stranko, pa je najboljši dokaz, da so izgubili samostojneži in liberalci na Ptujski gori vsako zaslom-bo.
NBaessaz» -ir. M..^. --¡asa
Iz Koroške,
Razmejitev na Koroškem. Mednarodna razmejitvena komisija je na svoji seji dne 11. julija končnoveljav-no določila našo državno mejo napram avstrijski republiki. V smislu teh določb poteka meja tak-le: Na Podkorenskem sedlu, čigar državna pripadnost je bila precej časa sporna točka med obema zainteresiranima delegacijama, je prišlo končno do sporazuma v tem smislu, da tvori tamkaj novo državno mejo bivša dežel-
aike — 24 Srbov, 4 Hrvati in 2 Slovenca in še od teh 6 na meja. — V odseku od Košenjaka do Ovševe poteka
«prečanov« sami radikalci in demokrati. — V nadalj-ni razpravi je zahteval zemljoradniški poslanec Lazič podpiran od cele opozicije, naj se črta znesek 847.000 dinarjev za vzdrževanje dvora in mesto njega postavi svota od 10.000 dinarjev. — Ko se je vladna večina predrzno pripravlja h glasovanju, je zahteval Jugoslov. klub od predsednika, da imenoma ugotovi navzočnost poslancev. In sedaj se je razkrila čedna sleparija. Demokrati in radikalci so se najprej branili proti imenskemu klicanju poslancev. Dobro so vedeli, zakaj! Mnogo poslancev ni bilo navzočih in drugi so se mesto njih oglašali. Poslanci Jugoslovanskega kluba so protestirali in seja se je z vikom in krikom razšla. Pokazalo se je torej, s kakimi sredstvi nastopajo vladne stranke. Najmočnejšo opozicijo izrinejo iz skupščine, ono, ki je še «»stala, pa prevpijejo in če vsled lenobe ne hodijo na seje, jim tudi sleparija prav pride.
BOLGARIJA.
Pred Zvezo narodov se obravnava macedonsko vprašanje. Pašičevo politiko proti Bolgariji presoja najvišje mednarodno sodišče in vsi bolgarski listi, vladni in nezavisni, se strinjajo v tem, da je to potrebno in pravilno. Naj vidi svet, kako stvari stoje in koliko je resnice na beograjskih vesteh o zvezi bolgarske vlade z macedonskimi komiti. Bolgarija ima veliko zaslombo v Londonu, ker je brezpogojno sprejela vse zahteve in tudi razorožitev popolnoma izvedla. Če ne more pred tolpami zastražiti svoje meje, je to stvar onih, ki so ji vojsko prepovedali in razpustili.
ČEHOSLOVAŠKA se počasi in stalno približuje predvojnim razmeram. Vrednost čehoslovaške krone je dosegla neko stalnost in cene posameznim predmetom so začele padati. Tudi odtok bankovcev se je znižal za 108 milijonov čehoslov. kron, dočim se je zaloga zlata in srebra v zadnjem tednu zvišala za 11.9 milijonov na 682 milijonov kron. — Kovane čehoslovaške krone, dasi niso srebrne, dvigajo moralno vrednost čehoslovaškega državnega gospodarstva.
NEMČIJA.
Monarhistične tajne, zarotniške družbe ,ki so v svojem tajnem in javnem nasilnem delu naperjene proti domači ljudski vladi, so ob enem tudi voda na mlin francoskega sovraštva proti nemškemu narodu. Če bi monarhisti razplamteli v Nemčiji meščansko vojno, bi Francozi seveda vdrli v deželo, monarhisti to vedo, pa se vseeno igrajo z ognjem, meneč- da bi bilo tudi v tem slučaju boljše polje za njihove nazadnjaške nakane. — Morilce ministra Rathenaua so doslej zasledovali, imeli so jih popolnoma obkoljene v nekem gozdiču in glavna krivca sta se sodbe rešila s samomorom. — Ker zboruje baš sedaj Zveza narodov, je Anglija mnenja, da bi bila najboljša prilika za sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Angleški zunanji minister je izjavil nemškemu zastopniku v Londonu, da se bo Anglija zavzela za nemški sprejem, Nemčija naj samo prošnjo vloži.
RUSIJA.
Amerikansko poročilo na predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike zatrjuje, da bo letošnja letina v Rusiji prav dobra. — Japonska vlada se je vendar odloČila, da začne umikati svoje čete iz jx>dročij Daljnega vzhoda, ki so v sestavu ruskih federativnih republik, ttmik je določen za najkasnejše do začetkom oktobra 1.1. Nasprotniki sovjetske vlade v Vladivostoku so zelo iznenadeni vsled tega japonskega sklepa.
Naša zborovanj*.
Poslanec Fr. Žebot priredi v nedeljo, dne 30. L m. sledeče politične shode: po sv. rani maši pri gospodu Kaučiču na Spodnji Polskavi, po pozni maši pri gospo-^ Uranjeku na Zgor. Polskavi ter popoldan po večer-
meja tako-le: Od Košenjaka ob Velbskem potoku do izliva v Dravo, nato v severozapadni smeri kake štiri kilometre ob Dravi. Tu zavije meja proti jugozapadu i skozi občino Libeliška gora in vzhodni del občine Gra-| dišče. Potem se obrne proti jugu in poteka med občinama Jamnica in Belšak. Tukaj prereže jugovzhodni del občine Belšak in vzhodni del občine Groblje. Med Prevaljami in Pliberkom vodi meja neposredno na za-padni strani šole ob predoru čez cesto in železnico. Nato se zasuče zopet proti zapadu in se spaja z dosedanjo mejo med občinama Lokvica in Senčno brdo, preseka potem zapadni del občine Lokvica in se skrije v na-daljnem poteku z mejo med občinama Lom in Gornje Libuče, križa zapadno od gostilne Rechl med Mežico in Pliberkom cesto ter se vzpne nato na vrh Gornje in se nadaljuje ob zapadni meji mežiške kotline do grebena Pece do približno 500 metrov zapadno od vrha Knieps. Tukaj preseka meja v jugozapadni smeri peč-ko platnoto do Hrovatije, zapadno od cerkve Sv. Ane ob izlivu Črne. Potem preteka v severozapadni smeri, nato pa ob zapadni smeri mežiške kotline čež Možganj-ski vrh in Snežnik, ter se vzpne približno en kilometer zapadno od vrha pri Olševi na greben in preide v že svojčas objavljeno mejno črto, to je v razvodnico med Savo in Dravo severozapadno od Kamniških planin. Od tod gre končno meja po grebenu Karavank do Peči, ki tvori spojišče med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo.
Tedenske ®mm.
Petdesetletnico mašništva ali zlato sv. mašo so letos pri nas dočakali čč. gg. Strašek Mihael (vpok. župnik) 21. julija, Bandel Blaž (vpok. goriški vikar) 2. septembra in P. Heric Kalist (župni upravitelj) 20. ok-toba. Petindvajsetletnico ali srebrno sv. mašo pa ima 19 čč. gg., med njimi deset župnikov, dva kaplana, 1 frančiškan, jeden trapist, dva srednješolska profesorja, dva kapucina in en bogoslovni profesor. Vsem skupaj še na mnoga, srečna in blagoslovljena leta v težavnem duhovniškem poklicu.
Duhovniške vesti. Po osmih letih se je vrnil iz ruskega ujetništva bivši avstro-ogrski vojni kurat gospod Rajmund Bratanič. Leta 1914 koj po prvem spopadu z Rusi je bil vjet. Ko je padlo rusko carstvo in so zavladali boljševiki, so ti gospoda Brataniča obsodili na pet let ječe. Od prisojenih mu pet let je presedel gospod Rajmund v Tomsku v Sibiriji 3 in sedaj so ga izpustili, da se je vrnil v domovino preko Poljske. O gospodu Brataniču so že davno mislili njegovi sorodniki, znanci, prijatelji in tovariši, da je umrl kje v kaki sibirski ječi, a se je sedaj na veliko veselje vseh, ki so ga obžalovali, nepričakovano vrnil.. Petindvajsetletnico maš- j ništva bo obhajal 25. t. m. č. g. oče kapucin od Sv. Jo- 1 žefa pri Mariboru Marko Fišer pri svojem bratu, žup- j niku v Ribnici na Pohorju, g. oče Ladislav Hazemali 1 od Sv. Jožefa pa bo slavil 25 letnico v svoji rojstni župniji na Hajdini dne 13. avgusta t. 1.
Zaščita ubogih, starih in bolnih. Izšel je nov zakon o zaščiti ubogih, starih in bolnih. Zakon je dobil obvezno moč z 10. julijem t. 1., ter določa, da je glede vseh odraslih oseb, ki so tako uboge, da se zbog starosti ali bolezni vobče ne morejo same z lastnimi sredstvi vzdrževati, hi tudi nimajo nobenega, ki bi se za njih brigal, a niso zapopadena v zakonu o invalidih, dolžnost pristojnih občin, v katerih prebivajo, da jih vzdržujejo na občinske stroške. Ravnotako so dolžne občine dajati najnujnešo pomoč potnikom in potrebnim, koji iz ka- i kršnih si bodi vzrokov ostanejo brez sredstev in niso v j stanu, nadaljevati pot. V te svrhe morajo občine vsako leto v svojih proračunih predvideti potrebne kredite. Srezke, okrožne in oblastne avtonomne korporacije so tudi dolžne, da poskrbijo za gori navedene osebe, ki bi se nahajale na njih ozemlju. V te namene imajo vsako
leto v proračunu določati potrebne kredite. V kolikor ne bi bile niti občine, niti ostale samoupravne edinice v stanu, da iz lastnih sredstev poskrbijo za svojo siročad, prevzelo jo bo ministrstvo za socijalno politiko na breme svojega proračuna. Skrb za uboge, stare in slabotne se vrši ali z dajanjem pomoči v denarju ali živežu, ali z namestitvijo pri gotovih osebah proti določeni odškodnini, ali z namestitvijo po domovih, sirotišnicah, odnosno po državnih ali samoupravnih zavetiščih, ali po človekoljubnih društvih in ustanovah. O namestitvi se brigajo občinske oblasti pod nadzorstvom državnih organov, ki se morajo tudi brigati za zaščito otrok in mladine.
Vladi in meščanskim strankam prodana SKS. — Urednik Kravos je na nekem narodnosocijalističnem shodu v Pesnici očital Samostojni stranki, da se je prodala vladi in meščanskim strankam. Navzoči poslanec Mrmolja je vložil tožbo proti Kravosu. Sodnik je Kra-vosa obsodil samo za medklic: «Vi ste se prodali vladi«! To pa Mrmolji ni dovolj in je vložil priziv. Pri-zivno sodisce pa je oprostilo obtoženca popolnoma, ker je njegov zagovornik s «Kmetijskim listom« v roki dokazal, da je med dr. Žerjavom in voditelji SKS res obstojala kupčija za 400.000 kron, radi katere so samostojni poslanci vstopili v vlado. — S tem je obsojen poslanec Mrmolja in ž njim SKS, ki je sedaj tudi sodna označena kot prodana stranka.
Zadružništvo na vseučilišču v Beogradu. Zbor vse-učiliščnih profesorjev na poljedelskem fakultetu v Beogradu je sklenil pozvati predsednika Glavnega zadružnega saveza, g. poslanca Mihajla Avramoviča, da pre dava na vseučilišču o zadrugarstvu. S tem je zadružna misel, za katero je naš veliki dr. Krek žrtvoval tako-rekoč svoje življenje, mnogo pridobil in bo prej ali slej tudi po drugih vseučiliščih prišla do polne veljave. V zadružništvu je rešitev našega ljudstva in močan jez proti prodiranju kapitalizma, ki zastruplja naše javna življenje sploh.	,
Občinski odborniki pri nabornih komisijah. Na pa sredovanje poslanca Roškarja v zadevi prisostvovanja polovice občinskih odbornikov pri nabornih komisijaK za rekrute je odgovoril minister za vojno in mornarico, da uvidi brezsmiselnost te zakonite naredbe, ki povzroča malim občinam nepotrebne stroške ter bo odredil, da se v bodoče ne bo več zahtevala ta mnogoštevilna udeležba občinskih odbornikov pri bodočih naborih.
Obleka vpoklicanih vojakov je v več slučajih bila ukradena iz vojaških skladišč, radi tega je poslanec Roškar vložil interpelacijo na ministra vojne ,kjer je navedel več slučajev, oziroma pritožb od prizadetih vojakov, ki po dovršeni vojaški službi brez obleke ne morejo domov in so vsled malomarnosti vojne uprave, ki ni varovala njihove lastnine, pri današnji draginji blaga za obleko in obutev zelo oškodovani. Zahteval je strogo preiskavo in kazen krivcev tatvine, nadalje strogo uvedbo reda v skladiščih, da se prepreči nadaljna taka kradnja iz skladišč ter da se oškodovanim vojakom povrne škoda v taki svoti, da si zamorejo kupiti polnovredno nadomestilo za ukradeno blago.
Društveno gibanje v Ptuju. Že dolgo ni bilo slišati o življenju ptujskih katoliških društev, toda pravkac sedaj je prišel nov svež duh, kateri hoče napolniti vse, ki so dobre volje, da pričnemo z resnim delom. V najkrajšem času, dne 6. avgusta imamo katoliški shod, in mimogrede bodi omenjeno, da imamo sedaj en mesec vsako soboto prijateljske sestanke, kjer razmotrivamo o delu in življenju katoliških društev. Ne smemo pa tudi zamolčati o gibanju naših služkinj, ki so letošnja sezono najbolj marljive, priredile so že tri igre, imele en shod z^i organizacijo in predzadnjo nedeljo pa so pohitele na Hajdin na izlet. V nedeljo, dne 23. t. m. pa vabi «Poselska zveza« vse članice in tudi druge služkinje, na tovariški razgovor, ki bo v minoritskem samostanu popoldne ob 3. uri.
Vzorna krajevna organizacija KZ v št. Ilju pod Turjakom. Tukajšnja KZ ima redno vsako prvo nedeljo v mesecu po rani sv. maši odborovo sejo. O vsaki seji se sestavi zapisnik. Dosedaj smo imeli po letošnjem občnem zboru štiri redne odborove seje. Na prvi se je sklenilo, naj se čimpreje uvede vnovčevalnica za živi-' no, da prekupci ne bodo delali tolikih dobičkov, medtem ko kmet, ki se toliko trudi, proda veliko pod cen«. Na drugi seji: Zahtevamo v najkrajšem času volitve« Vojaštvo naj služi v domačih krajih. Ob času košnje m žetve naj se da vojakom primeren dopust in prosta vožnja po železnici. Šolske počitnice naj se prelože na jesen, kakor so bile poprej, ker otroke rabimo za lahka jesenska dela. Šola naj stoji na strogo verski podlagi« Upelje naj se čimpreje starostno zavarovanje. Našim poslancem izrekamo popolno zaupanje. Tretja odbo-t rova seja: Vsak odbornik naj pregleda, kdo od članom ima volilno pravico, kdor jo ima, a ni v volilnem imeniku, naj to naznani krajevnemu tajništvu. Kmetijska družba naj pri vladi posreduje za cenejšo živinsko sol. Zniža naj se carina na železnino, umetna gnojila tea na vse predmete, katere revno ljudstvo rabi. Četrta od-borova seja: Teleta naj se glede carine ločijo od stare živine. Ako se za tele mora plačati 500 dinarjev carine, je izvoz telet žive teže nemogoč, ker marsikatero tele ne stane več kakor 2000 kron, torej plača komaj carine. Vsak odbornik naj poroča krajevnemu tajništvu, ako ima kdo na prodaj plemeno živino, ravno tako, ako j« želi kupiti. Krajevno tajništvo bo pri tem posredovalo.
Boj za zadnjo kravico. Mariborska davčna oblast je bajtarici Trobentar na Bresternici predpisala za polovico leta osebno-dohodninskega davka v znesku 170 dinarjev ali 680 K. Ženica ima posestvo v priborju, ki meri 6 oralov zemlje, na katerem redi eno kravico« eno prase ter par kokoši. Ker je že dobila poštno položnico, mora ta davek plačati takoj, sicer bi se jo ru»
bilo. Ako proda prase, bi skupiček težko dosegel zahtevano davčno svoto, ako pa proda zadnjo kravico, bi bna reva brez mleka in seveda tudi brez gnoja. Krutost in brezobzirnost naših davčnih oblasti pri predpisovanju in iztirjanju davkov je nedosegljiva. Ljud- i stvo je sedaj uverjeno, da, ako pojde še nekaj časa tako naprej, bo izžeto in izsesano kakor limona, katero se potem vrže med smeti. In v taki vladi, ki je I uvedla tak nacm davčnega odiranja, sede naši samo- j stojneži, kateri se pri vsaki priliki hlinijo. da so kmet- , ski prijatelji!
Velik romarski shod pri Sv. Mariji v Puščavi. Na ! god sv. Ane, dne 26. julija bo v Puščavi velik romarski shod. Svetih maš bo šest in sicer bo prva ob šestih in druge pa zaporedoma naprej; ob 7. uri bo peta sveta maša v kapeli sv. Ane; ob 8. uri pride selniška procesija, ob 9. uri bo pridiga, pridiga prfcč. g. dr. Valentin Moril, marenberški dekan, potem pa je slovesna sveta maša. Ves čas so tudi g. spovedniki pobožnim romarjem na razpolago. V soboto dne 22. julija bodo ob šestih zvečer večernice in spovedovanje. V nedeljo, dne 23. julija, se obhaja Anina nedelja. Ob šestih zjutraj bo prva služba božja s pridigo, potem ob 8. uri sv. maša, ob pol 10. uri procesija s presv. Rešnjim Telesom, pridiga in slovesna sv, maša. Drugi veliki romarski shod bo v Puščavi na Veliko Gospojnico, dne 15. avgusta in nedeljo pozneje se obhaja semska nedelja. Železniška" zveza je jako ugodna; vlaki dohajajo na postajo Sv. Lovrenc na Pohorju od Maribora ob tri četrt na šest, od Spod. Dravograda ob tri četrt na sedem zjutraj; odhajajo pa iz postaje ob 12. uri opoldne in ob 8. uri zvečer proti Mariboru; proti Dravogradu pa ob tri četrt na štiri in ob pol devetih zvečer.
Poslovnik Dekliške zveze je favnokar izšel. Posamezni izvod stane 6 kron; če kdo naroči deset izvodov skupaj, ga dobi po 5 kron, naročniki po 20 izvodov in več, ga dobijo po 4 krone.
Orlovski telovadni odsek pri Sv. Juriju ob Taboru priredi v nedeljo dne 30. julija ob priliki blagoslovitve nove orlovske zastave javno telovadbo. Ob 10. uri maša ter blagoslovitev zastave, katero blagoslovi vseučilišč-ni profesor dr. Lukman, za tem tabor, na katerem govori urednik Smodej, popoldne ob 2. uri litanije in ob 3. uri telovadba. Društva, prihitite z zastavami!
Prva planinska slavnost v Smartnem na Pohorju se vrši dne 23. julija in jo priredi slovenjbistriška podružnica SPD v svrho nabave novega šolskega odra in šolske knjižnice na Smartnem. Ker so pota do Šmartna nanovo markirana, lahko gredo planinci preko Mariborske in Ruške koče, drugi pa imajo ugodne železniške zveze, nazaj vozi poseben vlak. Ljubitelji našega zelenega Pohorja so prijazno vabljeni, da nas obiščejo v obilnem številu!
Požar v Magdalenskem predmestju in na Pragarskem. Te dni se je vnela v mariborskem predmestju v Linhartovi ulici vslcd iskre iz lokomotive trava. Nevarnost je bila, da se vname bližnje skladišče bencina in petroleja tvrd-ke «Danica«. Požarna bramba je preprečila nevarnost eksplozije bencina in petroleja. Dne 15. t, m. zjutraj pa je izbruhnil požar v sušilnici opekarne Steinklauber na Pra-gerskem. Delavstvu in gasilcem se je posrečilo ogenj lo-kalizirati, a vendar znaša škoda 1 milijon kron.
Svojega soseda ubil. Iz Zavrča nam poročajo: Svojega soseda Mihajla Kokot, p. d. Torbaka, je ubil znani nasilnež 221etni Jamnik pri popravljanju meje na njegovem posestvu. Čudno tembolj- ker je bil Torbak daleč okoli znan po svoji miroljubnosti in dobrotljivosti. j Udarec za družino Torbakovo je tem hujši, ker je žena ostala sama, sin-edinec pa mora k vojakom. Naj ji bo v tolažbo, da je bil blagi jpokojnik splošno priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb, katerega so se udeležili trije duhovniki.
Na Ptujski gori in v Halozah je divjal v nedeljo, dne 16. t. m., precejšnje neurje, ki je napravilo v sado-nosnikih znatno škodo.
Grozna požarna nesreča. Dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne je izbruhnil silen požar v Boh. Bistrici. Domneva se, da so zanetili ogenj otroci pri igri. Goreti je začel hotel «Tri- j glav« in od hotela se je razširil požar radi vetra, pomanjkanja vode in ker je večina streh bila krita s škrilji na 22 stanovanjskih hiš, na večje število gospodarskih poslopij in pritiklin, ki so upepeljene. Požar je prihitelo gasit 6 požarnih bramb in proti večeru je pomagala gasiti tudi močna deževna ploha. Škoda je ogromna, ker je zgorelo nad 50 stavbenih objektov, več živine — človeških žrtev k sreči ni bilo.
Sneg in mraz v Sloveniji. V soboto proti večeru je začelo po Sloveniji deževati, a od sobote na nedeljo je zapadel mestoma celo sneg. Gostom na Bledu se je nudil v nedeljo malo čuden prizor, ko so zagledali v juliju na Velikem Stolu (1560 m) novi sneg. Sneg na Velikem i Stolu je imel za blejske goste isto neugodnost, da je bilo v nedeljo na blejskem letovišču precej hladno.
Strela je udarila v nedeljo, dne 16. t. m., v gospodarsko poslopje posestnika Franca Pevca, po domače Rihtarja v št. Vidu pri Grobelnm in poslopje zažgala. Živino so rešili, zgorelo pa je poslopje in krma. Škoda znaša več kot 100.000 K. Vrli gasilci iz Šmarja so bili takoj na mestu in požrtvovalno delovali na omejitvi požara.
Požar v Vidmu ob Savi. V naši občini v vasi Stari-grad je v nedeljo dne 16. L m. ob pol 3. uri popoldan izbruhnil grozni požar ter upepelil več posestnikov, ki so brez vsake podpore in pomoči. Požar je nastal najbrž od mimovozečega vlaka. Zgorelo je več svinj in eno tele. Tudi en starček je bil ves obžgan in smo ga mo i rali prepeljati v bolnico. Gasilci so prihiteli od več strani na pomoč in so prav pridno delali, samo vode jim je j primanjkovalo v tej grozni suši. Zvečer po požaru so prizadeti jokali in pili v obeh gostilnah in se prepirali, da je človeku kar v srce rezalo,
Divjanje jugofašistov. V šibeniku v Dalmaciji so vc. i 17. L m. jugofašisti v tiskarno lista «Hrvatski Sa-mobran« ter uničili vso naklado. Storili so to.divjaštvo \
in nasilje pod pretvezo protidržavnega pisanja tega lista. Policija je, kakor po navadi, mirno gledala, kako divjaki ščitijo današnji režim. V Zagrebu so v nedeljo pokopali nedolžno žrtev zločinske fašistovske roke, fašisti pa na drugem mestu nemoteno nadaljujejo svoja nasilja, ker se državne oblasti ne zganejo, da razženejo te bande.
Okoli 100 metercentov ječmena je zgorelo te dni v Černomercu pri Zagrebu. Iz lokomotive je padla-iskra med ječmen, ki je ležal zložen v ogromne kopice ob železniški progi in ga je užgala. Zgoreli ječmen je bil last zagrebške Delniške pivovarne.
Neurje po Slavoniji. Minulo soboto je divjalo po Slavoniji strahovito neurje. Iz Vinkovcev javljajo, da je padel tamkaj v soboto popoldne silen dež ter divjal močan veter. Veter je razmetaval po polju žitne snope, ki s obili zloženi po njivah v kopice. Koruzo je veter pometal na tla. V okolici Ostrova je padala toča in uničila 50 odstotkov koruze. Polovico koruznega pridel ka je zabila toča, polovico pa je uničil vihar. Od toče je zabit cel okraj Vukovar. Okolica Gaboša in Ostrova je pod vodo vsled prehudih nalivov.
Toča v Sremu. V petek popoldne v prejšnjem tednu je razsajalo silno neurje s točo po trikotu Vinkovci— Vukovar—Šid. Požeti poljski pridelki, ki še niso bili pospravljeni s polja, so radi toče močno trpeli. Po nekaterih sremskih okrajih sta od toče uničena fižol in koruza skoro do polovice. Škoda znaša več milijonov.
Tihotapci iz Osjeka kaznovani. Pred kakimi dve-mi mesci so odkrili na osješki carinarnici tihopaljenje na veliko, katerega so uganjali medvojni milijonarji — bratje Hahn. Tihotapce milijonarje je obsodila os-ješka carinama na globo 26,038.493.60 K in na povrnitev stroškov v znesku 135.000 kron.
Slavonski razbojnik čaruga. že nekaj let straši po Slavoniji prosluli razbojnik s svojo razbojniško tolpo. Čaruga je po Slavoniji tako znan, kot svojčas tolovaj Guzej na Spod. Štajerskem. Več tisoč dinarjev je razpisanih na čarugovo glavo, a doslej so bili vsi pogoni za njim brezuspešni, ker imajo pred njim nepopisen strah tudi žandarji. V četrtek prošlega tedna so zapazili Čarugo v Miklušu trije orožniki, a se ga niso upali lo- j titi, ker je bil tolovaj obdan od svojih številnih tovarišev. Žandarji so pobegnili iz strahu pred Čarugovo bando.
Avtomobil Pašičevega sina. Srbijanski listi prina- ' šajo vest, da je dospel te dni v Beograd nov avtomobil za Pašičevega sinka Radeta. Avtomobil je izdelek naj- j dražje angleške tovarne in stane 220.000 francoskih frankov ali eden in pol milijona dinarjev. Srbijanski listi dostavljajo k ravnokar omenjenemu pbvestilu: Ako je oče Pašič milijarder, potem si lahko naroča nje- j gov sin najdražje avtomobile.
Čeden načelnik. Topoljski srez v Bački ima za na- j čelnika nekega Nikolo Markoviča, ki je bil že pod Av- j strijo obsojen na pet let ječe radi ponarejevanja javnih listin in je par let tudi obsedel ter izgubil državljanske pravice za štiri leta. Temu človeku je torej poverjena varnost in imovina državljanov. To je zopet značilna posebnost beograjske politike, ki dopušča, da pridejo razni zločinci v državne službe.
Javna «varnost« pa — taka! Med Mostarjem in Ne-vesinjem v Hercegovini vzdržuje osebni promet potniški avtomobil. V nedeljo, dne 16. t. m., okrog 9. ure dopoldne je v Bišini planini ustavilo avtomobil 8 razbojnikov, oblečenih v vojaške in orožniške uniforme in oboroženih z vojaškim orožjem, z vzkliki: «Stoj! Predaj denar!« To se je zgodilo na mestu, kjer se je pred dvema letoma izvršil napad na bivšega vojnega ministra Terziča .Ko se je avtomobil ustavil, so razbojniki pri silili kapetana-častnika, da jim je izročil 40.000 kron državnega denarja. Častnike so slekli do golega in so nato hoteli zažgati tudi avtomobil. Ko pa so zvedeli, da je avtomobil privatna last, so opustili svojo namero. Orožništvo zasleduje zločince. Po vsemu temu izgleda, da so razbojniki politični, protidržavni rovarji.
Goljufi na sodniji. V Somboru se je razkrila velika goljufija, v katero so zapleteni ljudje od same sodnije in pa visoke glave po premoženju in «državotvornosti.« Ponarejali so se namreč podatki zemljiške knjige, ki leži na sodniji ,da bi «odlični« prvaki prišli poceni do ne kega posestva. Zaprli so že gruntovničarja na sombor- . ski sodniji in pa nekega uradnika srezkega sodišča. — ! Kakor pravi «Hrv. Obrana« iz Osjeka, je v to umazano stvar zapleten tudi sam somborski podžupan, ki se pa pridno vozi v Beograd, da bi tam s svojimi strankarskimi prijatelji celo stvar — potlačil.
Ogromna škoda od poplave po južni Srbiji. Škoda vsled poplav, o katerih smo poročali, da so bile po južni Srbiji, znaša 50 milijonov dinarjev. So nekatere občine in celo sodni okraji, v katerih so uničeni vsi poljski pri- , delki, sadno drevje in celo živino je odnesla voda prebivalstvu. Največ so trpeli vsled povodnje srezi: kratov-ski in krivopolanački,
120 let stare gosli, ki so bile cenjene na vrednost 60.000 kron, so bile te dni ukradene v Beogradu.
Človek star 116 let. V maleševskem srezu v Srbiji živi neki Novak Pejičič iz Kičeva, ki je sedaj star preko 116 let. Pri vsej visoki starosti izgleda dobro ter še ima prilično dovolj zob. Ko je živel s svojim bratom v za- ! drugi, je bilo vseh skupaj 30 oseb. Starcu živi od lest otrok samo še eden sin, 32 vnukov in 2 pravnuka. — Štirdeset let je pasel ovce, ovčje mleko, katerega je pil, ga je obdržalo vedno čilo zdravega. Ko je bil mlad, je enkrat pasel 300 jagnjičev in tedaj je bil najbolj srečen.
Izgubljeno. Dijak je izgubil na potu od Areha do Raz-vanja godbeno orodje brač. Pošten najditelj, ki prinese izgubljeno tamburico na mariborski mestni magistrat, dobi 100 kron nagrade.
Gospodarske,
VINOGRADNIŠTVO.
Stanje vinogradov in sadonosnikov. Vinogradi so v štajerskem delu Slovenije lepo nastavili in tudi vreme je ob času cvetja bilo primerno. Grozdje je večinoma hitro ocvelo in se lepo izpopolnuje ter je doseglo velikost graha. Posebno žlahtnina je letos dobro nastavila. Drugo škropljenje, drugo žvepljanje in vez je končana. Med prvim in drugim škropljenjem nastopajoče top lo deževje je zelo ugodno vplivalo na razvoj peronos-pore, ki je zelo napadla še nepoškropljene liste. Večkrat se najdejo listi, ki kažejo 30—35 napadov. Tudi slabo škropi j enih grozdov se loteva peronospora in mnogi posestniki tožijo, da je celo petina nastavljenega grozdja uničena. Oidij ali pepel se tudi že prikazuje. Samo marljivo žvepljanje nas bo rešilo tega škodljivca. V mnogih nasadih se opaža bledica ali kloroza. —< Splošno mnenje je, da letos ne bo zrastla tako izvrstna kapljica kakor lani, če tudi bo morda več vina. Vinske cene za navadna vina padajo, kakor splošno ob tem času, dočim se prvovrstno in izbrano blago drži na doseženi višini. V mnogih krajih se obeta prav dobra sadna letina in tudi slive so bogato obložene. Tudi orehi so deloma zelo rodni.
Poslanec Roškar za naše vinogradništvo. Poslanec Roškar je vložil interpelacijo na ministra trgovine in na ministra poljedelstva, da se izvoz vina, katerega pridelamo nad lastni konzum, pospeši z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ker padajo cene vinu že pod produktivne strošjke, to pred vsem v južni Dalmaciji. Zahteval je posebno, da se carinarnam naloži hitro postopanje, bodisi s polno ali prazno posodo. Minister je izjavil, da je vse potrebne korake že storil, da se zahtevam interpelacije kakor najbolj možno ugodi. Od ministra trgovine je pa zahteval, da sklene s češko vlado v trgovinski pogodbi uvoz 200.000 hI vina vsakoletno kot kompenzacijo za izvoz češkega piva v našo državo. Minister je tudi obljubil da se bo vsak uvoz inozemskega vina v našo državo zabranil.
Naš izvoz vina v prvih treh mesecih. V prvih treh mesecih t. 1. smo izvozili vina za 1,532.707 kg, med tem, ko smo v istem času lanskega leta izvozili vina za —« 64.877 kg.
Izvoz našega vina v Avstrijo. Naš generalni konzulat na Dunaju je stopil v stike z največjimi dunajskimi tvrdkami, ki se bavijo s trgovino z vini, kakor: Vereinigung der Weingrosshändler in Wien; Stiftskeller G. m. b. H., Wien; Hauptwirtschaftsstelle G. m. b. H„ Wien I. Rudolfsplatz. Te firme se zelo interesirajo o stanju vinske trgovine v naši kraljevini, namreč o cenah, o kvaliteti in o vrstah vin ,ter želijo dobiti ponudbe ter ponujajo svoje velike kleti v najem in bi eventuelno prejemale vino v komisijo. Konzulat opominja, da je uvoz vina v Avstrijo prepovedan in dajo avstrijske oblasti samo izjemoma uvozna dovoljenja in to proti kompenzaciji, kakor je to primer v Madžarski. , i' ___ bi
IZ POGLAVJA O NARODNEM GOSPODARSTVU.'
1.	Zagrebški trg z živim blagom. V zadnjem časa
so se začele vsled porasta čehoslovaške krone izvažati iz naše države v Čehoslovakijo svinje. Na Čehoslovaško se je izvozilo zadnje dni veliko mesnatih svinj in so poskočile cene svinjam tekom enega tedna za 14 K in se danes plačujejo po 80 do 81 K, v izvanrednih slučajih celo po 85 K 1 kg žive teže. Izvoz naših svinj na Čehoslovaške je bil le nekaj dni ugoden, a tako znaten, da so vsled našega dovoza padle cene svinjskemu mesu y Čehoslovakiji. Izvoz naših svinj na Čehoslovaško bo te dni prenehal, ker pridejo čehoslovakom amerikanske svinje ceneje kot naše. Cene pitanim svinjam so se dvig nile za 2—3 K pri 1 kg, ker takih svinj primanjkuje. Kmetje po Sremu in Vojvodini so se lotili zadnje dni pitanja svinj in bo pri nas kmalu nehalo pomanjkanje masti. Treba tudi omeniti, da se je izvozilo iz naše države nekaj vagonov zaklanih svinj na ledu v Francijo. Izvoz naših svinj v Nemčijo in Avstrijo je le neznaten vsled slabe nemške in avstrijske valute. Cene goveji živini so ostale zadnji teden na zagrebškem trgu iste kot so bile prejšnji.
2.	Položaj na žitnem trgu. Vsled padca dinarja so se začele cene na našem žitnem trgu izravnavati. Vrhu tega pa je tovorni promet po naših žitorodnih krajih znatno omejen, v glede prehrane pasivnih krajih vladi naravnost pomanjkanje in ravno to pomanjkanje prehrane dviga cene žitu in moki. železniški upravi v; Vojvodini primanjkuje zaprtih vagonov za prevoz žita in se bo morala posluževati odprtih, na katerih se bo natovorjeno žito pokrilo z deskami. Novega žita še ni' v prometu, a ko se otvori promet novega žita, potem bo» pomanjkanje zaprtih vagonov še mnogo večje, NajveA neprilik glede železniškega prometa se pojavlja na za-grebškem državnem kolodvoru, kjer se naročajo vagoni za Slovenijo ali za izvoz in to naročevanje praznih vagonov povzroča po 500 dinarjev stroškov pri vagonu. Iste neprilike kot v Zagiebu so gleue vagonov tudi vi Bosanskem Brodu, odkoder sc uravnavajo prazni vagoni za bosanske železnice.
Glede nove pšenice treba pribiti, da znaša teža pri hektolitru približno 75- «6 kg, plev je približno 3 odstotke. Žetev pšenice je v polnem teku in bo kmalu koa čana. Povprečno cenijo, da bo dal oral 6—8 meterskih stotov zrnja. Cena novi pšenici se giblje med 1350 do 1400 K, staro pa se še proda po 1450 do 1490 K od postaje. Ponudbe glede prodaje pšenice so neznatne Jter so ker so zaposleni producenti z žetvo.
Žetev ječmena je po naših južnih žitnicah v pol-1 nem teku in znaša teža novega ječmena 58 do 68 kg pri
hektolitru. Gene novemu ječmenu se gibljejo med 900 in 1100 K. Promet z novim ječmenom se še ni začel, ker je niso pričele pivovarne z nakupom.
Ovsa je na žitnem trgu zelo malo in se prodaja po ¡200—1220 K od postaje.
Rž je brez prometa in notira le po imenu 1420 do 1430 K.
Promnet s koruzo je zelo živahen in se plačuje od ^staje 1200—1220 K. Vsled slabega prometa se proda-le ona koruza, ki je že natovorjena na vagone. Zdraha in stara koruza se plača v Zagrebu tudi po 1370 K.
Moka nularica je v ceni 23 do 23.50 K, moka iz Bač ¡¡e od manjših mlinov pa stane 22 do 22.50 K. Otrobi stanejo 630—650 K.
Poljedelski zakoni. Te dni so bili predloženi mini-«irskemu svetu na odobritev zakonski načrti za pospe-evanje sadjarstva in uničevanje škodljivih živali in jrčesov. Ti zakonski načrti so izdelani po enakem zatonu, ki je veljal za Srbijo in ki se sedaj namerava ,azširiti na vso državo. — Otroška srajca za odraslega Joveka!
Poročilo o marječkem sejmu v Zagrebu, ki se je fišil 13. t. m. Na mrječki sejm v Zagreb je prišlo vse •olno trgovcev od vseh strani — osobito iz Italije, ¡eške ter Avstrije, ki so se zanimali za našo živino. Va ta sejm so pripeljali Hrvati izvanredno veliko konj jo govede. Cene prvovrstnim konjem so se gibale pri «aru od 100.000 do 150.000 K, drugovrstnim od 60 do JO.OOO K, konje za lažje tovore 40—50.000 K. žrebičke jo prodajali komad po 12—13.000 K. Volov so pripeljali ia sejm v lepo ubranih parih zelo mnogo. Najboljše
Fmade so plačevali po 85 K 1 kg žive teže, Voz drv je d na sejmu 1800—1900 K.
Sejmsko poročilo v Mariboru. Na svinjski sejm dne ;i t. m. se je pripeljalo 240 svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 350—600 K, j-9 tednov stari 800—1000 K, 3—4 mesce stari 1500—1600 tron. 4—6 mescev stari 1800—2200 K, 8—10 mescev stari 2500—2800 K, eno leto stari 3000—3500 K. 1 kg žive teže 61 to 66 K, 1 kg mrtve teže 70 K. Koze komad 400—500 K.
Javna dražba 84 konj, ki so došli iz Nemčije, se bo vršila dne 21. in eventuelno še 22. t. m. ob 9. uri na dvorišču Nušakove vojašnice, Trnovo v Ljubljani. Podrobnosti se razglase pred pričetkom dražbe. — Komisija za prevzem in postajo konj in živine na račun «emške vojne odškodnine. Ljubljana, dne 17. julija.
Cene sirovim kožam. Klanje večje množine naše živine je ponehalo, radi letne vročine, pa tudi radi draginje in radi tega rastejo cene sirovim kožam. Cene žažjim govejim kožam znašajo 48—50 K 1 kg, za težje se plača 52—55 K, za prvovrstne celo 56—60 K. Telečje ko ie so v ceni stalne od 70—75 K, Ovčje po 50—60 K, od jagnjetov po 80—100 K komad. Konjske kože plačujejo po komadu od 250—300 K.
F. R.	LOV NA PODGANE.
Kakor znano, se podgane ob času žetve drugič plodijo in so ravno ob tem času prava nadloga in nesreča za poljedelce. Pisec teh vrst je bil sam dolgo let oskrbnik na obširnem posestvu in ve sam iz lastne izkušnje, kako povzroča podganja nadloga ogromno škodo kmetu poljedelcu.
V naslednjem hočem našemu kmetu sedaj ob času Setve dati dober ter cen nasvet ter recept, kako se lahko iznebi podganje nadloge vsaj za dobo enega leta.
Vsak posestnik, pri katerem so se naselile podgane v večjem številu, lahko dožene, kjer ima ta golazen svoje glavno torišče in nočno plesišče ravno sedaj ob «asu njihovega drugega parjenja. Ko je enkrat dognal za svatbeni prostor, potem naj postavi vanj kako že iolj nerabno kad ali čeber, ki se še toliko drži skupaj, da drži pri dnu vode za dobra dva pednja. V to kad aalij nanje za dva pednja vode in v sredino te vode naj položi dve opeki navpik drugo ob drugi tako. da molita iznad vode za kaka dva prsta in da tudi trdno stojita. Kad naj nato prekrije z navadnim papirjem za za-toje (trden Packpapier), katerega naj razpne nad kad-jo in ga ob krajih kadi pritrdi z žebljički. Papir naj bo gladek in tako močen, in trdo razpet, da drži težo ene podgane. Od tal pa do vrha kadi naj položi desko, po kateri lahko pride podgana na vrh kadi in na papir. Na sredino razpetega papirja pa naj položi kako vabo, katero imajo podgane rade, kot: ocvrto slanino, z mastjo zmešano in na ognju ocvrto koruzno moko, ali »ploh kaj za podganji zob in želodec vabljivega.
Ko je enkrat pripravil kad z vodo, z opeko, s papirjem. desko in vabo, pa naj pusti to past skozi noč na prostoru, po katerem se najrajši kretajo podgane. Treba omeniti, da žive podgane vedno skupaj v velikih družbah, da je ta golazen po svoji naravi silno previdna, a tudi radovedna. Ko zagledajo podgane v noči v svojem ženitovanjskemu prostoru to nastavljeno kad ali želer, jim je čisto nekaj novega in se zberejo vse okrog pasti. Podgana ima tudi dober nos in kmalu ovoha, da je na vrh kadi nekaj dobrega, a ker je previdna, se ne Upa takoj po vabo. Pisec teh vrst je v noči opazoval, kako so podgane cvililc okrog kadi dokaj časa, predno se je največja izmed njih ojunačila in počasi, previdno stopala navzgor po deski. Ko je dospela na vrh deske, je oddaleč vohala proti ocvirku, a se ni upala ponj, ampak je zdirjala nazaj med spodaj čakajočo družbo. Po kratkem vrišču je zopet ravno ista žival začela bolj korajžno kot prvič svojo pot po deski proti dišeči vabi, » se je zopet vrnila. Še le četrtokrat se je upala na papir in se je lotila ocvrte slanine, katero je sama pojedla m se vrnila med ostale s korajžno zadovoljnim cvilom. Ko ni bilo vabe na vrh kadi, so se tudi podgane odstranile od čebra in se razpršile na vse strani. Drugi večer je pisec polt*' ocvrto vabo kot prvič na vrh kadi in opazoval poo,, njo družbo, ki se je zbrala krog Pasti, ravno tako kot prvi večer. Ravno ista podgana,
bila je največji samec, si je privoščila tudi tokrat kot prvič vabo — a z večjo smelostjo kot prvokrat.
Tretji večer pa je pisec napravil na sredini papirja razpetega preko kadi z ostrim nožem križ tako, da lahko pade skozi odprtino v kad tudi največja podgana. Na pokrižni prerez pa je zopet položil ocvrto slanino.
Sedaj je dobro tudi potegniti z roko po tleh, koder se podijo podgane in potem pomazati po deski in papirju, da dobijo podgane takozvano «Witterung« in se bolj upajo po deski navzgor. Ako je kje dobiti podganjih odj padkov, je tudi te dobro raztrositi po deski in papirju.
V tretje so se zbrale podgane v noči krog kadi in oni omenjeni junaški samec jo je neustrašeno ubral navzgor po deski na papir, a je č of nil z vabo vred skozi pokrižno odprtino v kad v vodo in bolestno prestrašeno zacvilil. Nekaj časa je čofotal po vodi, nato plezal po kadi navzgor, a ker je zadel z glavo ob papir, je zo-| pet čofnil v vodo in začel plavati. Njegov edini spas ste bili oni dve navpik položeni in iznad pogubne vode moleči opeki. Priplaval je do rešilnega otoka, splezal na vrh, se oddahnil in nato začel osamljen vikati na vse pretege. Samčev vik in krik je vzbudil v podganah krog kadi radovednost in začele so ena za drugo svojo smrtno pot po deski, skozi prerez v kad in vodo. Le nekaj, kolikor jih je pač imelo prostora na onih dveh opekah, se je rešilo, vse druge pa so plavale krog rešilnega otoka, dokler se niso do smrti napile vode. Vnel se je pa tudi hud boj med onimi na opeki in plavajočimi, ker na opeki čepeče niso pustile potapljajočih se k sebi.
Na ravnokar popisani način je ulovil podpisani eno noč 60 podgan, vse ostale pa radi poslušanja usode polnega vika svojih ujetih tovarišev in tovarišic dru-zega dne pobegnejo bogzna kam in eno leto ni bilo niti ene podgane več v kaki shrambi, žitnici, hlevu ali kleti. Na opisani način se je rešil pisec vsikdar uspešno podgan, kadar so obiskale posestvo in gospodarska poslopja. Ta način podganjega lova je najbolj enostaven, uspešen in se ga lahko posluži vsak posestnik, katerega nadleguje podganja nadloga in golazen.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je v pretekli dobi povpraševanje po hmelju nekoliko pojenjalo. Cene so se gibale med 2750—3000 čehoslovaških kron za 50 kg. Tudi na deželi je povpraševanje za hmeljem nekoliko pojenjalo. Star hmelj ter tuj hmelj starih letnikov so kupovali po 1400—1800 čehoslovaških kron za 50 kg. Ker je bilo nekoliko dežja, se je stanje hmeljskih nasadov zboljšalo. Zatrjuje se, da bodo imeli na Čeho-slovaškem srednje dobro letino. Približno isto velja za hmeljske nasade v Savinjski dolini.
IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 15. junija 1922. Vsled pomanjkanja mokrote je rastlina pri hudi vročini nekoliko zaostala v razvoju, kar se posebno v slabejših in slabih nasadih povedati mora. Golding je že v polnem cvetju, med tem ko pozni hmelj prične poganjati cvetne popke. Vsled vročine je začelo spodnje listje v nekaterih nasadih rumeneti. Rastlina je pa zdrava in brez mrčesa. Ker že od dne 1. julija ni izdatno deževalo, bilo bi nujno potrebno, da bi v dosego obilo lepega hmelja pohleven dež temeljito premočil vsa hmeljišča. — Društveno vodstvo.
Novi petrolejski izvirki in rudniki v naši državi. Neka inozemska družb, je te dni potovala po pokrajinah naše države, kjer je stikala za petrolejskimi vrelci in razno rudo. Ta družba je odkrila v Sloveniji in na Hrvatskem več novih petrolejskih izvirkov in velike množine železne rude.
Položaj na lesnem trgu. Vsled nereda v našem železniškem prometu je izvoz našega lesa domala zadnje dni prenehal. Vsled nizkega stanja naše valute bi bil lesni izvoz sedaj ugoden, a je povpraševanje po našem lesu v inozemstvu sedaj le neznatno. Mnogo se povprašuje po bukovem lesu, ki se giblje v ceni po prostornem metru od 5500—5600 K. Vsled nizkega stanja naše valute je promet s fino hrastovo robo skoro prenehal. Angleži izvažajo v zadnjem času iz naše države veliko ta-kozvanega Wine scot (Wagenschiess). Veliko je povpraševanje po bukovem oglju, a ga ni mogoče spraviti v promet radi pomanjkanja vagonov. Drve za kurjavo se plačujejo vagon po 10.000 K. Lesni trgovci so mnenja da bodo cene drvam poskočile letošnjo zimo od 10.000 na 15 in 18.000 K. Kdor rabi drva za zimo, naj si jih preskrbi pravočasno, ker se bodo znatno podražile ter jih bo še težko dobiti radi pomanjkanja vagonov.
Usodno posojilo. Od 100 milijonov dolarjev se bo moralo plačati Rlerovi skupini kapitalistov 24 milijonov dolarjev čistega dobička. Po sedanjem kurzu bi to znašalo 1920 milijonov dinarjev. Torej četrtina posojila pojde samo za dobiček, koliko pa za razne «zarade«, to pa mi smrtniki za enkrat še ne vemo!
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 325, francoski frank 27.10—27.30 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 1.04—1.10, za 100 čehoslovaških kron 764—779, za 100 nemških mark 7.70—7.79 in za 100 laških lir 1514 do 1524 jugoslovanskih kron. V Curihu znašli vrednost naše krone 1.52 in pol centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročili je vrednost naše krone poskočila za 2 in pol točki.
OopisL
Kaj zahtevajo Medžimurci? (Dopis iz Medžimurja). Naša vlada ne ve, kaj bi storila z nami. Zdaj nas je dodelila mariborski oblasti, kamor bi radi prišli, drugi pa zopet pravijo, da je šla neka deputacija naših uradnikov v Beograd in prosila, da bi ostali pod Va-raždin. Narod pa ima svojo voljo in noče poslušati teh «gospodov«, ki se ližejo vludi, da ne bi izgubili svojih mastno plačanih mest. Samo «činovniki« so za Beograd, ves narod pa misli drugače. Ali je narod poslal to deputacijo v Beograd, ki je bila pri Pašiču, Ribaru in pri drugih vsemogočih gospodih? Ako se hoče odlo-
čevati o ®aši usodi, naj se razpiše plebiscit. Tudi mi Medžimurci smo ljudje in se ne damo prodati, kakor krave na sejmu.
Sv. Jurij ob Scavnici. Naš Orel vabi na gledališko predstavo v nedeljo dne 23. julija po večernicah pri Pergerju. Videli boste dve igri: «Ljudmila», dekliška žaloigra v pestili dejanjih in «Za letovišče«, fantovska šaloigra v eaem dejanju.
Oslušovci. Na svatbi Korpar—Trunk se je nabralo 273 kron za šentlenartskega Orla. Vsem darovalcem iskrena hvala, novoporočencema pa želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Teharje pri Celju. V nedeljo, dne 9. t. m. je priredil odbor za. popravo cerkve sv. Štefana na Teharjih v gostilni gospoda Štiglica na Slancih vrtno veselico, katera je krasno uspela in bo dobiček tudi nekaj pripomogel h kritja velikih stroškov za popravila naše zgodovinske teharske cerkve. Popravilo je v polnem teku in prav marljivo napreduje. Dobremu uspehu je pripomogla radodarnost vseh slojev naše občine in mesta Celje. Posebno se moramo zahvaliti vsem trgovcem in tovarnam v občini in v Celju, ki so brez izjeme darovali krasne dobitke.
Št. Jošt na Kozjaku. Tudi naš napredni krajni šolski svet je enoglasno podpisal protest radi preložitve šolskib» počitnic od jeseni na poletje iz enostavnega vzroka, da mora biti ljudska šola zares za ljudstvo in za praktične potrebe učeče se mladine. V jeseni pač ne moremo jamčiti za reden šolski pouk, ker otrok pri paši in spravljanju pridelkov v sedanjih težkih razmerah neobhodno potrebujmea. Hočemo pa tudi, da se otroci kaj nauče, zato zahtevamo, naj bodo počitnice le v jeseni. Tozadevni protest se je že v juniju poslal na pristojno mesto.
št. Jošt na Kozjaku. Lepa nedelja se letos obhaja v nedeljo 23. t. m. Nastopil bo pri procesiji novi cerkveni pevski zbor. Za telesne potrebe se bo preskrbelo z izvrstno kapljico. Prijatelji planin, na svidenje!
Sv. Rupert nad Laškem. Pri nas smo imeli blagoslov-ljenje dveh novih zvonov. Ljudstvo je dalo izraz veselju nad dospelimi zvonovi na laškem kolodvoru. Na dveh okrašenih vozovih so se zvonovi ob popoldanski uri v spremstvu velikega števila župljanov pomikali skozi Laško proti Sv. Rupertu. Na dan blagoslavljanja pa se je lepoštevilno zbralo verno ljudstvo, da sliši ubrane glasove novih zvonov, ki so se med službo božjo prvič oglasili. Težko smo pričakovali tega dne, in da smo dosegli, kar smo želeli, gre predvsem iskrena zahvala domačim župljanom in vsem onim, ki so nabavi novih zvonov pripomogli: g. župniku, cerkvenim ključarjem, gospej Elsbacherjevi iz Laškega in dekletom, ki so poskrbele za okrasitev. Vsem bodi Bog plačnik! Upamo in želimo, da bi ti zvonovi oznanjali zmago bojevnikov za katoličanstvo.
Zagorje pri Plištanju. Leskovško tridnevnico v čast Materi božji bomo obhajali v Zagorju v dneh 4.—7. avgusta 1922. Vodili jo bodo preč. gg. misijonarji iz Celja. Prišli bodo že 3. avgusta v Zagorje in začeli tridnevnico z večerni-cami ob 5. uri popoldne. Častilci Marijini, nudi se vam prilika, pohitite črez hrib in dol k Materi Mariji v Zagorje in jo prosite dušne in telesne dobrote. Turistom in prijateljem narave se ponuja izvanredno veselje in razvedrilo v svežem zraku temnosenčnatih gozdov in na vedrih planinah visokega, lesa bogatega Bohorja in s stoletnimi bukvami obraščenega Lošča.
Rajhenburg. Pri nas v Rajhenburgu in sredini rudniškega revirja na Senovem ste se ustanovili dve podružnici Prvega del. konzumnega društva v Ljubljani. Pred par tedni ste začele obe podružnici z obratovanjem. Že v tem kratkem času se je pokazal v obeh prodajalnah velikanski uspeh, kajti cene so v konzumu primerno nizke, a blago vedno sveže in solidno. Naravno je, da so si tukajšnji trgovci mnogo prizadevali, da preprečijo ustanovitev kon--zuma, toda pomagalo ni nič, — organizirano kmetsko in: delavsko ljudstvo je šlo preko vseh ovir na delo za svoj materijalni obstanek. Tudi raznovrstno govoričenje od strani trgovcev čez konzum bo bržčas malo pomagalo. —1 Prihodnjo nedeljo, to je 23. t. m. se vrši v Rajhenburgu skupščina članov konzumnega društva, na katerega se vabijo vsi kmetje in delavci.
RAZGLED PO SVETU.
Jugoslavija in Japan. Japonska vlada ,ki je tudi
hudo militaristična, je sedaj vendarle obvestila Zvezo narodov, da bo po zaključku vvashingtonske konference znižala svojo vojsko na 56.000 mož. Japan — velesila od kakih 60 milijonov prebivalcev — se zadovoljuje s stoječo vojsko od 56.000 mož, Jugoslaviji kot mali državi pa pod današnjo vlado še 150.000 mož stoječo vojske ni dovolj.
Veliki nalivi na Tirolskem. Radi neprestanih nalivov zadnje dni so posamezne doline na Tirolkem zasule morene. Med drugimi je na treh mestih zasuta cesta proti Arlbergu. Kakor poročajo «Innsbrucker Nach-richten« so na Prcdarlskem utonile štiri osebe, tri od njih, ko so lovile les, ki ga je odnesla voda. Mnogo hiš je močno poškodovanih.
Cenjene žitatelje V celjskem okraju in Savinjski dolini opozarjamo n adanašnji oglas Sla venske banke, podružnica v Celju.
Cenejše bo vse, sukno, platno in sploh vse manufaktur-no blago, tako se vobče govori. Zato naj še le 14 dni vsak počaka, da se odpre nova trgovina, to je stara številka 18 na Glavnem trgu (Kranc Mastek), tam, kjer je bila razprodaja. Dan za dnem dovažajo samo češko in angleško blago., vsak naj si to ogleda. Splošno se sodi, da bo zaloga najbogatejša in izbira največja. Pravijo, da bo res samo dobra blago in res prav po ceni.
Prostovoljno gasilno društvo v Kamniei pri Mariboru onovi v nedeljo, dne 23. julija t. 1. ob 3. uri popcldne na vrtu gostilne Serak v Kamniei poletno vrtno veselico z zanimivim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen za nab8V0 gasilnega orodja oziroma gasilnih potrebšč torej v dobrodelne in človekoljubne namene, se pro	številno udeležbo.
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoč* in krep-kujoče deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči »Blsa-fluid«, mnogo močnejši in boljši, kakor francosko žganj« za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 Is» priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalra stekleri-ca z zamotom in poštnio za 72 K pošilja: Kuger. V. Feller, Stubica donja, Elsetrg 341, Hrvatska	d«
Prfldam posestvo, -bstoječe 1 Til bain Is 1» oralo» ni v, owralka In gozda, ti» t lepi legi gospodarske pcslopje ▼ dob.sm wasRs. Se Ukko ledi d»e kravl in 8 do 4 svinje. Se lahko na<eii par sciiovnjakov sadne pij «že In »dl isHbele. Cena 310.000 K. Na-)kr u apravništvo lista. 3—8 548
Dražbeni oklic.
Na predlfg atkoacev I*ana in Elkabete 8i»mnik, voseitnikov v Vrbja frl Zaton 72, katera ¿a-ito;a dr. Anton Ogrizek, odvetaik * Cilju, bode v petek, dne 11,»v-gaati. 1922, ob 9 ari piedpcldne r ^¿satai podpisanega notarja jsrostovoljna jama drsžta leBljiiža vi, it 607, kat ob«. Žalec, kaiero obstoji ia k še it. 72 In ara» en pripadajočih parcel t vkapnera obsega 4.987 m' in se bode ¡.«klicalo kot celota. I sklica» een& anaša K 00 000. Pred pri-Setkom ¿rašbe je treba pcložlti v roke stdnega ktmisarja kot »adlj 10.000 kres. Nataačuejii podatki •o a» r spolsgo v pisarni podpisanega eo<aija, Dečkov ti g 8, ob gradnik urni. — Y Celja, dae 12. ¡tišja 19S2.
¿arij Deti ček, g. r. nota? kot iodui komisar.
močan šivalni at<oj aa krojače ln oh» i ibro moško kolo po niski ceni zaradi cdpotovanja. Maribor, Lajternberg 214. Š rofoia pristava.
Za zgradbo hiš
se prodaja: votla cementna opeka, cem«ntaa strelna opeka, masa aa Heraklith-stene, gipseve dile in jsvovrstn' portlandski cement »aoke „Split- v vsaki mnolini pri Httreafda. Maribor, Vetrlnjaka atlas SO. Telefcn 212. 1- 8« 588
Iščem Žagarji
(samski ali eženjea), kateri -e vešš tndi čajnega popravila pri žagi. Debi statotaaje in aemljo. Plača po dog vero.
radi mlin na 2 para m stope v najem. Florjan So din, Stranice p. Konjice. 1-2 6 8
Oddam
Na stano?auje se
a rejmejo S dijaki, Maribor, Oro-žnova alios 11, Majhen, 1—2 581	i
Proda se
Razglas.
Kupujem J&tSS:
»arija Grgič, Maribor, Koroäka cesta 49, gostilne Derga* vi»-a vi«. -2	580
lahvata.
Tem potom izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so ob dolgotrajni težki belezni izkazali kakoršnokoli dobroto ženi, materi ozir. sestri gospej
M&Vš las.
Zahvalimo se zlašti še čč. gg. duhovnikom iz domače in sosednjih župnij, kakor sploh vsem, ki so v tolikem številu spremili rajnico k večnemu počitku.
Št. Ilj pri Taboru, dne 13. julija 1922.
Rodbina Jaševa in Gašperjeva.

Ali ste že naročili
škropilnico?
Ce ne, storite to takoj, ker jih je le še malo v zalogi!
Fr. Zinauer, laribor,
Aisksažidroia cesta 45/1!.
Jssernig-ova škropilnica je najboljša in najcenejša.
li nr.;n) orehova debla od RUpim as CEli debelosti in 150 cm dolgosti naorej, popolnoma sšra«a, ravna io semo a malimi sdravimi grčami. RcTnofafko tadl javorjev» strjada debla. Ceajene ponudbe na P. Higersperger, lesaa trgovina, Celje, Gregorčičeva nI. itsv. 8	1—2 675
■sn*tt res dobro in zanesljivo uro,
fT.lMif.)!
Pohištvo ^»uZ
i »a radi loaiajkanja prostora p« najnižji ceni *a prodaj, prev-sema tadl vsaka naračila. Igna* Vellgru «r, Sv. Lovrsns nad Mariborom.	1—2 579
Služba
veo it» kilogramov, ove-tliänl prvovrstni fiel pridelek, ued v astovja, jrvovistai vosek, jaotfano 61a;o ln adravo blago raapešilja Ivan Krašoveo, Subsisir, Craa pri Frevaljak, Kot. 2-4	570
Ztseko
SIEK, arioor, Glave i 2—8 568
Knpaje Mari
Cerkveni ©dbor na Bazbtucjn (pri Leka-Z danmostii) vabi vse podjetnike na d/ašbeno oddajo j ser t vene ga poprevlla (strehe,! smeti, ogr ¿je) «Seie se aa Baabo-' rja, čns 23. jnllja t. L, ob 12. mri j
677
Zelnik: Anton Vtdee, L t.
esaš ega mojstra v Brežicah. Nastop 1. avgnsta 1922. Proinj* d? 25 julija 1992 na okra ni sastop Brežice. Pogejt: Spričevalo nravnosti, smežaost dela. Zmožni invalidi imajo prvdao t.	590
Dražbeni oklic.
Na predlog sakoccev Ivana is Elisauete Slamnik, petelini ov t Vrbjo pri Zate 1 it. 72 in Jožefa Larrlč, bivšega pos«s nlka v Bu-kožlakn št. 21, kattre zaattpa dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celja, bode v petek, dne 11. a gosta 1922 ob 10. ari pre poldne v pisariti podpisanega notarja
prostovoljna javsa dražba . . ..... itmljiiia vi. št. 167 kat. obč. go- «.«g"*	jk"
ričiea, katero obstoji i. dveh go«-
dalk parcel in se bode i «klicalo trg""c "» H 3B-	678
kot eelsta. Izklicna cena anaia m____• „
30000 kron.	prlčetkcm IfgOTlM
dražile je treba položiti * ro»e sodnega kemisarga kot; vadij 3000 kron. Natančnejši ¡¿editki m na na ratpolago v pisarni podpisanega notarja, r <čkov trg 8 ob ob nrsdnlh ar h. — T Celja, dne 12. ¡aMj» 1859.	692
Jorlj Detiček a. r. nstar ko« sccbu iemijar.

%; ¿p
iff II
■fßwtfai
I Mj
1 imf: §
ime
»i
iS !
743s
je izpolnjena, ako si presbrbite urr iz snane urarskt tvrdke
SUTTNER
Prihranite si po pravljanja m jezo
nmmst mi
iz nikla, srebra tula in zlata i, t. d. IMOCHS OES. Bogata izbira verižic, prstanov, ahaaov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsak? 11—20 vrste. —" Zahtevajte "cenik s, slikami odT" fV9rniike tvrike H. SUTTNER. Ljubljana št. 992 Isiiaa 1 dinar Vam je treba poslati za paltnino, ako že-•''ta, sa se Vam brezplačne In takoj pof»ija veliki kstalog
sredstvo zoper medeno roso na ja-bolkah, rožah, fuzikladij, rdeč pajek, trips i. t. d. se uporablja tam, kjer se je dosedaj uporabljala žvepleno- j apner a brozga.
za mečenje semena.


f


f B
■ " Tai-
Pvuiila M ¡spo posestvo v ril Ud, ub*ličah, Koroško. Hiša tik Farse cerke in šole, modelno gospodarsko poslopje, 19. oralov njiv ln travnikov 14 oralov gosda, velik sadai vrt električna rassvetljava. Ce a neob eao« 200.000 Din, Dopisi na: Goraik, Libvliie, Koroiko I-S 684
Gumijeve cevi in
se vame v _	najam. — Vsi
pove upravniHvo lista. 9—8 681
Kameni
-t-
-o
m
I
zoper zelene ušice.
Prodala: mmC mm'mm, Melisi« ««ste 26
orani'
škriljevec =
zaatopstsro in zaloga
to Maribor, dregoroče^a ulica 17.
473
v velikih grudah
se dobi v
Li
viski množini
Trgovski učenec
ia debre hiše, s dobilm šolskim Bj?r;öe aloca se sprejme " trgo rini n mešanim blagom A. Pinter la draga v Slov Bistrici, takoj ali po lenianem šolskem letn. 2—3 564
V
trgovini
01DII 45U5EL
jirntfm
Maribor, Koroška cista štev. 16.
Samostojen Tt*
se sprsjue takoj, istotam so sprejmejo aidarji is delavci v trajno <e«lo prt stavbeni tirdkl Karel £oji v Grmoiia.	574
Veletrgovina z žeteznino
ER t LENARD, MARIBOR
cement, idezo vseh vrst, ploiewoo, StadOnike, žica, žični ki, ntoe cevi, kovanje za zgradbe is pohištv«, kuharsko posodo, in ptočevžeasto posteklesao, kakor tatdi kovaško, klpinčavničarsko orodje, kose, brcnite kama« in wot druge v žaleiauasko stroko
dona če tovarne.
■ŠJ»« K -1 i» n» rsdaiobSnl sbo-•IflUilll Pogojihice v fšio-veniki B strici, reg. sad. z ceoaa. saveio, ki se bo vrill, dne 27. jar lija 1922, ob 8. crl «jatraj v soiilničnl aradniai Hotil B«cgrad v Slov. Bistrici. Dnevni red: l.Ci tanj t sajlsniKa zadnjega ohiacga a^ora. 2. PorofiUo nadelstva in. sadsorstva. 8. Odobienje letB,iga rainoa ia rasdel te/ čistega da-biika. 4. Slučajnosti.
Prvovrstnega
konjskega sena
(20-30 000 kfi)
kupi
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.
Pismene ponidbe je vposlati najkasneje do 20. julija 1922 na gorenji naslov.	58f
58»
Nafehfo.
Hlamif ao Bfwjiaev slaloo ILLlSipOi/ T «p.ošal bolnici v Kar bo a, Tršaška cesta. 53*
ehra-dveiaa
valarjena se proda, Maribor, Ale ksaadreva eesta.	194
Gramofon
Postelja,
«ni a, kioOBkl ln moško kelo se preda. Vpraša se v Krievuil št. 198, pri Maribora.	6S5
BAKREHE ICOTiE
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi
Metalokemika d. d. Zagreb
Stfossniayero?a ulica št i
Zahtevajte ponudbe I
i-6 4J!
r
■ •»"-'WifwaR'jmmwe
Vloge aad K 600,000.000*
Kapital in rezerve mad K 200,000.000

Slavenski banki d. d., podružnica Celje
Ljubljana-Zagx>eb-Beog «>a ti
Bjelcvar, Bnd n. S , Dibro\nik. Gornja Radgona, Kianj, Maribor, Monoštor, Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wien (M. R. Alexander.
■«MU» i fc>wžSfrVtr4-• 1	-feftu	i
Obiesiuie «lete hranili,o ^llliie i tekcitm raiuoiu &&
4M.	5%	51%	6°|o
brez odpovedi	proti 30-dnevni odpovedi	proti 60-dnevni odpovedi	proti 90-dnevni odpovedi
•d dneva liege do dne? a dviga ter plačuje n ni ni in invalidski davek, sama.	Poštne položnice brezplačno na rszpeiago.




Razne novice.
601etnica železniškega prometa na Hrvatskem. — Bne 6. oktobra mine 60 let, odkar je slekla železnica Zidani most—Sisek, ki je bila sploh prva železnica na Hrvatskem. Ta dan bodo nameščenci južne železnice v Zagrebu slovesno obhajali.
Fašist ustrelil miroljubnega gledalca v Zagrebu. V Narodni kavarni v Zagrebu je» bila večja družba, med katero je nastal prepir. Policist je aretiral nekega Mihajloviča, ki je pričel klicati na pomoč. Za aretiran-cem je šlo več ljudi, da bi podali svoje izjave pri policiji. Pri Balkanski banki so tedaj nenadoma padli štirje streli, katere je sprožil po izpovedbah raznih prič uradnik Jugoslavenske banke šipušič, ki je glasno preklinjal hrvatsko mater. Zgrudil se je mirni gledalec Rožič, smrtno ranjen, šipušiča, ki je postal v zadnjem času navdušen demokrat in fašist, so takoj aretirali. Pri njem niso našli samokresa, pač pa doma, kar pa si razlagajo z dejstvom, da imajo fašisti večjo množino samokresov. Umor nam dokazuje, da se je posrečilo beograjski vladi do najvišje mere razburkati ljud ske strasti, ki vidijo danes samo Srba in Hrvata.
Dva dni živ pokopan. V Valjevu v Srbiji je delal kmet Simič v 30 metrov globokem vodnjaku, ko se je zrušila zemlja in kamenje na njega. Pričeli so takoj odkopavati, vendar se je posrečilo še le čez dva dni od-kopati vso zemljo in priti do nesrečneža, ki so ga končno izvlekli iz vodnjaka. Bil je še vedno živ in bo najbrž ostal pri življenju.
Češke šole v Avstriji. Češko-slovaške šole v Avstriji so deloma javne, deloma zasebne. Prva učilnica izmed javnih šol je bila otvorjena po dolgih bojih, po stavki šolarčkov, po pouku po gostilniških prostorih, dne 15. oktobra 1920. Danes so javne šole na Dunaju v 2., 5., 7., 9., 10., 11., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 20. in 21. okraju, skupaj 15 šol s 93 razredi in s 3000 šolarji. Učitelji na teh šolah so Nemci, «kateri tudi češki znajo.« Da taki učitelji ne morejo vzgajati mladine v češkem narodnem duhu, je umevno samo ob sebi. Te šole izdajajo veljavna izpričevala, seveda nemška, pečati so samo nemški, učitelji govore med seboj po nemški. Za te učitelje je uveden poseben tečaj za češki jezik. — Da se toliko upoštevajo Čehi v Avstriji, je gotovo zasluga češke vlade, ki se mnogo briga za svoje sonarodnjake po tujini, naša vlada se pa za Jugoslovane po tujih državah ne zmeni, še razne sitnosti jim dela po raznih svojih konzulatih, ki so po pristnih Belgrajčanih zasedeni.
Liter mleka 1000 kron. Ono, česar so se najbolj bali na Dunaju, se je zgodilo. Že nekaj dni sem prodajajo na Dunaju liter mleka po 1000 kron. Kmalu, in
ubogi Dunajčani si ne bodo več mogli privoščiti niti kave.
Imovina berača. Na Dunaju so zaprli radi beračenja nekega Eisig Jugendfreunda, pri katerem so našli v gotovini 457 nemškoavstrijskih kron, 4000 poljskih mark in hranilno knjižico na 700.000 K.
Človek s 50 imeni. V Hall-u na Tirolskem so prijeli prebrisanega sleparja, ki že od leta 1918 slepari in goljufa po osrednji Evropi in ki si pri svojih goljufijah ni nadejal nič več in nič manj kot 50 raznih imen. — Kretal se je navadno v boljših družbah, za spremembo je izvršil pa tudi razne vlome in tatvine.
Ponarejeni ameriški dolarji so začeli krožiti po — ! čeških kopališčih in letoviščih in sicer po največ ban-
kovci po 50 dolarjev. Policija pridno zasleduje pona-
j rejevalce, pa brez uspeha. Vlovi k večjemu kakega j razpečevalca, ki je sam nasedel sleparjem ali pa ponarejen denar po naključju dobil v roke.
Zdravniki v Nemčiji. Leta 1920 je bilo v Nemčiji i 37.389 zdravnikov, po številu študentov, ki študirajo ; medicino, se pa računa, da bo lela 1925 narastlo število i zdravnikov na 56.389, tako da pride na 1020 prebival-t cev že po eden zdravnik. V poslednjem semestru je bilo 16.787 medicincev, v sedanjem jih je pa že okrog 21.000. Nemška vlada tudi zdravnike lepo porazdeli po državi, ni tako kot pri nas, da bi se kopičili v mestih, ter cele pokrajine tudi v slučaju nalezl jivih bolezni — pustili brez zdravniške pomoči.
Nova grška vojna proti Turkom. Grčija je zopot proglasila vojno stanje dne 10. t. m. ter odredila mobilizacijo, katera jej bo dala 100.000 vojakov. To vojsko bodo prepeljali Grki v Malo Azijo in začeli zopet novo vojsko s Turki.
čudna rešitev otroka. V bližini francoskega mesta Sainl Remya se je igrala Sletlia deklica Gabrijela Perron v neposredni bližini zračne železnice, ki služi za prevoz drv. Ker se je deklica preveč približala po žici drčečemu vagonu, jo je ta zagrabil za obleko, jo dvignil v višino in drčal z otrokom navzdol. Pa kratki in brzi vožnji se je otrokova obleka pretrgala in otrok je padel na zemlja iz višine 50 metrov. Otrokova mati je videla ves grozen prizor in iiitela vsa prestrašena na mesto, kjer je otrok padal z višine na zemljo, v prepričanju, da najde deklico vso zdrobljeno. Otrok pa je padel z višine 50 m tako srečno, da si je zlomil samo nogo.
Velika železniška nesreča na Španskem. Pri Sara-gosu na Španskem se je pripetila velika železniška nesreča, pri kateri je bilo okoli 30 oseb ubitih in 50 ranjenih, večinoma težko. Pri tej železniški nesreči je spalni voz, ki se je razbil, tako stisnil vse potnike, da so bili na mestu mrtvi. Doslej so izpod ruševin potegnili 32 trupel. Število ranjencev je zelo veliko, zlasti hudo
poškodovanih. Od neke rodbine šestih oseb sta oslala le oče in najmlajši otrok.
Poneverjevalec 17,000.000 a. K prijet. Blagajnik
ameriške pomožne akcije na Dunaju Karel Fritscher je poneveril pomožni akciji 17,000.000 kron in pobegnil z Dunaja. Oškodovani zavod je razpisal 10 odstotno nagrado od še rešene poverjene svole onemu, ki bi Fri-tscherja prijel. FritsVlierju se je posrečilo priti v Beljak, kjer ga je policija spoznala in aretirala. Pri Fritscher-ju so našli še 7,000.000 a. K.
Človek muha. V Ameriki živi neki Jakob Williams, ki si služi kruh na ta način, da pleza ha najvišje hiše in si pomaga v višini samo z rokami in nožnimi palci. Z največjo lahkoto se povspne v najvišje višine in radi tega mu pravijo, da je «človek muha«. Svoj plesalni posel je počel s štirinajstim letom, ko je pobegnil od rojstne hiše k cirkusu. Nekega dne je šel mimo goreče hiše, krog katere so se trudili ognjegasci, da rešijo žensko s srednjega nadstropja. Ker so bile lestve ognje-gascev prenizke, se je ponudil Williams, da otrne žensko grozne smrti, liešitev mu je uspela. Pri tej priliki so ga obdarovali gledalci ter očividci s pet sto dolarji. Williams je že splezal na hišo, ki ima 48 nadstropij in je visoka 180 metrov in je rarbil od nadstropja do nadstropja 2 minuti. Ko je že bil blizu cilja, se je nalašč spustil z jedno roko in gledalci so skoro skoprneli od strahu.
Ohranitev železnih konstrukcij pred rjo. Rja tvori
na železu iz drobnih zrnec sestavljeno plast, ki je v bistvu hidratični železni oksid. Rja se da omejiti: 1. Z izdelovanjem železa, ki samo na sebi kljubuje rji. Tako železo se izdeluje v martinskih pečeh v Middletonu (Oliio v Severni Ameriki). 2. S tem, da damo želez« pocinkati. 3. S tem, da železne dele pobarvamo. Pomniti je treba, da je barvna prevlaka le tedaj trpežna, ako jo izvršimo v suhem in toplem vremenu, namreč v vročih poletnih mesecih.
Razloček med pikom čebele in ose. Učinek strupa obeh pikov je povsem različen, ker je tudi različen strup, ki pride v rano. Če te piči čebela, izpusti v rano mraljinčjo kislino in zalo bolečino najbolje ublažiš z alkalijami, n. pr. z amonikom. Osa pa ne izločuje kisline, ampak alkalijski strup, iti zato je treba osin pik pomazati s kislino, da ti bolečina mine in oteklina splahne..
Kokain in njega žrtve. Zveza zdravnikov v Zedin-jenih državah Severne Amerike, katera ima nad 90000 članov, je poslala zvezni vladi v Washingtonu spomenico, v kateri zahteva, naj vlada čim najbolj energično omeji izdajanje kokaina in drugih mamil. Zdravniki so namreč dognali, da zboli v Severni Ameriki od kokainskega zastrupljenja nad dva milijona ljudi, od katerih jih več odstotkov kmalu umrje, večina pa začne hirati.

'¡T**®®
<m
Zahtevajte povsod]
n * r
ip ' -i
PEKATETE (testenine tudi same —«makaroni)
iz staroznane tovarne Znidaršii & Valenčič, Ilirska Bistriea
Dobe se povsod. ZALOGA: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana — Celje - Maribor.
H LIHI!
«
Specialna trgovina za mlinske potrebščine
| Odpadki snkna
platna, cunje, ielezo, {¿«dne, ovčjo volno tar vcakovntne odpad te kupuje po cajaovajitk dmeralh ce-. nak Alojz'j Arbelter, Maribor, Drivika al ca >6. S-10 47«
•¡K	Ormoška posojilnica v Ormožu
poprej (dr. Geršakova) obrestuje hranilne vloge po
7.
CfiDEŽ & BRCAR, Ljubljana
Kotodv^tska ulica štev, 35
priporoča bogato zalogo vseh v mlinsko stroko spadaj očih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, i. s,: svilena sita X in XXX, tenčico za zdrob (Griesgaze) znamke »Albert Wydler<, 24 in 32 cm široka volnena Bita, pocinjeno žično tkanino (Drahtgewebe), prima gonilna jermena, mlinske kamne, amerikanska strojna olja in masti, kontenino, žimnata sita i. t. d. j
Postrežba točna in brza! 4—4 42oCeniki na razpolago 1 i
Noben strupi Nobena kem. kdsikova ki .lina, za zdravje zajamčen izboren
namizni Ms
prodjja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična to vama za kis (jesih)
FELIKS SCHMIDL
ffarl&or, Koroška c. 18
Vsaka gospodinja, ki skrbi sa zdravje svoje družine, naj povsod zahteva le pristen SCHM1DLOV kis. »-I0231
180 K naprej, enako tudi dr. manufakturo se dobi
as najceneje pri 19—26
J T it SliH Iter ^aJe Posojila na osebni« kredit po 6 %, na vknjižbo a I	| S •/.. — Uraduje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne,
iaribor, Glavni trg 17.17-10 357	Načelstvo.
Mm na Loki poprej Rengo pri Ptuju
melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na x	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob.
KePUie vse vrste zrnja po najvišji dnevni eeni
RIHARD ORSSICH, PT
!*
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Kil
Trajne in večje vloge p« po dogovoru.
4
i
o
2
0
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
ppi ,(Belem volu".
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
4V!o oziroma do 5 VI*
od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroStvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite p ¿d zelo ugodnimi pogoji.


ELEKTRIČNI STROJI proizvod AEG električni števci proizvod AEG
žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po —	ugodnih cenah. —
eleMretfhnilni tvr#a
Karo! Ff ©riitnf iž.Cef j«.
Proračuni brezplačno.	3—5 531
MEDIC, RAKOVC & ZANKL
Razpis.
dL. se o. z.iLjubljan».!
OPEKO
aa adavo, uboino žgano, narejeno z robo, streino opeko (Bieberschuanz-Dachzigel) oddaja veleopekarna
Cernleebf Kfiniii^«
547 Naslov v Mariboru je Trubarjeva štev. 5. 3-3
SKLEP.
A Vil 444/21
K
Tovarna kemičnih : in rudninskih baru ter lakov.
Centrala: Liubljana Skladišče: Novi Sad.
Za zgradbo okrajne ceste Crešnjevec—Vrhloo» od kilom 1.400 do 3.650. Na km 1,100.000-= prora. čunjena dela in dobave se bodo oddale potom javc? ponudbene obravnave.	itei
Pismeae, vsa dela zapopadajoče ponudbe z r>3, povedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotoe
Brzojavi: Merakl. Ljubljana.	« predlože do 24. julija t. 1. ok
Tetefon 64. 12. uri opoldne podpisanemu okrajnemu zastopu.
Pravilno kolekovane ponudbe je doposlati zape, čatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradiš» okrajne ceste Čreinjevec—Vrhloga«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, <J, ■ pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini Emajlm laki. Pravi itrafž. Lak za pode. in da se jim brezpogojno ukloni. Priznano najboljša in zanesljiva kakor: barve za obleke, vse 1 Razven tega je dodati kot va^lij še 5% stavbnih
r.^ovini ali pa v puplarnovarnih vredno.
slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spa- stnin papirjih po Kurzni ceni.
dajoči predmeti.	i Okrajni zastop si izrecno pridrži pravico, izbrati
5 ponudnika ne glede na višino ponuibe cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudben ;razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na oglec
Lak za pide. Emajlni lak- Linoleum lak za-pode. Iv Pisarni okrainesa zast°Pa
3_9 541	Bronuline.	¡Okrajni zastop v Slov. Bistrici, dne 11.julija 1922
Podružnica Maribor.
Gosposka ulica.	Šolska ulica.
uajvifl pivuuiuu,	I
MERAKL
Ceniki se začasno ne raspoiidaio. 573
Vladni komisar.
V zapuščinski zadevi po pok. Jož. Gaves iz Pa radiža štev 120, se dovoljuje na predlog dedičev pogrešanega Franca Gaves, zastopan po Marku Blasu, v Medr bniku, Are Gaves. pos hčere v Paradižu in Marije Koletnik, pos. v Slatini št. 48, prostovoljna javna dražba spodaj označenih nepremičnin pod sledečimi pogoji:
1.	Predmet dražbe sta parceli 332/5 in 332/6 k. o. Paradiž (obe parce'i gozda) v izmeri 73 a 64 ms oz. 85 a. 78 ms skupaj 1 L a 59 a 42 m2 in sicer vsaka parcela zase. Najnižji pcnudek znaša za vsako parcelo 20.CC0 K. Za površinsko mero nep»emičnin, ki je prodati na dražbi navedeni v zapisniku o cenitvi se ne prevzema nobena' odgovornost.
2.	Vsak ponudnik mora predložiti pred začetkom j dražbe znesek po 2000 K v gotovini, ali v vložnih; knjižicah, kake domače hranilnice.	•
3.	Zdražilelj trpi vse z prosiovoljno javno dražbo združene slroške kakor tudi stroške za razdelitev parcel po geometru.
4.	Največji ponudek pclož.ti je v gotovini pri sodriji v štirinajstih dneh. Gotovina, položena pri sodniji kot varščina, se sire uporabiti za dopolnitev zadnjega obroka ako je ustregel zdražitelj vsem drugim določilom dražbenih pogojev. Zdražitelj mora obresovati največji ponudtk podeljenega domika1 do položbe s 6%. Ako zdražitelj ne plača o pravem času in v redu, se opravi po predlogu na stroške in nemarnost zamudnega zdražitelja zopetna dražba. — Poslednji za pri m ar; kij aj na največjem penudku, ki se pckaže pri zcpetri dražbi, za stroške zopetne dražbe in za vse po njegovi zemudi povzročene škode, odgovoren kakor z varščino in položenimi obrcki največjega pcnudla, lako tudi s svojo drugo imovino. Do zneska, za fcateiega prekorači največji ponudek, ki je bil dosežen pri prvi dražbi, nima zamudni zdražitelj nobene pravice.
5.	Tisti ciEn. ko fe dodeli dcmik, preide nevarnost nepremičnin na zdnžitelja. Od tega dreva mu gredo vsi pridelki in dohcdki nepremičnine. On mora nositi cd tega dneva z lastnino nepremičnino združena bremena, v kolikor ta ne prenehajo \sled dra-žberega postopanja in pa da\ke in javne davščine, katere je plačati od nepremičnine.
6.	Dcmik postane ptavoveljaven, le pod pogojem, da ga odobri zemljiško prometna komisija.
7.	Prodajalci si pridrže pravico odkleniti tekem 14 dni najvišji pcnudek.
8 Jfcvra dražba se razglasi v »Slovenskem Go-. spodarju« in pri občinah Sv. Marko, Sv. Marjeta, Sv. Barbara na običajen način.
9.	Javna dražba se vrši pri podpisanemu sodišču, dne 29. julija 1922, eb 10. uri dopoldne, v sobi 18.
10.	Nepremičnine in prodana pritiklina se izročajo zdražiteljem in njegeva lastninska pravica se vknjiži, ko izpolnijo vse dražbene pegoie.
Okrajno sodišče Ptuj, cdd. VII, dne "l2. julija 1922.
Semenska aida, koruza
beia in rumana.
Oves. pšenična moka
vseh vrst se dobi dobro in po ceni pri
Gospodarski Zvezi v
4-6 »24
Razlagova ulica št,
i__
M
< VSr
razna gospodar!
Podružnica v Mariboru. Začasno: Horosha cesta l/I — Telefon 311 — Brzopi: Gospokinb.
Centrala: LJubljana. Podružnice: Bjobsvo, §m\m, SembOF, Split,
Sibenili. Ekspozitura: ilei
Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Kariuvcu
in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerce skupno z afilijacijami čez H 50,000.000-—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Pim mariborska velepraiarna za kavo z električnim obratom.i
KARSLHABER, MARIBOR, ALEKSANDROM C. 39

Telefon Int. itev. 149	Brzojavi: Haber Maploor
Veletrgovina s kolonijalnim in špecerijskim blagom, moko in deželnimi pridelki.
1—2 5&i	Velika zaloga sladkorja, soli, petroleja i. t. d.
ë

k -5BWK IM«n KsSmn « Bfccîiaia,
QtGtfrawnvMt waÉiti SFIs^e»