246. Mi, v UnDijnn!. g soboto M oktobra 19Z3. Leto LVL Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ta praznike. •assrati : do 9 pefit vrst A \ D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, .aroke velikost 15 vrst 30 D; ženitrte ponudb; beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloJl znamka za odgovor. UntflvništFO „5lov. Naroda" ln „Narodna tiskarna'1 inaflova ollea it 5, pritlično. — Telefon št. 104. Uredništvo „Slor. Naroda'* Knailova ulica sL 5, I. nad« trop i a Tel«'on itev. 34. Dopise spreleaaa le podet«*4« ln zadostae frankovane-Rokoaloov ss na vrata. Posamtms Številke: v lugosSoviH vse cfrit po Din 1-— v inozemstvu navadne d*i Din 1, nedelja Din 1*25 PoStnina platana v gotovini. „Slovenski Narod** velja: V l. \ J«f«slatlJI >ubt|anl | po T la«irarrr« 12 mesecev ...... Din 144' — Dm 144- — Din 2(H'— ■ 17'— • 72 — . 132-— ■ 36-— • 36-— . f3v— 1 s ..«««• 12 — • 12*— . 22 — Pri morebitnem povišanj:: se ima daljši n.iročnlsia dopla*.itl. NTovi naročniki naj pošl ejo v prvič naročnin-> vedno SEST" V° nakiznid, N\i -amo pismena naročila bre: poslatve denarja »e ne moremo ozirati. Tram-r Trr-nmi ■■ i ----■ ■ ■ ~—«k—*--«--i ~n ~*~~" ' " ^~ Politika in državni proračun. V naši politični javnosti se veliko govori o naših političnih vprašanjih. Dnevno razpravljamo o najmanjši iz-premembi hrvatskega problema, Radi-£eve epistole tehtamo po vsaki besedi in duhamo po vsakokratnem angleškem parfemu. Tudi se v odmoru trudnega dnevnega življenja zabavamo z izlivi sedanje opozicije v narodni skupščini, ki ie tako »strokovna«, »premišljena«, »odkritosrčna«, da se niti grupirati ne more. Tudi tirade o demokratizmu, av-tonomizmu itd., z eno besedo, vse, kar ne zagovarja realne in previdno progresivne taktike, smatramo za visoko politiko. Visoka politika — pravi izraz za izgubljeni trezni pogled našega javnega delavca, živ pojem splošne slov. politične brezglavosti. To pasivno stanje slovenske politike bo trafalo vse dotlej, dok!er ne bomo uvideli, da imej politika samo en poglavitni cilj. samo eno srčno željo, samo eno stvarno in suhoparno stremljenje: polastiti se vpliva na sestavo vsakoletnega državnega proračuna. Z vsakoletnim državnim proračunom živi država v celoti in napredujejo posamezne pokrajine. Državni proračun je vsakoletna sinteza vseh državnih potreb, pokrajinskih potreb, interesov univerz in trgovine, gospodarstva in industrije, kulture in prosvete, socijalne zaščite in pravne varnosti! Ali pravzaprav, tak bi moral biti v idealnem primeru. Toda navadno ga urejujejo strankarski oziri, postavke se razdeljujejo po partijskih interesih zlasti, in to nas zanima sedaj v konkretnem slučaju slovenske politike, zlasti se pa opuščajo ali vpletajo posamezne postavke za posamezne pokrajine, kadar so te pokrajine politično pasivne ali politično aktivne. Slovenci, predvsem napredni Slovenci bi v vidu nekakšnega »proračun, ga posmatrania« uspešnosti in neuspešnosti, dobrote in slabosti, pravilnosti in nezmiselnosti, upravičenosti in brez-plodnosti dosedanje svoje politične orijentacije lahko marsikaj izprevideli, kar bi jim znalo pri bodočem političnem ndejstvovanju in delovanju zelo koristiti. Pomislimo, da stane Slovenijo, Slovence, naše gospodarske ustanove, našega kmeta, trgovca, naše tvornice, naše delavstvo, meščanstvo, našo univerzo in prosveto, naše uradništvo in meščanstvo, skratka naše žepe in naše duševne potrebe, da nas stane dosedanja avtonomistična pasivnost proti slovenskemu gospodarskemu in kulturnemu napredku, da so nas stale zadnje volitve, ko je šel še mladinski parlamentarni drobec med prazno, samode-fetisticno opozicijo, da nas je stala vsa ta abstinenca od aktivne najvišje državne uprave več sto milijonov, če ne milijardo Din, ki je izostala iz dosedanjih formalnih in neformalnih državnih proračunov. In če že hočemo govoriti prav konkretno, nas bo sedanji opozicijalni Špektakel, ki je v vsakem oziru neutemeljen, površen in brez resnega pravca, stal v predstoječem državnem proračunu za I. 1923^24 do 100 mil. dinarjev, katere bi mogli spretni napredni zastopniki in sodelavci v centralni vladi izbiti za potrebe slovenskih krajev, za slovensko prebivalstvo in njega gospodarske in kulturne potrebe. Govorimo s primeri! Te dni se je odpravila deputacija ljubljanske univerze v Beograd, da tamkaj intervenira proti premajhnim postavkam državnega proračuna, ki so popolnoma nezadostne in ki ogrožajo napredek tega našega najvišjega kulturnega zavoda. Če bi bila država organizem absolutno brezhibnega funkcioniranja, ne bi bilo potreba pošiljati priprošnjike v Beograd, odpadla bi politika in strankarsko udej-stvovanje! Toda problem zaščite ljubljanske univerze ne leži v prošnjah, pri-prošnjikih in moledovanih. marveč v taktiki, ki si zna zas^gurati pedporo v državi odločujočih činiteljev za naše domače potrebe Slovencem ni nič bolj škodilo, kakor dosedanja negativistična in separatistična politika. Da je državni proračun za nas bil pasiven tudi tedaj, ko so nekateri naši rojaki sedeli v centralni vladi, pa izhaja odtod, ker so se bili zagrizli v »jugoslovcnsku proces države in namenoma zapostavljali lokalne interese iz bojazni pred separira-nimi, pokrajinskimi napredki. Sedaj vidimo, da interesi in potrebe niso nrkdar separatistične, marveč najsvetejša naloga politike. Taka politika se bo že zavzela za taktiko, ki bo te interese in potrebe brez malenkostnih ozirov (idejnih in drugih) znala uresničiti. Najbolj žalostno je sedanje negativne slovenske politike dejstvo, da se je zaščita slov. gospodarskih interesov osredotočila ozir. omejila na naše industrijske korporacije, trgovske in obrtne zbornice in da morajo njih predstavniki pohajati v Beograd z dolgimi memorandumi, izjavami in poročili, da svoje želje predložijo in tega ali onega osebno in priatcljsko naklonjenega sekcijtkega načelnika pridobe za svoje prošnje, kar seveda še dolgo ne pomeni, da se proračunsko uvažujejo, kakor bi se storilo, da ima napredna Slovenija v vladi svoje temeljite, aktivne in poštene zastopnike, ministre. Treba je zresnitve, poštenega pregleda možnosti rcelne politike in našli bomo lahek izhod iz dosedanje popolne politične brezuspešnosti. Državni proračun je in ostane merilo politične sposobnosti in realne zaščito r^^of nskih interesov. Telefonslcsi in brzDlaima poročilo Reško vprašanje pred rešitvijo. Važna seja ministrskega sveta. — Sestanek Pašića z Mussolinijem. — Beograd, 26. oktobra. (Tzv.) Vče- | skliče seja mmtstrskega sveta pod predor- sedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. raj opoldne je obiskal italijanski poslov ni odpravnik grof S u m o n t e ministra zunanjih zadev dr. N i n č i ć a. Kakor je vaš dopisnik iz zanesljivega vira obveščen, je grof Sumonte izročil zunanjemu ministru odgovor italijanskega ministrskega predsednika iMussolinija na PašISevo pismo o reškem problemu. Za danes je sklicana seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja Aleksandra I. Tej soji pr**pisn!eJo vel&o polrtično važnost. Včerajšnja seja ministrskega sveta je bila neobičajno hitro sklicana in se je vršila že ob 16, dočim so redne seje vedno ob 17.30 oz. 18. Aied časom, ko je ministrski svet razmotrival predloge bolgarske vlade o znižanju svote rekvlzicij za časa vojne, je odšel zunanji minister dr. N i n č i ć Ta seja ima definitivno sklepati o sprejemu oz. o odklonitvi Musso4inijevih zahtev glede Reke. Po končani seji ministrskega sveta se je obrnil vaš dopisnik za informacije na zunanjega ministra dr. Ninčlća. Bil je zelo rezerviran. Značilno pa je to, da >!ada ne dement'ra vesti o skorajšnjem sestanku Mussolinija in PašJča. Člani posvetovalne komisije glede Reke so včeraj prispeli v Beograd, tako šef delegacije, pooblaščeni minister dr. O. R y b a f , in predsednik posvetovalne knmirije dr. L a g i n j a. — Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Za danes ob 11 .dopoldne je sklicana seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Seja mini- na dvor ter je kralju zelo obširno poro- | strskega sveta se vrši v novem dvoru, čal o vsebini Mussolinijevega odgovora i Na dnevnem redu te seje so važna ak-glede Reke. Zunanji minister dr. Ninčlč j tuelna zunanje-politlčna vprašanja in sise je ob 15.30 vrnil z dvora v kabinet ; cer: 1. Vprašanje reparacij. 2. Vpraša-predsedništva vlade ter je ministrske- nje razmejitve z Romunsko in 3. Reši-mu svetu poročal o reškem problemu, tev reškega problema. Kralj je zunanjemu ministru izrecno iz- Ce se doseže načelna podlaga za razi! željo, da se ga mora o vseh po- reški sporazum, sledi takoj sestanek drebnostih informirati tekom pogajanj, i ministrskega predsedn:ka Paštfa z Mu-Ministrski svet je koncem seje sk!e- ! ssoiini'em. Seji prisostvuje tudi načelni!, da se za danes v petek 26. t. m. I nik generalnega štaba. sproten olajšavam plačila trošarine za tovarne sladkorja, ki imajo velikanske dobičke. Olajšava plačil bi bila upravičena samo pivovarnam v prečanskili krajih. P si. An-tonov i č (dem.) se je pridružil izvajanjem predgovornika. Po^l. Z e b o t (kler.) se je protivil povišanju kazenskih glob za trošarinske prestopke. Drugače pa govornik zakona ni kritiziral. Mini-tcr financ dr. Sto-jadi novic je branil vladino trošarir.bko politiko in je izjavil, da nv>rk vlada varovati interese industrije in jo ne ubijati. Obljubil je, da uvede enoten nečin plačil:. troi*r!ne za pivovarne v v?ej državi. Odgoditev plačil trošarine bode dovolil samo tam, kjer je to nujno potrebno. Industrija lahko dobi po sedmih dobrih letih tudi sed*m slabih. Posl. BoZa Jcličič (rad.) je bil tudi proti temu, da se dovolijo olajšave gleJc plačila trošarine raznim tovarnam sladkorja, Posl. Voja L a z i č (zemljomd.) je predlagal, da se dovoli prečanskun pivovarnam šestmrseč"a odgoditev. Člen I. zakona o trošarinah Je bfl po končani podrobni razpravi sprejel s 17 proti 14 elasovom. Proti jc glasoval tudi radika-lec Boža J c l i č i č. Nemec dr. Kraft ln dva džemijetska poslanca sta glasovala za aa-kon. — Beograd. 26. okrt (Tzv.7 Predsednflc zemljoradničkoga kluba posl. Voja Lazič kot član fin. odbora je predložil predlog kluba, ki zahteva, da se trošarina na žganje ukine tudi za preear.ske kraje. Češkoslovaška in polom v PLENARNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE- — Beograd, 26. oktobra. (Tzv.) Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović je za danes ob 10. dopoldne sklical plenarno sejo narodne skupščine. Na dnevnem redu jc volitev odbora za proučevanje zakona o razdelitvi občin. OBISK NAŠIH PARLAMENTARCEV NA POLJSKEM. — Beograd, 26. oktobra. (Tzv.) Glede obiska ra^ih parlamentarcev na povabilo poljskega sc:ma v Varšavi, je včeraj konferiral skupščinski predsednik Ljuba J o v a n o v i d s šefom demokratske stranke Ljubo Davidovi-ć e m. Seja imaistrskeija sveta. Ukinienje treh ministrstev. — Beograd, 26. oktobra. (Tzv.) Na vče*-a"Šnji seji ministrskega sveta so prišla poleg aktuemih zunanjepolitičnih vprašanj v razpravo tudi razne zadeve ministrskih resorov. Vlada je sprejela in odobrila načrt zakona o centralni upravi. Po tem zakonu se odpravijo tri ministrstva in sicer: 1. ■iifstrstvo za socijalno politiko, 2. ministrstvo za konstituanto oz. izenačenje zakonov in 3. ministrstvo za agrarno reformo. Tekoče zadeve teh ministrstev se dodele raznim po goreniem zakonu pristojnim ministrstvom. Zakon o centralni upravi se ima v najkrajšem času predložiti narodni skupščini v razpravo. Zakon določa zadnji rok za likvidacijo ministrstva ministrstva socijalne politike 6 mesecev in za agrarno reformo 12 mesecev po objavi tega zakona. Ministrski svet je dalje tudi kratko razpravi al o zakonskem predlogu glc-de tiskovne svobode. Tzvoljen je poseben ministrski odbor, obstoječ iz ministrov Marko Tri f kovica, dr. S r -skica, dr. N i n č i ć a in dr. Janj i ć a. FINANČNI ODBOR. Zakon o trošarinah. — Tovarne sladkorja. — Beograd. 26. okt. (Tzv.) Pod predsedstvom posl. Stevana Nešiča je bila včeraj ob 10. odpoldne seja fin. odbora. Razvila se je podrobna debata o spremembah k zakonu o trošarini. Fin. odbor je razpravljal o prvem členu tega zakona. Ta zakon govori o odsroditvi plačila .trošar'ne industrijskim podjetjem. — "Vladin predlog favorizira predvsem veleindustrijo. Poslanec dr. Se če rov (dem.) Je bil na- NemctjL ZAVAROVANJE MFJE. — Praga, 26. oktobra. (Izv.) Češkoslovaška vlada je v zadnjem časa odposlala na meje proti Nemčiji močre vojaške odJelke. da zavarujejo Češko>-slovaško republiko. Oficijelno sedaj izjavljajo, da češkoslovaška vlada nima absolutno n'kakega namena intervenirati v slučaju državljansko vojne v Nemčiji. Ceškostovaška vlrda jc storila samo varnostne odredbe, da prepreči, da bi se borbe v Nemčiji prenesle tudi na češkoslovaško ozemlje. TRGOVSKI STIKI MFD JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. — Praga, 26. oktobra. Včeraj so se vrnili v Prago zastopniki češkoslovaške industrije in trgovine, ki so napravili informativno potovanje po Jugoslaviji Oficijelno sedaj ugotavljalo, da je situacija za sklenitev najožjih trgovskih zvez najpovolinejša. Stavljen je vladi tud! predlog, da se ustvari trgovski koridor med Jugoslavijo ln Češkoslovaško v tej smeri, da se uvedejo direktni tovorni vlaki. UKINJEN JE POTNIH VIZUMOV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. — Brno. 26. okt. (Izv.) Lidove Noviny< javljajo iz Prage, da namerava notranje ministrstvo predlo/iti vladi naredbo, s katero se razveljavljajo gotovi predpisi obmejnega In inozemskega osebnega prometa. Y glavnem gre za ukinjenje potnih vizumov. Claude Farrere — prevel Miran Jarc: fit/jforacl Roman. 56 Vasico so obdajala riževa polja, v bližini pa je stal rost gozd, ki je bil kaj pripraven za beg. Hong-Kop je ob prvem šumu skušal pobegmiti. Toda Francozi so stražili gozd; luna jc obsvctljevala dve številni in pazl.ivi vrsti vojakov. Napadalne čete so prodirale preko riževih polj. Na vsaki stezi so se blesketali bajoneti. Vsak umik jc bil odrezan. Ko je Hon-Kop uvidcl, da je izgubljen, se je udai. Na njegovo povelje se je njegovo spremstvo povrnilo v vas in za vladarsko žaloigro se je začelo mračno, a ponosito dejanje. Vladar se je vse-del na sredo svojega dvora — sosednje koče so bile že vse v oenju — in jc smehljaje, brez solz in brez besed rzpil rešilni čaj. Po njegovi smrti ga ni nihče posnemal, kajti ljudem ne prisoja, da bi enačili cesarjevičem, toda vsi so stali okrog mrliča In čakali, da jih je sovražnik poklal. Bilo je petdeset osem mož in dvoje dečkov. Niti malo se niso upirali, da le ne bi bila smrt mučnejia. Povelje iz Pariza je v resnici zahtevalo, da morajo vse razbojnike pomoriti in vojaki so povelje izpolnili. Odvedli so jih i« vasi na riževo polje, kajti vse selo je bib v plamenih. Niti zvezali jih niso; kar sami so mirno pokleknili v dveh vrstah; polje je bilo pod vodo, ki je sezala do kolen. Nekateri so privzdignili svoje črne učeniške suknje, da se ne bi oblatili. Prišel je rabelj; bil je strelec kakor ti obsojenci, gladko počesan Anamec. ki je bil videti dekliško nežen. Segel ie po široki sablji, ki prav dobro seka glave; vsi so voljno se sklonili. Goreča vas je ožarjevala ta čuden prizor in po-rdečevala mokro travo, po kateri so plesale baročne sence. Zmagovalci so bledi zrli v ravnodušne in podsmešne oči obsojencev. Padla je ena glava — dve — štirideset; rabelj je svoje delo prekinil, da nabrusi rezalo; štirideset prvi upornik £8. je radovedno opazoval; nabruŠeno bodalo se je spet zavihtelo; vrsto usmrčencev sta zaključila dva dečka. Na palisadi, ki jo je ogenj pozabil, so nato vojaki nataknili rjave v svarilo. V bližnjem gozdu jc tiger, ki ga je prestrašil rdeči požar, tulil kakor pes. Tudi rierce je bil tu. Svoj posel so morali hitro opraviti, ker niso utegnili čakati na oddaljene oddelke. Da bi vzbudili videz čim številnejših čet, so bili izkrcali polovico moštva iz topniških čolnov. Tem je poveljeval Fierce. Odbilo je polnoč. Utaborili so se kar na prostem, vsak odsek aase, mornarji v bližini gozda. Ker se jim ni bilo ničesar bati, so razpostavili le dvojne straže; ker S9 bili preveč razburjeni in vz- nemirjeni, da bi mogli zaspati, so zanetili kresove. Vzduh po krvi in po azijskem selu, ostudna mešanica popra, kadila in gnilobe jim je dražila nosnice. Nenadoma pa je počil v gozdu strel. Vzbuknil je vihar; vsi so zgrabili za orožje. Padli so še drugi streli. Seržant. ki mu je kroglja zdrobila bedro, je zatulil od bolečine. Zvrnil se je stražar, ki ga je nevidni nasilnež skrivnostno zadavil. Toliko, da ni vzvalovala strahotna zmeda. Toda častniki so planili naprej in njihov vzgled jc potegnil tudi moštvo za sabo. Prvi je dospel v gozd Fierce z golo sabljo. Zagnala ga jc divja razljučenost zveri, ki si jo zmotil iz počitka. Razkačen je iskal kakega nasprotnika. Toda sovražnik je zbežal. V praznem gozdu jc vladala spokojnost kot na pokopališču. Po sredi jc šumljal arrovo; najbrže so ubežnike odvedli sarapani Ničesar drugega niso našli kot nekaj črnih canhas, ki so se sklanjale nad vodo. Iz njih nisi skšal niti najmanjšega šuma. A vendar so razbili vrata, bodisi vsled ljutosti razočaranja, bodisi vsled želje po nasilstvu. Kričaje in razbijaje so notri vdrli mornarji. V kočah so bile ženske — congai, ki so čepele v svojih hišah kot razdražene živali, tihe in napo! mrtve od strahu, samice brez moči. Pobili so jih ne meneč se« da so ženske. Ubijalna strast je pograbila vse te ljudi — te preproste bretonske ribiče in miroljubne francoske seljake, — da so ubijali radi ubijanja. Krvava nalezljivost jim je zviharila živce. Celo Fierce je vdrl v tako kočo in ves divji poiskal živo žrtev. Našel jo je zadaj za dvema deskama, ki so služile kot barikada, v neki podrtiji brez strehe, kamor je luna neusmiljeno sijala: pod žimnato odejo, se je skrivala anamska deklica. Ko je videla, da so jo iztaknili, ja skočila kvišku tako prestrašena, da ni niti zavpua. On pa je dvignil sabljo. Toda saj je bila ona skoro šc otrok in na pol naga. Videl je njena prsa in njen spol. Bila je ljubka in slabotna, njene proseče oči so plakale. Obstal je. Vrgla se mu je pod noge m mu ob-iela kolena in gležnje; ihteče in milo ga je prosila. Čutil je njeno vroče drhtenje, ko se ga je ovijala. Vztrepetal je od nog do glave. Njegove obotavljajoče se roke so se dotaknile njenih gibkih las, njenih rjavih in gladkih ramen in njenih prsi. S svojimi suhotnimi rokami se ga je z vso silo oprijela, prižela ga je nase in mu ponudila samo sebe, le, da jo pusti živeti. Omahnil je na svoj plen. Nagubančena zimnica je lahno vzdihovala In od črvov luknjičasta tla so škripala. Mimo lune je zaplul oblak. Topla canha je sličila alkovu. Zunaj pa so se oddaljevali kriki mornarjev in vedno bliže je odmevalo tigrovo tuljenje, Stran 3» »SLOVENSKI NAROD«, dnc 27. oktobra 1923. slev 246. ProfirevolucQa na Grškem Grška vlada je ttdiiiila vsako gibanje. — Atene, 125. c*t 0*v> Mfnlsfe*! svet je danes popoldne odredfl vse kora-Ire, da odušl prottrevohicijonarno gibanje. Popoldne je bfl na trga »Edtastva« protestni! shod. Shoda se je udeležilo nad 10 tisoč oseb. Po glavnih uftcah so udeleženci 'shoda potem demonstriran proti prottrevo-Incfjanarjera ter manifestirali za sedanjo jrevolncljonarno vlado. Na shodu Je govori jtridl polkovnik Pl as tiraš, nagiašajoC, da vlada zasleduje edino dlje poitene politike in obsoja vsake osebne Interese. Vlada stremi za tem. da se ohrani v dr-jfav4 red In mir fn da se vsakemu da sxv jporna državljanska svoboda, Izjavil je da-Tje, da bo vlada postopala v smfstu zako-aa proti puvrročfteljem tspornlSkega giba-inJaTjn da bodo vodHeIH strogo kaznovani, Atena, 25. okt (IzvJ Vlada je na preblvarstvo v Peloponezn Izdala manifest, v katerem poztvlja, da ostane zvesto ia »Verno domovini ai da ne podptra protlre-fvohactjonarjev. Manifest dalje naglasa, da [bo vlada strogo postopala proti voditeljem ♦tmornlsTcega gibanja. — Atene, 25. ofct .(fev.) Vladi se le »oprečno, da je popolnoma mtasUa protire-ivolucUoriaruo gibanje. Voditelj upornisTrHi jeet general Metaxos Je bfl aretiran. Vlad-fne Čete eo zaprto tudi več uporniških ofi- m 140 vojakov. VPPAŠANJE NAŠIH REPARACIJ. -— Beograd, 36, akt. (Izv.) Na današnji fcfeH ministrskega sveta pod predsedstvom trafja Aleksandra L poda član pariške re-paradjske komisije Mate Bolković ob-Broo poročilo o reparacijah. SMRT FRANCOSKEGA GENERALA. — Pariz, 25. okt (Izv.) General Marti le v starosti 68 let rami. POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV NA MADŽARSKEM — Budimpešta, 26, okt. (Izv.) Z ozi-TOtn na padec madžarske krone, ki je povzročil 153 milijard državnega deficita, je sklenila vlada, da se a L novembrom povila! o železniški tarifi m sicer osebni za 60 %, prtljažni ra 20 % In tovorni ia 10 %. VELIKA TATVINA W DRUŠTVU NARODOV. — Ženeva, 25. okt. Kzv.) Silno senzacijo Je vzbudila vest, da Je neznan mednaroden tat odnesel iz velike razpravne dvorane Društva narodov zaboj, v katerem so bili shranjeni milodari za zrfve potresa na /Japonskem. V zabela Je bilo tndi 10.000 frankov. INCIDENT NA DUNAJSKI UNIVERZI. • — Dona}, 25, okt (K) NemSko naetjo-»slno študentstvo dunajske univerze je vpri-Borilo včeraj popoldne demonstracije proti proi Kappelmacherja, ker je učenjak židovske narodnosti. Kappelmacher Je moral sveta predavanja prekiniti. Rektor univerze Jugoslavijo. Govoreč o gospodarskem in socljaloem redu v Jugoslaviji je ravnatelj Tausslg nagla šal da Je Jugoslavija država bodočnosti in da le v Interesu Avstrije okrepiti gospodarske ia trgovske zveze s te državo. POLOŽAJ V PORENJU. — Berlin, 26. okt. (Izv.) Situacija v renski republiki je neizpremenjena. V nekaterih krajih imajo veČino separatisti, V idrugih krajih nemški državni ideji zvesti elementi. Med obema strankama pa se povsod bijejo ljuti boji. V Krefeldu Je prišlo 'do krvavih bojev med separatisti ln državno policijo. V teh bojih je bil ubit predsednik državne policije Schneider. Ubitih je bilo celokupno 11 oseb, 60 pa težko ranjenih. — Berlin. 26. okt (Izv.) Fin. kriza traja dalje. Pri blagajni državne banke je bilo Včeraj izplačanih 120 bilijonov mark. Dnevna zahteva pa je znašala en trilijon. ULTIMAT NEMŠKIH SOCIJALNIH DEMOKRATOV — Berlin, 25. okt (Izv.) Glavno vodstvo socijalno-demokratične stranke je sklenilo, staviti vladi rok 48 ur, da poda točno poročilo o razmerju med Bavarsko in Berlinom In da precizira sVcle stališče v tem spora. Če vlada tekom tega roka ne ugodi zahtevam socijalno-demokratične stranke, bodo izstopili iz vlade socijal-demokraučm" ministri. Delavstvo pripravlja generalno stavko. — Berlin, 25. okt. (Izv.) Ma SaSkera vladajo popolnoma vojne razmere. Vsa dežela je vojaško cernirana in železniški premet je ustavljen. Situacija je nenavadno kritična. Večina industrijskih obratov Je ustavila delo. Primanjkuje kruha ia dragu živil. Politične vesli sr Odhod poslanika Ljube IfeĐĆa. Vzoboto aH nedeljo odpotuje novoimenovani poslanik v Pragi Ljuba Nesić na svoje službeno mesta = Shod SKS v LjabOanL Samostojna kmetska stranka priredi v nedeljo, 4. novembra v »Mestnem domu« v Ljubljani protestni shod proti novim davkom, taksam in kuluku. Na shodu bo govoril tudi poslanec Ivan P u c e 1 j. as Radićevci v sovjetski RnsBL Na komunistični univerzi v Moskvi študira več hrvatskih seljakov, Id jih je poslal v Rusijo Radič. Kakor mnogi drugi pripadniki narodnih manjšin iz zapadne Evrope in Balkana, so tudi Radičevci sprejeti kot štipendisti. Sovjetska vlada je prepričana, da bodo ti gojenci pozneje igrali v socijalni revoluciji na Balkanu važno vlogo. — Morda bi povedal Radić, odkdaj so Hrvati v Jugoslaviji — narodna manjšina? r= Romunski parlamentarci v Jugoslaviji, v Beograd sta prispela iz Bukarešte dr. Sever Dan, tajnik romunske transilvanske stranke, in dr. Dimitrij Maniu, profesor teologije na vseučilišču v Bukarešti. Oba sta poslanca v romunskem parlamentu. Romunska politika imata namen prepotovati našo državo, da se poučita o naših političnih in kulturnih razmerah. V Beogradu sta po-setila narodno skupščino in napravila vizito pri vseh parlamentarnih klubih. Sprejela sta ju rudi ministrski predsednik Paštč in minister zunanjih del dr. Ninčič. Z obema sta imela romunska politika daljše razgovore. Dr. Maniu in dr. Dan posetita tudi Zagreb in Ljubljano. = Kdo bo novi dunajski župan? Prihodnji teden bo na Dunaju volitev novega župana. Kakor poročajo dunajski listi, ne bo več Izvoljen dosedanji župan Reumann, marveč bo novi župan vodja socijalno demokratske stranke S e i t z. Seitz je po poklicu učitelj, vendar pa že desetletja ne izvršuie svojega poklica, ker se je popolnoma posvetil politiki. Seitz '"e ena najbistrejših glav v avstrijski socijalni demokraciji V narodnem oziru je zelo koncilijanten m toleranten. = Zbor demokratske stranke v Sarajevu. 28. t. m. se vrši zbor demokratske stranke za Bosno in Hercegovino. Na zborovanje bi imela priti oba voditelja Davidovič in Pribičevič. Ker pa je Davidović zadržan, se udeleži zbora samo Svetozar Pribičevič, kar pa je izzvalo veliko nezadovoljstvo v krogih pristašev Davidovičeve politike. = Demokrarje in črnogorski princ Peter. Demokrat je forsirajo interpelacijo post. Bozovića o črnogorskem princu Petru Petroviču-Njegošu. Na prvi plenarni seji narodne skupščine bodo zahtevali, da ministrski predsednik PaŠiS takoj odgovori na to interpelacijo. Demokratski krogi s posebno tendenco komentirajo dejstvo, da Črnogorski princ Peter Petrovič-Njegoš nI bil navzoč pri svečanostih povodom krsta prestolonaslednika. Razširjena le tudi vest, da zapusti princ Peter v kratkem Beograd in kraljevino SHS. = Frankovci in radikali. Nedavno tega smo zabeležili, da očita »Hrvate, glasilo hrvatske zajednice, frankovcem, da so svoječasno poslali dr. Kovače-viča v Beograd z nalogo, da predloži radikalom načrt za končno rešitev hrvatskega vprašanja. »Hrvat« je trdil, da so stavili frankovci kot glavni pogoj za sporazum zahtevo, da se njim izroči vlada na Hrvatskem. Na to trditev reagira sedaj bivši frankovski poslanec Dragotin Hrvoj v »Pravašuc in ugotavlja, da je hrvatska stranka prava (frankovci) stavila tele pogoje za sporazum: 1. Glavni pogoj za sporazum in prihod hrvatskih poslancev v Beograd je, da se Hrvatska prizna kot samostalna država v Jugoslaviji s svojimi ministrstvi, s svojim parlamentom in svojo vojsko. 2. Kralj Aleksander se mora dati v Zagrebu kronati za hrvatskega kralja, in 3. Kralj Aleksander naj bi se imenoval car vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. e= Zarota proti generalu Giardinlju. Na Reki so odkrili zaroto proti guvernerju generalu Giardiniju. Policija je aretirala celo vrsto oseb, med katerimi se nahajajo Lorenzo Lenac, Coradi in Trabucco. Vsi aretiranci so fašisti. Arc-tirance so odpeljali v zapore v Trstu. = Bojaželjnost hakenkrenzlerjev. Iz Berlina poročajo dne 18. t. m.: Današnja številka ruskega lista »Nakanu-nje« prinaša poročilo monakovskega dopisnika o obisku Hitlerjevega generalnega štaba* Dopisnika je sprejel gl. urednik lista »Volkischer Beobachter« Stolzing. Ta ie označil uklnjenje pasivnega odpora v mhrskem ozemlju za največjo hibo nemške politike. Po načrtu Hitlercev se je imela pričeti s pomočjo sabotaže gverilna vojna. Z ozi-rom na rastoče težkoče bi se bilo polagoma prišlo iz pasivnega odpora k aktivnemu. V ta namen bi se postavil! proti Francozom oboroženi Nemci Na vprašanje, od kod bi bili ffltlercl dobil! za to armado potrebno orožje, je odgovoril Stolzing: »Orožja imamo mč, ko dovoli. Samihi lopov ie tisoč.« Gospodarstvo. —c Zagrebška blagovna borza 25. okt. Na produktal borzi noti rajo: bačka koruza, bačka postaja, roba 255, slavonski oves, postaja, roba 235, moka baza »0« roba 545, slavonska baza »O« franko Zagreb, roba 565. Tendenca neizpremenjena. —S Tedenski sejem v Zagreba. Zagreb, 24. okt Sejmišče je bilo včeraj prenatrpana Velik je bfl zlasti dogon rogate bosanske Živine, Malo pa je bilo domače živine in prešičev. Obisk Je bil dober in so zlasti na tržišču prevladovali Slovenci, ki so kupovali živino za Ljubljano in Maribor. V cenah ni velike Izpremembe, razen teletine, ki se )e pocenila. Konjski sejem je bil zelo slab. Kupci so bili le Italijani. Cene zv kg žive teže so notirale: voli bosanski I. 11.50—12.50, n. 10—11. III. &-0; domači I. 13.50—15. n. 11.25—12.50, III. 10—11; krave L 11.50—13, IT. 01—11, III. 7—8, svinje: domače pitane 27—28, II. 25—26; teleta: domača I. 23—25, TL 21.50—22.50, bosanski čokh 8—O. —c Rasko žito za Avstrijo. Prejšnji teden je prispel v tržaško pristanišče prvi brod z ruskim žitom, ki je namenjeno v Avstrijo. Gre za prvo pošiljatev 4500 ton žita. Njegova kvaUteta Je enaka severno-amerikanjkemn manitobažitu. V Avstriji pričakujejo od daljnega sistematičnega uvoza ruskega žita padec žitne cene. —K Dunajske banke za povečanje mvr-čantčnega kontingenta. Predsedništvo avstr. bank Je predložilo fin. minisrrstvn memorandum, v katerem poroča o predlogih za odpravo kroničnega denarnega pomanjkanja. Banke pred!»r*iPsoztavcl« v naJi operi. V nedeljo dne 28. rm. se poje v proslavo češkega narodnega praznika in pod protektoratom čehoslovškega generalnega konzulata znamenita Kovarevičen opera »Psoglavci«. Glavno vlogo kmeta Kozine poje g. Šimenc, njegovo ženo Hanči ga. Lewandov-ska m staro Kozlnovo gdč. Ropasova. Poglavarja Hotske zemlje Lamingeria poje g. CvejiČ, njegovo soprogo ga. SfiHgojeva, predsednika sodišča grofa Sternbergi 2. Zathev ter kmete iz Hotskih vasi gg. Bo-gojevič, Ffnjko, Lumbar, Mohorič, Perko, Rus in Zupan. Ostale vloge so v rokah kc Matačičeve, zdč. Kocovanove ter gz. De-bevca, Puglja, Šublja ter Habiča. Opero dirigira kapelnflc Balaflca, režira pa g. Sest. Nove dekoracije je naslikal g. Skrušnr, kostume pa je fzdelaJa gledališka krojačurca pod vodstvom ge. Waldsteinove. Predstava začne izjemoma že ob 7. uri zvečer in to Iz razloga ker kna Češka obec po predstavi prijateljski sestanek. Pred začetkom predstave svira orkester narodne himne, profesor Ivan Lah pa govori Hotsko pesem češke pesmice Jerice Krasnohorske v njegovem slovenskem prevodu. Besedilo se nahaja v aledaliSkem lis hi. Vstopnice so v predprodai? pri dnevni blagajni. — Viljem Klenzl je dokončal melodramatično alegorijo »Sanktissirmrm«. Delo vprizori dunajska državna opera na posebno priporočilo Rikarda Straussa. — Dunajsko gostovanje gla*ov'*e Co-raćđlc FrancaJse, ki bi se moralo vr5iti koncem oktobra, so prenesli na sredino novembra. Kaj bi se ne dalo povabiti franco- streho. med družim okoli voz sena, je Šlcoda ozromna in Jo cenijo ns pnldrug milijon kron. Kadune je bil zavarovan samo ra minimalno vsrto — borih 50.000 K. Rešena pa jc bila vsa živina, ki *c je nahajala v hlevu. Sumijo, da je po neprevidnosti zažgal neki mimo v šolo idoči otrok, ki se je igral z vfigailcami Požar pri Re*torjsir}u r*n Karlovski cesti« ■ Ogenj baje podtaknjen? — Popolne nezmožnost poklicnega gasllstra! Komaj je bil dodobri ugašen ogenj na Ikrvici pri Kadimcu, je ob lQ.4o zvcCer naznanil topovski strel z ljubljanskega grada, da je izbruhnil nov po-?ar m sicer zopet «a dolenjski stran! Ljubljane. Vnelo se je skladišče trgovca Otvakia P e n g o -v a za Rostoharievo, po domače Anžičevo hišo na Karlovski cesti tik ob dolenjskem mostu. Ogenj je nastal okoli 19..^0. in ie bi! baje podtaknjen od nekega aeznaaca. ki ga }e opazfla služkinja Marlia Brandstater na droTiecn, ko je »topila ravi*o iz skladišča. Na njeno vprašanje: »Kaj hočete?« se je neznanec nenadoma okrenil in pobegnil. Domačinom se je zdel sumljiv in so ga sas4s>znil oz-njeni rutoeH raaiad arkiadišča in hspotna is Mlo aUaai« v vsej svoji sfešMrnosti v plemena. Na Uoe neeta so takoi prihiteli pro-«tove0Bl gajUoi In rM>iaraa hramba lz Skoftj09f £i so pričeli z rasevmlso akcijo. PoereCao ss jim je, da so tekom kratkega časa Iznosili iz sSdadfSčs precejšnje zalo-re moke. sladkorja In nebroj dr turih predmetov. Med tast le dospsln na kraj požara skoraj po eni ari radi pokBcao ga*JfeparaTrlbuni« poročajo iz Monakovega, da se je na eni Izmed zadnjih sej nemških monarhistov, kateri sta prisostvovala general Ludendorff in madžarski general Tanczos, razpravljalo tudi o poroki bivše avstrijske cesarice Zke. Žita bi se imeli omožiti z bivSim bolgarskim kraljem Ferdinandom Koburškim. Ta načrt zlasti forsira madžarska aristokracija. Ferdinand Koburžan je baje že pridobljen za ta načrt in grof Apponyl in general Tanczos sta odpotovala v Španijo, da pretovorita Žito, da sprejme ponudbo Ferdinanda Koburžana. Ferdinad sam je že pismeno zaprosil za Zitino roko. Težko je verjeti, da bi bil Ferdinand Koburžan, ki je že zelo, zelo v letih, razpoložen za take avanture, vpraSanje je tudi, če bo Ztta hotela za moža starčka, ki ji ne more ničesar več nuditi. Sicer je pa dandanes vse mogoče. Ce se je Viljem še na stara leta oženil, zakaj bi se ne oženil še Ferdinand, zakaj bi se zlasti ne omožiTa še mlada Žita?! — Rezerve premoga za železnice. Delegat prometnega ministrstva, ki se nahaja v Pečuhu, kjer sprejemajo premog, ki nam pripada po trianonskl mirovni pogodbi, je obvestil mTntstrsrvo, da Je sedaj prejel 8 milijonov ton premoga, ki se bo Izključno uporabil kot rezerva potrebe naših železnic — Vihar podrl stoletno drevo. Včeraj Jc nad ljubljansko okolico razsajala burja, al Je okoli 14. bila najmočnejša tako. da je prelomila deblo velikega, starega kostanja ob vhodu v tivolski drevored. Nad sto let staro deblo se je med velikanskim hruščem rn truščem zrušilo na tla. V nevarnosti je bil aeld zaljubljeni parček« f —Tatvina krave. V Loki, obč. Št. Janž* pri Ptuju, je bila iz hleva nekega posestnika odpeljana 20. t. irt 4.000 D vredna krava. — Razne nezgode. Ivan Kane, 12-letni posestnikov sin iz Mensša in dijak tukajšnje gtmaaaije, je včeraj popoldne radel v hiši št 5 na Dvornem trgu s hodnika in s* j precej poskodov?.! po glavi — Miha Fortič. j dijak trgovske Sole, Je padel včeraj zvečer ,' s stopnic in si zlomil levo roko. — Porenta Ivan. 2i)-letni posestnikov sin Iz Za\ oj»elJ pri Dobruniah, se je ieral z neko patrona, kl je eksplodirala in mu raztrgala skoraj celo roko. Vsi poškodovanci so Ivi i oddani v bolnico. — Razne tatvine. Ki'o znanka »Klnta« je bilo ukradeno Juliju Jančlffaiv: n-> Firnrn-skl cesti. Kolo je bflo vrednr 2' I Dta. Trgovcu Karlu Dimniku iz Sv. Lenarta ie hibo ukradeno kolo vredno 2''»C>0 Din. Na Vrhniki je bPa posestniku Matiji Široku ukradena listnica z 255 Din !n srebrna ura. — Sola za sestre. Zdravstveni o.i^ek za S!ovenr'-> v Ljubljani razolMiJe n h za 10 štipendijskih mest v Šoli za «er;tr-jajo na raTp:s v Uradnem list::. — »Prerok« v Bosni. V okoMci Pan*a Luke v Rosni se je klatil zadnie čase nek! Milan Bafcič. oblečen v kmečko noš-, r d -gimi lasmi in brado, stalno rri $ebi noseč" križ in evin'ic'ii. Izilajal se ie za od H< v.m — Kino Matica »Karneval mrtvecev«. Ta izvanredno zanimiva, tragedije rolna ljubavna drama, se predvaja od d:'."..<- »_a-Ije do nedelje. V jrlavni vloci Je Dak'i:y Ser-vaes. popularna filmska diva, — Na Lavercj pri LJubljani Je v nedeljo žegnanje. f.ji:bljančanom, ki polete r.a Laverco, postrezio *e bode v zostlni *pri Ozrinu« s svežimi domačimi klobasami. — Več jutri v oglasu. — Koncert! Danes in redno vsal c!*a v novo rmovirani restavraciji in kavarni »Tratnik«. Koncert ciganske kapel- od rr4 9. do pol 1. ure ponoči. Vstop prr^t. — Crne običajne. — Koncert. Jutri v soboto v kavarni »Evropa« koncert dravske rođbe. Začetek ob 9. uri. Vstop prost — Kavzrna »Jadran«. Turjaški irs 6. Vsak večer koncert salonskega orkestra. Vstopnina prosta. — Koncert v kavarni »Pmona« se vrši 'danes v petek ob 8. zvečer. Igra I. ljuHj. salonski orkester. — Sufler III sufleza. Uprava Narodnera kazališta u Osijeku traži dva spremna suflera (suflere) i to 1 za dramu i 1 za opera i operetu. Oferti neka se šalju izravno aa upravu kazališta. — Opozarjamo, da se je tvrdka J. Maček stara, priznano solidna trrov-'na % oblekami, preselila v hišo PokrvnlnsVerja zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. — Opozarlamo na današnll Inserat konfekcijske industrije Drago Scharab, Ljubljana. Dvorni trg št. 3. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 26. oktobra. Sprejeto ob 13. Na današnji borzi je bila še vedno »hausse«, ki pa vsled intervencije Narodne banke ni mogla dvigniti tečaja v tej meri kot na včerajšnji borzL Narodna banka je dajala mnogo blaga ter je razen v Curihu in Ncwyorku, katerih ni imela na razpolago v zadostni množinL precej zavirala naraščanje tujih deviz. Vsled čvrstoće na tukajšnji borzi je bil tudi dinar danes iz Curiha javljen mnogo slabeje (6.50). Po borzi se je v nekaterih devizah zopet opazilo nekoliko več blaga. Na efektnem trgu ni bUo skoraj nobenega blasra. Ob zaključku notlrajo: Devize: Curih 15.575—15.15o25, Pariz 5.05—5.125, London 392—393, Dunaj 0.1230—0.1235, Praga 257 -262, Trst 391.5— 392, Newyork 86.75—S7.25, Budimpešta 0. 40—0.50. Efekti: 7% drz. invest. posojilo od 1. 1921 66—68, Ljublj. kred. banka 205— 210, Prva hrv. šted. Zagreb 1020—1'-90, Slaven, banka, Zagreb 110, Hrv. slav. hip, banka Zagreb 112—115 Hrv. eskp. banka Zagreb 161—164, Jugoalav. banka Zagreb 153—156 Trb. prem. društvo 900— 910, Slavonija 227—230, f!xploataclJa 227 — 235. Gutrmann 1610—1650, šečerana 2350 —2360. Nar. šum. ind. 161.50 170. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 26. okt. (Izv.) Današnja pred-horza: Beograd 6,50. Amsterdam 215.25. Newyork 561.50, London 25.20, Pariz 32.65, Milan 25.20, Praga 16.54, Budimpešta C.030?, Bukarešta 2.65, Sofija 5.27. Varšava 0 0005, Dunaj 0.007875, avstr. žig. krone 0-0079. — Trat. 26. okt. Predborza: Beograd 25.60—25.76. Dunaj 0.0315—0.03175. Pra*a 65.75—66, Pariz 129.75-130, London 100.15 —100.30 Newyork 22.20—22.30, Curih 396 — 398. VREMENSKO POROČILO. — Dunaj. 25. okt. (Uradna vremenska napoved za 26. okt.) Izpremenljivo in relo teplo vreme, ponekod bo sijalo solnce. pa tudi dež od časa do časa ni izključen. Nad-normalna temperatura ostane še nadalje. Poizvedbe. — Lovski pes španijel se Jo Izgubil na Viču cesta v mestni log v torek 23. okt. zvečer. Je srednje velik, ima dolgo dlaka In kratek odrezan rep. Barve je sivkatte s velikimi temnimi lisami. Na ovratniku je znamka št. 793 in hne Lukan. Pošten najditelj naj ga odda ali naznani avoj nas!ov proti dobri nagradi na dr. Lukana Pred škofijo. 15 II. — Zatekel se le mlad lovski pes. brec znamke, nemške pasme. Dobi sc v Gradišču 8. pri Jezoy_šku, stran. 4. >SLOVENSKI NARODc dne 27. oktobra \92o. btev. 246 Izpred sodišča. — at nmH norici »Manjše nerodno* 6« t tfi. 244. s dne 35. t. m. smo od prizadete lirart naproieari afocovlri, da F. Reša ni snaanafla Marila Drakslcrjeva, nego pcH-etfa; ona pa Jt bila klicana pred sodišče Va kot priča. Ker p-* et}A sorodnica obto-faaca, je od prICanla odstopila. Tudi si res, da ga Je dejansko iafila, nego nasprotno, on se }e spozabil in udaril ?\ojo teto. — fittrl bala ao vozffl Hotedrški fantje ti *braB pracejinjo svotico za pijačo. V asdeUo da« 23. julija §o se zbrali pri Vavk- ' mcrwi gospodinj! ki jo prosfll, če smejo pri ajl prirediti domačo zabavo s plesom, kar fm Ja lena rodi dcrroffla. m pfll so fantje, peli ia plesali In ibralo se pri Vavknu tudi ansoao soesdov. Prfill so tja tudi or cinik i, ti so i fanti baJhaali Ia bfla je vesela m živahna ■edeija. Proti večem je večina ve-aeis đrnJbe odana hi vse bi bilo dobro, da aa ni preselilo kakih 30 do 40 fantov v sobo, kjer so nadaljevali veselo pirovanje. Ta zabava pa se Je končala s prepirom in le malo je manjkalo, da nI patilo več žrtev. ICar fantje niso te domače prireditve, dasi je bila v zasebni hiši prijavili in plačali veseBčneira davka, je prišla okrog pol 12. are orožnlika patrulja in zahtevala, da se fantje nrirno razidejo. To pa kot običajno fantom ni bilo po volji ha ker so bili že precej vinjeni so se orožnikom uprli. Po- stati so pa precej surovi, padale so žaijhre besede celo grožnje, zabavljivke hi psovke m prvi povod za na daljni poostreni prepir Je bfl ta, da so orožniki aretirali dva najhujša razgrajača brata Alojzija ta Jožeta Logarja. To Je fante razburilo tako, da so se dogovorih* In navalili na orožnlško postajo, ki je takoj nasproti Vavknove hiie, kar je bilo za fante v tem slučaju Jako neugodno. Jasno, da so sli fantje v gručah iz gostilne, gotovo, da razjarjeni vsled aretacije dveh tovarišev In pijani niso baš lepo govorili In to je bflo obtežlmo pri razpravi. Na obtožni klopi pred tukajšnjim sodiščem so bili včeraj -- brata Al. In Jože Logar, Fr. Rupnik, Jak. Logar, Jak. Menart Kari m Fr. Nagode, Janez Zagoda Le-op. Gruden, Fr. Brus, Jan in Ign. Brenčlč, Joa. Rupnfk Jak. Gabrovšek. Obtoženi so, da ao hoteli osvoboditi aretirana tovariša in so v to svtHo napadli oboroženi s poleni v strnjenih vrstah orožniško postajo ter na nedostojen način psovali orožnike hi na pomoč došle finančne paznike. Fantom pa se ta napad ni posrečil in dasi je padel en strel, se ni pripetila nobena nesreča. Obsojeni so brli: Al. Logar na 3 tedne. Jože in Jakob Logar vsak na 14 dni zapora. Fr. Rupnik na en teden. Fr. Nagode na 10 dni In Leop. Gruden na 4 dni zapora. Ostali pa so bili, ker se jim krivda ni mogla dokazati, oproščeni. Tak je bil žalosten konec veselega plrovanja. Razne stvari • Konec praškega Beeaa na Španskem. Španci so radi posnemali ošabne P ruse in tako so se smešfll tod! s pruskimi šlemi v armadi. Sedaj pa je diktator Prtmo de Rl-vera podpisal ukaz, da se Sem s prusko konico t španski armadi nemudoma odpravi • Kos železniške proge ukraden. Iz Berlina poročajo: Predrznost kovinskih tatov je vedno večja. Vrhunec pa so dosegli oni zločinci, ki so na progi Zehdenick-Lieuenwalde odnesli 100 metrov Železniš-šklh tračnic. Odpeljali so jih z velikim tovornim avtom. • Vlak, ki se nikdar ae ustavi. Na Angleškem preizkusijo te dni vlak, ki se ne ustavi. Hitrost vlaka se avtomatično povečava oz. zmanjšava. Ko prihaja vlak na postajo, se zmanjša hitrost na eno miljo na uro, tako da potniki lahko vstopijo in In izstopijo. Ko odhaja s postaje, se hitrost polagoma poviša do 42 milj na uro (47 km). Hitrost kontrolira poseben vijak. • Lfoyd George od IndVfancev tetoviran. Kot poročajo iz Newyorka, je postal Llovd George ob priliki svojega zadržanja v mestu Mlrmeapoiis prigodom neke kričeče ceremonije junak dneva. Bivši ministrski predsednik je bil od v Minneapolisu naseljenega plemena Sioux-Indijancev povab- ljen na banket in se je moral pustiti od Indijancev umetno tetovirati • Riba ga le potegnila v vodo. V We- sterholtu, okrožja Reckllnghaosen v Ameriki, je bfl neki mož, ki je pri 1 ovijan ju rib na neki višhrt sedeč zaspal, od ribe potegnjen v vodo. Približno 14 funtov težka riba ščuka je pograbila za vado tako močno, da je ribič odletel v vodo In bi sigurno utonil, da ni prišla pomoč. • Hči angleškega general« poročila svojega slugo. V angl. visoki družbi je vzbudila veliko govoričenja poroka krasorlce Carole VVIttlng z njenim 25 letnim služabnikom Edvardom Davlsem. Poroka se je vršila Cisto na tShem v neki mali cerkvi v Penbryn-Han. Mlada dama je hči angleškega kavalerijskega generala In sadnja potomka starega plemenltaSVega rodu. Srečni poročenec, kmečki sin. je bfl pri VVittmgovi drtrfmi dve leti v službi. V svetovni vojni je služil kot narednik pri brigadi kateri je poveljeval general VVittiag. Po končani vojni je prišel v shirbo k njemu domov. Nihče ni ničesar vedel o ljube renskih odnošajfh hčere do služabnika in rudi poroka je ostala rekaj čast povsem rajna. Sele neki iznajdljivi reporter lista »Daflv Chronicle« jo je izvohal in poročal o njei javnosti. Pred poroko ie rekla iMiss Caro-la svojemu očetu, da gre ne obisk k sorodnikom. Daviš pa je naznanil svojemu gospodarju, da je dobil drugo slufbo. Po po- roki sta odfla sa par dal v WelchpooI, kjer Ima general m»!o v Ho. Catrt! daa je šla ona domov, mladi mož pa je med tem nekhn svoihn prljstaUsm razodel, da se je poroči!. Seveda je bilo nema razočaranje in ogorčenje vHfke, ki se je pa poIerJr\ ker je hčerka edfil otrok. 21 letna Carola ni samo samo mana krasotlca, marveč je tudi bogata In dobi 8- velfko dedš?lno. — Derila. V počasne nje spomina umrlega g. Ja*ka Cveka so darovali: G. Ludrv vik Borovnfk iz Borovelj; za društvo fca< 100 Din. za Sokola na Taboru 100 D, za Ciril m Metod, drnžbo 100 Din in z. dr. Otoksr Prbaf. 100 Din za Cir. in Metod, čruabo. ?rčna hvala! Olavnt urednik: RASJO PUSTOŠIFUSER, Odtnvorm nrcdmk: VA1.F.NTlyl KOPITAR. Premog lat radnika Trbovlje, cement c&aino v zalogi pri H. Petri 6, Cosposvetska cesta 16 nasproti Kolizeju. 10503 Prodam • velikih krasnih hram-ttlh sodov, razno trans- Prtno vinsko posodo, kompletno vinsko se-patko, sodacsko orodje, koles e I j, stroj za nalete v rasttftn« Ogleda se: 11248 Augusti n, Sp. Šiška, Sv. Jernela cesta 231 Pisalni streli poHe mehanične delavnica (ponravljalalea) L. BARAGA, Lfnblfana, &elenbarrjova nlica G*!. Kopu jem posjed n Sloveniji do 100 jutara aa stan-benlm 1 gospodarile?™ zgradama« Plaćam n gotovom. Prodavaoci neka stave svoje ponude na agenturu INTERMISSOR, Zagreb, Samostanska ulica 9. Telefon 21—64. 11223 Bukovo t*N nudi najeti Skala - Ljuo (Jna Mlrje št. 4 11394 priporoča ■ARODHA KNJIGARNA Prager Presse za Jngaslaoljo. najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*— mesečno. Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. drŽav Male Antante. Samostojnega polirja Isčeme za takof. Slograd d. d** Lfnblfana tftofom do 20 Din 5' — ; vsaka a sesale 50 dav3£!no vred Traži se sobarica. Nastup službe odmah. — Ponude slati na: Nikola T. Tomić, trgovac, Petri* nja. Hrvatska. 11.420 mca, kompletna, nova. nadalje salonsko ogledalo, več originalpih slik. gik, mo» ško sedlo in druge ma» lenkosti naprodaj. — Na-alov pove uprava »Slov, Naroda«. 11.417 2 mebiorani sobi oddam takoj gospodu, kateri mi plača aajemni* ne* jra eelo leto naprej. — Naslov pove uprava '»Slov. Naroda«. 11.408 Knjigovodja-korespondent samostojen bilancist, lice slntbena deiell. Ponudbe pod .Vsestransko vporabljiv 11415" na upravo Slovenskega Naroda. 11415 Krojaški Đomočnik za boljša — vojaška in civilna — dela se sprejs me ori Simcn Klimaneku, Ljubljana, Šelenburgova ulica. 11.323 Damski modni plašči, jope in kostumi °/o pogosta v konfekcijski trgovini Fran Lukić Pred škofijo 19. Ečerao nadmonterja, taterega pozneje pri spo* sobnosti stalno nastavil mo kot montažnega nad» zornika. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 11.313 Gospodična, vešča vseh pisarniških del, posebno računstva, z lepo pisavo, želi preme* niti dosedanje službeno mesto. — Ponudbe pod »Slovenka/11.414« na upr. »Slov. Naroda«. Potnik, dobro vpeljan po vsej Sloveniji, išče poleg svo* jega, še druga zastop* stv«. — Ponudbe pod »Zanesljiv in dober pro* daialee/11.416« na upravo »Slov. Naroda«-. Kolo, dobro ohranjeno, kupim takoj. — Ponudbe pod »Kolo/11.413« na upravo »Slov. Naroda«. Dre en rs ki pisalni mizi se kupita. — Ponudbe pod »št. 77'11.251* na upravo »Slov. Naroda«. Večja množina bukovega oglja (suhega) I. vrste in d r v ■e kuni. — Ponudbe: Trst, Casella 209, Piarza Borsa. 11365 Večjo množino živega srebra kupim. — Ponudbe na: T Augustin, tovarna za točenje kovin. Spodnja Siska, Sv. Jerneja c. 231. 11.240 Mesečno sobo 5 hrano išče gospod takoj •It s 1. novembrom. — Ponudbe pod »19 okto; her/11.062« na upravo »Slov. Naroda«. Na stanovanje in brano se sprejme gospod s 1. novembrom. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 11.373 Opremljeno sobo išče miren soliden urad* nik s 1. novembrom t. L — Ponudbe pod »št. 34 11.406« na upravo »Slov. Naroda«. Na stanovanje in domačo brano se sprejmeta takoj dva gospoda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 11.407 ij Ji: Sobo, prazno ali meblovano, išče poročen carinik brez otrok. — Ponudbe pod »Carinik/11 404« na upra* vo »Slov. Naroda«. i 0Jtoderna stanovanja o pravkar dograjeni sfavbi na lepem prostora neposredno o centra, oprem* l/ena s osem konfortom, se oddajo o najem. ^Pojasnila le na pismena opra* šan/a pod „Pentram" na a prao o Usta. Proda se pohištvo iz mehkega lesa — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.362 Plinska peč (srednje velika) napro=> daj. — Narodna knjigar* na, Ljubljana, Prešerno* va ulica 7. 11.336 Auto »Praga«, 4 tonski, s polnim gumi« jem, naprodaj. — Ogleda se pri Auto * Florjanči3, Ljubljana. 11-421 si Za zimo! Proda se več oletilmh strojev št 5, 6, 7, 8 — Pomidbe pod »F. G. 120/11 ;410« na ■•pravo »Slov. Naroda«. Prodam ood oferto 1 nivelaciiski •nštrument in 1 teolit z htaaolo. kompletna s sto* jaloma najboljše kakovo« sti. — Naslov pove upra* v« »Slov. Nar.«. 11.392 Dijakinja *e sprejme na stanovanje in hrano v sredini mesta. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.357 4000 kron nagrade in lepo stanovanje dveh sob in pritiklin dobi, kdor preskrbi stanovanje s tremi ali štirimi sobami. Pootfdbe pod »V Ljub* liani'11.376« na upravo »Slov. Naroda«. Soba, meblovana ali nemeblo* ▼ara, se išče za takoj: no možnosti v sredini me* sta. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Dobra plača '11.366« na upravo »Slov Naroda«. Soba* -•rimema za pisarno, v bližini kolodvora, se išče nroti visoki najemnini. Nahaja se lahko v pri* tličiu, tudi na dvoriš'u. — Ponudbe pod »Št. 578 11.252« na upravo »Slov. Nareda« Elegantno sobo nri samostojni dami z vso oskrbo išče mlad in* teligenten gospod (trso» vec»velrr>f»*»rsrnik). — Do? pisi pod Elegantna/l 1.412 na upravo »Slov. Nar.«. Mesečno sobo (priprosto) išče gospod s 1. novembrom; ne daleč od sredine mesta Pose* ben vhod. — Ponudbe s ceno pod »Trajno/11375« na upravo »Slov. Nar.«. Malo stanovanje (soba, kuhinja) v een* tramu m*e*a, se aaaneaja za večje (dve sobi in kti* hinja) tudi na periferiji mesta. — Ponudbe pod »Zamenjava 11.393« na "nrava »Slov. Naroda Sv Jakoba trg št. 5. 11.432 Vino! 70 hI izbomrpa bizeljan-ca letnika 1^22 in 8 hI starine letnika 1021 za buteljke se odda. — Tudi v manjših količinah. — A. Kolcnz, Brežice. 11.344 Družabnik s kapitalom do 180.000 dinarjev se išče za že vpe» ljano industrijsko podjet* je. — Ponudbe pod »Do* bičkanosno 11 353« na upravo »Slov. Naroda«. Gostilno na račun v kakem prometnem kra* ju išče mlad zakonski par brez otrok. — Dopisi naj se pošljejo na upravo »SI. Naroda« pod »Gostilna na mČua/11.377«. Perje od kokoši, puranov, gosi, rac se dobi vsako mno* iino iz prve roke pri E. Vajda, izvor perutnine, Cakavee, Mediimurje, T"* goalavija. — Telefon 5°. 4, 3. 11.085 Izšla je Tarifa xa izvoz vsakovrstnega lasa v Italijo; nova izda* fra, veljavna od 15. seo* *caabra 1923. Cena 20 di* aarjev. Dobi se tadi po *»»avzeti'i pri V Tomr, Dunajska cesta 31, Ljubljana. 11356 Znižane crne ! Lastni modni atelje za gospode! zimnice, roglenc i. t. d. le pri ItenfeKcijsKi industriji Progo Ce^ujab Ljubljana Uvadba vrne tvorasio, rse blaisjo le od prvovrstnih svetovnih angleških In čeških vsled tona jaantlm aa kvaliteto vsega pri saenl kupljenega Maga. — Vsa isdelava Je v laatal relljl. «* Brata Pofillss i. dr. tvornica vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, f f ■ ■ UIIM kovinastih jfumbov i. t d. Ljubljana I, poštni predal 126 SV" takol In v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naroč-lih rooust. 6865 V nedeljo, 28. oktobra žegnanska proslava na Laverci v restavraciji MPrl Ogrtnei". — Domače krvave klobase. — Razna jedila, — Pristna vinska kapljica. — Godbe in zabava. — Za ljubijančane je krasen Izlet! Se priporoča Fraac Mable, ffostilnij'ar In mesar. Laverea. aznanilo. Tvrdka Frle Zonal|l6f visafrsdoik In veletff. vina L- Ljutomera vljudno nsjnanjs gf gostiln i.1* - em in restavr^er em. dn je v hiši f. Ivana Lapa ne v Navem Udmata vrl Ljubljani ot\'ar