KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 29 MATEVŽ LANGUS IN ČOPOV TER KORYTKOV NAGROBNIK EMILIJAN CEVC Dne 6. julija 1835 je Matija Cop utonil v Savi pri Tomačevem. Pokopali so ga pri Sv. Krištofu ob levem zidu pokopališča, blizu groba Valentina Vodnika. Malo manj kot tri leta pozneje, 24. marca 1838, je prinesel »Illyrisches Blatt« tale oklic: GRABMAHL des Mathias Zhóp. »Mehrere Freunde unseres ausgezeichneten Landsmannes, Mathias Zhóp, haben beschlos- sen, ihm ein Denkmahl zu errichten. Die zur Deckung der diesfälligen Kosten eröffnete Subscription hatte bis nun einen günstigen Erfolg. Entfernte Freunde des Verewigten, und sonstige Vaterlandsfreunde, die sich die- sem Unternehmen anzuschliessen geneigt sehn dürften, werden in Kenntnisis gesetzt, dass die diessfälligen Beiträge in der Buch- handlung des Herrn Ignaz Edlen von Klein- mayr oder beim Herrn Michael Pregel, Ver- walter der D. O. R. Commenda Laibach, sub- scribirt und erlegt werden können. Zur Be- rathung über die Form dieses Monumentes wird am 29. April 1838, Vormitags um halb elf Uhr, im Saale des D. O. R. Hauses eine Versammlung Statt finden, zu welcher alle Herren Subscribenten eingeladen werden. Sollte ein grösserer Betrag einfliessen, als der, welcher zur Errichtung dieses Denk- mahls benöthiget wird, so wird er zur Reno- vierung des Vodnik- und Linhart'schen Grab- mahles verwendet werden.« V zgodnji spomladi, vsaj v začetku marca 1838, se je torej sprožila in prinesla že tudi prve prispevke misel, da bi profesorju Copu postavili primeren nagrobni spomenik.* Sa- mo ugibamo lahko, kdo vise so bili tisti Čo- povi prijatelji, ki so sprejeli ta sklep, a goto- vo so bili med njimi Prešeren, Andrej Smole, Miha Kastelic, bržčas tudi Fidelis Terpinc in še kdo, organizator celotne akcije pa je bil oskrbnik ljubljanske križniške komende in za slovens!ko kulturo vneti Mihael Pregel.- Zato so za posvetovanje o obliki spomenika tudi izbrali dvorano križniške komende, za čas pa nedeljo 29. aprila ob ipol enajstih. Ude- ležili so se ga pač vsaj Čopovi najbližji pri- jatelji. In med temi smemo slutiti tudi sli- karja Matevža Langusa. Da sta si bila Cop in Langus zelo blizu, smemo sklepati po izročilu, po sorodnem zna- čaju in po spletu življenjskih okoliščin. Oba umirjena in življenjskemu vrvežu odmaknje- na značaja sta se ogibala glasnih gostilni- ških družb in se posvečala predvsem svoje- mu delu; povezovala ju je zaljubljenost v Ita- lijo in antiko, klici žive sedanjosti pa ju niso privabljali. Združevala ju je vera v umetnost in imela sta sikupne prijatelje, med katerimi so bih najvidnejši pesnik Prešeren, profesor Karel Schulz-Strasznidki, dr. Janez Nep. Oblak, Fidelis Terpinc itd. Gotovo je Cop Langusa večkrat obiskal doma in v ateljeju, kjer ga je prijatelj tudi portretiral, za toplo razpoloženje pa je skrbela slikarjeva duho- vita in izobražena soproga Ana; tej je Pre- šeren iz Celovca prav po Copu sporočil celo posebne pozdrave. Razen tega je Langusa in Copa povezovalo tudi poznanstvo z Barago- vo sestro Antonijo, poročeno Hof fern, ki je leta 1830 ovdovela. Lepa, dasi ne premožna vdova je veljala kot Čopova zaročenka, a po- roki je nasprotovalo Antonijino sorodstvo, nato pa je iposegla vmes še profesorjeva ne- nadna smrt. 30 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Med zbranimi v križniški dvorani je bil Langus edini, ki je bil likovno razgledan. Prešeren in Kastelic sta prevzela skrb za be- sedilo na nagrobniku, oblikovni osnutek spo- menika pa je napravil Langus. V Langiisovi skicirki, ki jo hrani Narodna galerija v Ljubljani (inv. št. 139), najdemo na hrbtni strani osmega lista ob risbi glave brkatega moža in osnutka Križanja na levi skopo skico Vodnikovega nagrobnika, desno od te pa prvo idejno Skico za öopov nagrob- nik (si. 1). Vse je risano s svinčnikom in v naglici, kalkor bi se ideja obličila sredi pogo- vora ter se sproti prelivala v prvi risani osnutek. Pri Vodnikovem sipomeniku, je Lan- gus nakazal eamo kaneilirani steber s ščita- stim poljem za napis in na vrhu približno ob- risno linijo kapitela. Je mar hotel s to sikico reči, da bi nekaj podobnega moiraâi postaviti tudi Copu? — Pač pa vsebuje risba Čopovega nagrobnika že vse značilnosti poznejše reali- zacije. Spomenik naj bi stal v polkrožno za- ključeni niši. Nad stopničastim postamentom se dviga njegov prizmatični del, podoben an- tični ari s profilirano krilno plošča; v nje- govem osrednjem pravokotnem polju naj bi bil bržčas prostor za biografsiki del napisa. Nad tem glavnim delom se dviga odio ml j en -i Slika 1 i Langusova idejna skica za Čopov nagrobnik (Narodna i galerija, sklclrka inv. št. 139) j kaneliran steber, na čigar vrhu sedi isiova, (pod njo pa se preveša čez odlom stebra kača, ki grize lastni rep. Pred stebrom je odprta ve- lika knjiga, na kateri naj bi bili bržčas vkle- sani (na risbi z vijugami nakazani), sipomin- ski verzi. Na desni zgoraj je slikar dodal celO' beisedo »Sava«, kar naj bi bil morda utrinek spomina na vailo ve nesrečne reke, ki je pri- jatelja ugrabila — ali pa moramo brati dru- go čAo kot »o«, kar bi dalo besedico »sova«, nanašajočo se na atribut na vrhu spomenika. Vse kaže, da je Langus sikicirai ta še vedno v popolnoma klasicističnem duhu pojmovanL spomenik kar v križniški dvorani med pogo- vorom in izmenjavi misli o njegovi obliki. Skicirka je bržčas krožila med prijatelji, ki so idejo odobrili in natO' Langusu zauipali na- logo, naj izriše dokončno predlogo. Risba le- te se sicer ni ohranila, a nagrobnik sam, ka- kršnega so leta 1840 postavili, potrjuje Lan- gusovo avtorstvo (si. 2). Izklesan je iz črnega kamna. Pravokotna baza je bogato profilirana v obliki padajoče fcarnise, po katere »zvončastem« delu se vrtste lovorovi listi. Prizmatični glavni del ima po- globljeno pravokotno polje s prisekanimi ogli, namenjeno za napis. Krilna plošča je klasično profilirana, na tej pa stoji na kva- dratni plinti odlomljen kaneliran steber s profilirano bazo; poševno se ovija okoli steb- ra vitica z bršljanovimi listi. Vrh stebra je Stala nekoč na odprti knjigi sova, čez njegov odlomi j eni rob pa se preveša v lastni rep za- grizena kača, ki se je nekoč izvijala izza knjige. Sova in knjiga sta izginili ob prena- šanju spomenika na Navje. Glavna zamisel je torej enaka kot na Lan- guisovi skici, le odprta knjiga je prešla na vrh stebra pod sovo. Biografski in slavilni napis sta vklesana skupaj na prizmatičnem delu nagrobnika v bohoričici z latinskimi črkami. Stilno se nagrobnik podreja klasicistični oz. empirski oblikovni formuli, kar velja tudi za njegovo simboliko. Odbiti steber po- meni nasilni konec plemenitega življenja, so- va učenost in kača nesmrtnost (predvsem v pomenu nesmrtnega spomina), bršljan pa je, podobno kot lovor, častni venec. Pri Germa- nih so njegovi vedno zeleni listi bili posve- čeni mrtvim, tu pa moramo misliti na bršlja- nov venec, kakršnega so ipodeljevali v starih Atenah (pesnikom, katerih tragedije so zma- gale pri Dionizovih gledaliških igrah. Proporcionalno je spomenik izpeljan v zla- tem rezu; njegovo sorazmernost moti le mal- ce predaleč segajoča krUna plošča glavnega dela. Gref torej za tip nagrobnika, kakršnega je Langus lahko spoznal v Italiji, še prej pa kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 31 Slika 2 Čopov nagrobnik na Ijuö- Ijanskem Navju (sova in knjiga na vrhu zdaj manj- kata) na dunajskih pokopališčih, kjer se je ta for- i ma ohranjala vse do arede 19. stoletja. Sim-i bolično spremljavo mu je lahko kdo nareko-i val. Morda Prešeren? Bršljanov venec — naj- večje veselje meji na tragičnost; mladostni ogenj, ki človeka tudi izpodkoplje in uniči; knjiga, ne do konca prebrana... \ Skicirko, v kateri je risba Čopovega na - : grobnika, je Langus uporabljal, kakor vse | kaže, v letih 1838—1841, na žalost pa je med i vsemi drugimi najtežje časovno natančneje i določljiva. Razen tega vemo, da je slikar : hkrati uporabljal po več risank; zdaj je segel j po tej, zdaj po drugi, kakor so mu ravno prišle pod roko ali kjer je bila še kakšna prazna stran,^ zato ni mogoče vseh razvrstiti v kontinuirano zapovrstnost. Preden se poslovimo od Langusovega in Čopovega prijateljstva, poglejmo še v risan- ko z inv. št. 136, ki ji na žalost ne moremo določiti spodnje časovne meje, da pa jo je slikar porabljal še leta 1839, razvidimo iz vrste risbic in skic za nagrobnik tega leta umrlih Ovsenekovih dečkov, za katerega je zložil Prešeren znane verze »Jasni so in sreč- ni b'li...« Druge risbe so časovno manj do- 32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 ločljive, (ker gre predvsem za kopije po cer- kvenih slikah drugih slikarjev in za nekaltere LanguBove lastne nabožne kompozicije. Pri- tezata pa nas dve portretni risbi nekega mrtveca: prva, ki je bolj skicozna in s katero slikar očitno ni bil zadovoljen, je na listu 9 ob risbah dveh layeresknih židovskih figur, druga, krepkeje izrisana, pa je na desni zgo- raj na strani 7 ob risbi lestenca in skici leve roke (si. 3 in 4). Koga ti risbi predstavljata? Z vso previdnostjo in le kot hipotezo naj zapišem: morda gre za risbo prijatelja Copa na mrtvaškem odru. i Gotovo je tudi Langusa Čopova nenadna smrt pretresla kot Prešerna in prenekatere- ga kulturnega Ljubljančana, pa je želel ohra- niti tudi podobo mrtvega Copa, potem ko je, menda celo večkrat, portretiral živega. A ži- vega je zajel vedno en face, tu pa je pred nami glava umrlega v strogem profilu, kar zelo otežuje primerjanje. Misel, da gre za posmrtno portretno risbo Copa, bi potrjevala frizura z zalisci, dasi je ta nakazana le s sko- pimi črtami in se zde lasje nekoliko redkejši kot na oljnem portretu, ki je kakih deset let starejši.^ Se bolj prepričljiv se mi zdi spodnji del obraza z značilno oblikovanimi ustnica- Slika 3 Domnevna prva Langusova risba umrlega Matija Copa (Narodna galerija, skicirka inv. št. 136) Slika 4 Domnevna druga Langusova risba umrlega Matija Copa (Narodna galerija, skicirka inv. št. 136) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 33 mi in izrazitimi ustnimi kotički, z močnima črtama od nosu do ust in z okroglo brado. Le nos se zdi na pravem portretu lahno ukrivljen, medtem ko je na risbi ravno za- jx>tegnjen; ker risba ni senčena, je ta del obraza nekohko nejasen in nedodelan. Ce pa primerjamo nos na litografskem posnetku, ki ga je leta 1838 napravil dunajski litograf Blau za Korytka^ — po Langusovem oljnem portretu — potem tudi razloček v obliki nosu izgine. Vsekakor sta Langusovi risbi tolikanj vabljivi, da je vredno nanju opozoriti, do- končno odločitev pa moramo prepustiti času in natančnejšim analizam.' Risbi sta na prvih straneh risanke, kar ka- že, da je bila ta tedaj še precej neporisana. Risba starcev na listu 9 je nastala mnogo pozneje, ko se je risanka že napolnila in je zato slikar 'potegnil novo risbo kar čez sta- rejšo portretno skico, ki jo je bil kot neza- dovoljivo nehal izpopolnjevati že po začetnih obrisih. Dne 26. marca 1851 je zapisal Bleiweis v Novicah (str. 63 — »Zastran Linhartoviga nadgrobniga spominka«) takole: »Naš slavni, léta 1795 umerli rojak Lin- hart, kteriga dela časti učeni svet kakor se tudi prost kmetic nad njim veseli, ki pozna njegovo ,Zupanovo Micko' in njegoviga ,Ma- tička', počiva pri sv Krištofu na Ljubljan- skim ipokopališču pod nagrobnim kamnom, kteri je bil léta 1840 popravljen. Naš verli domorodec, mnogospoštovani g. Mihael Pregi, oskerbnik Križanske kernende v Ljubljani, je začel v letu 1838 nabéro za Čopov apominek, kteriga mu je v letu 1840 krasno postavil, ob enim je iz dohodkov te nabire spominek Vodnika in Linharta, ki vsi blizu skupej po- čivajo, popravil. Takrat je Prešem, na kteri- ga grob v Krajnju bo tudi kmalu spominek postavljen, sledečo nadgrobnico nadpisal... Ta nadgrobnica in celi nadpis sta v 10 letih tako obledila, da potrebuje poprave. Goap. Pregi nas je imidan te potrebe opomnil: naj bi se ob enim, ko se bo Pre- šernu spominek postavU, tudi popravil Lin- hartov. Blagi nasvet zasluži, da ga spolnemo. Poprava stariga prostiga ne bo veliko stroš- kov prizadjala; če bi se pa po darovih mno- gih rodoljubov več denarja nabralo, bi se utegnil nov spominek 'postaviti, enak Copovi- mu in Vodnikovimu. Po nasvetu g. Pregelna povabimo tedaj vse rodoljube: naj blagovolijo pripomoči k temu domorodnimu namenu! Gosp. Pregi je podaril 2 gold. Dr. BI. (je podaril) 2 gold.« Leta 1858, 20. oktobra, pa je Pregel v No- vicah (str. 335) še sam poudaril: »Naredil sem — grob rajncemu Copu s pomočjo daril in popravil sem o tisti priložnosti Vodnikov in Linhartov spomenik na pokopališču pri Sv. Krištofu. S tem pa niso bili dovoljni daro- vavci, dasiravno sta bila slavna rojaka še v živem spominu; kaj bi šele büo, če bi kdo hotel spomenike v davnem času popravljati. — Mihael Piregel.« Komentator v Kidričevem »Prešernovem albumu«' je zapisal celo misel, da Vodniko- vega in Linhartovega spomenika niso samo popravili, marveč kar scela na novo posta- vili; Linhartovega so — spet na Preglovo'po- budo! — leta 1851 vnovič popravili. Vodniku so sipomenik postavili že v letu njegove smirti 1819, opremili pa so ga le z latinskim napisom:** VALENTINO VODNIK / SLAVO-CARNIOLO / VI. IDIBVS lANV- ARII / SEXAGENARIO / VITA FVNCTO / AMICI POSVERVNT MDCCCXIX. — Na pravokotnem podstavku z vgraviranimi pal- metnimi viticami se dviga kaneliran steber z volutnim kapitelom in festonom in na tem stoji (ali bolje: je stala) iz železa vlita žara, ovita s kačo — torej spet motiv, ki ga, je po- novil tudi Čopov nagrobnik. Na ščitastem .polju je bil citirani latinski napis, medtem ko je bil ščit na drugi strani stebra spočetka bržčas prazen. Med ščitoma visi na obeh stra^ neh navzdol obrnjena goreča bakla, pretak- njena skozi lovorov venec. — Tudi ta spome- nik je tipičen primerek klasicističnega na- girobnika, kar eden od mnogih podobnih, raz- postavljenih po evropskih pokopališčih. Nje- gov glavni pobudnik bi utegnil biti, kljub predsmrtni bolehnosti, baron Žiga Zois, o projektantu pa ne vemo ničesar, razen če bi pomislili na slikarja Vincenca Dorfmeistra, s katerim j e bil Vodnik prijatelj.' Podoba je, da so leta 1839 steber zasukali in na prazni ščit vklesali slovenski napis, latinskega 'pa obrni- li k steni. Tako rešitev je slu tU. tudi Steska, le da zaradi tedanje impostacije nagrobnika v stenski niši ni opazil, da je zadaj latinski napis še ohranjen^'''. Po črkah in delilnih črtah med besedilom novega napisa vidimo, da ga je viklesal isti kamnosek kot napis na Čopovem spomeniku, oblikovne sorodnosti pa hkrati dokazujejo, da je Langus zasnoval Čopov nagrobnik res ob misU na Vodniko- vega, kakor smo namignili že ob bežnem za- risu v umetnikovi risanki. Podobna je bila tudi predelava Linharto- vega spomenika, ki je po obliki mnogo bolj preprost. Na visokem postamentu je v okvi- ru iz sivega kamna vdelana črna marmorna plošča z latinskim in slovenskim besedilom. Na prekladi okvira sta izklesani prekrižani bršljanovi vejici, vrh pa zaključuje konaolna 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 greda, nad katero je posnet motiv poenostav- ljenega trikotnega čela in trikotnih akrote- rijev ob straneh, podoben profilu antičnega sarkofaga. Tudi Linhartov nagrobnik ni bil na novo postavljen. Zdi se, da sio obrnili le napisno ploščO', ker niso bili zadovoljni s starim na- pisom, zaplombirali vdolbino, v katero je bila nekoč zasidrana železna ročica, ki je ve- zala ploščo s steno ozadja, ter vklesali nov latinski in Prešernov slovenski napis iz sla- vMnih verzov. Tudi tu so črke in delilne črte enake kot na Čopovem in Vodnikovem na- grobniku. Morda so tedaj spremenili tudi vrh nagrobnika — če se to ni zgodilo šele leta 1851? — vsekakor pa ta del s kamnoseško trdo obdelavo ne vzbuja vtisa, da bi bil še iz konca 18. stoletja, torej iz leta Linhartove smrti 1795. Ne moremo pa reči, da bi bil tudi pri teh predelavah Langus aktivno sodeloval, kakor velja to za Prešerna, ki je Linhartu zložil verze in za Vodnika izbral ustrezno kitico iz njegove pesmi »Moj spominek«. Slika 5 Izbrisana predloga za nagrobnik Emila Korytka (Ljub- ljana, NUK) Leta 1839, 31. januarja, je umrl v Ljublja- ni kot poljski rodoljub internirani Emil Ko- rytko'. Za slovensko narodopisje zaslužnemu možu in prijatelju sta poskrbela dovoljenje za slovesen pogreb njegov rojak, prav tako političen pregnanec Boguslav Horodynski, in Prešeren, ki se je najbrž potrudil tudi za na- pravo spomenika nal grobu pri Sv. Krištofu, blizu Vodnikovega in Čopovega groba. Ker se je bil Langus izkazal že pri načrtih za Čo- pov nagrobnik, so ga najbrž povabili, naj ob- likuje tudi Korytikovega, za katerega sta pri- spevala Horodyóski poljski biografski naipis, Prešeren pa nemške verze. Napisa so vklesali v dekorativni kurzivi. Ohranjena je suhoparna, obrtniško korekt- na risba kot predloga za kamnoseka" (si. 5). Narisan je prizmatičen blok s klasično bazo in bogato profilirano krilno iploščo, na kateri stoji klasicistična žara. Nad napisom, ki ni nakazan, naj bi bila izklesana v reliefu lo- banja s prekrižanima kostema. Tudi za to kompozicijo nam nudi podobno, le da v proporcih mnogo skladnejšo skico liangusova risanka (Narodna galerija, inv. št. 140, hrbtna stran lista 4). Kaže nam preprost, a plemenito oblikovan ipodstavek v obliki an- tične are na stqpnicasti bazi; na vrhu ima krilno ploščo z žaro (si. 6). Očitno je, da je Langusova idejna skica botrovala tudi na či- sto izrisani predlogi, le da je ta — pač za- radi napisov — spremenila mersiko razmerje v korist višine. Zraven te skice je začel Lan- gus risati še drugo varianto z akroteriji na vrhu krUne plošče, sredi dela pa je to zami- sel zavrgel ter se lotil tretje, originalne j še kompozicije: na podstavku ipočiva podolžna prizmatična klada s krilno ploščo, nad to pa se dviga dokaj strma piramida z ovalnim po- ljem v sredi, ki je bilo namenjenq najbrž za namestitev reliefnega grba (si. 7). Realiziran pa je bil načrt, za katerega nima- mO' risane predloge, a je zelo verjetno, da se je prav tako oprl na Langusov načrt, hkrati pa je tako podoben Linhartovemu, da je bila že zapisana misel o istem avtorju obeh*^ (isi. 8). Iz temnega kamna iziklesani nagrobnik je pravokotna plošča, postavljena na visok pod- stavek; sestavljena je iz malce širšega spod- njega dela s Prešernovimi nemškimi verzi in skoraj kvadratnega zgornjega dela s poljskim biografsikim napisom v poglobljenem polju, pod katerim se vrtinci kača. Nad poljskim napisom je v ovalu Korytkov plemiški grb: tri zvezdasto prekrižana kopja. Sarkofagni zaključek z gredo in konzolami je podoben kot na Linhartovem nagrobniku. Od elementov z znanih Langusovih idej- nih skic je ostal le oval za reliefni grb. Da KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 35 Slika 6 Langusova Idejna skica za Korytkov nagrobnik (Na- rodna galerija, skicirka inv. št. 140) pa je sarfcofagne akroterijsike motive porab- ljal tudi Langus, dokazujeta tudi skici za neki drugi nagrobnik v risaniki inv. št. 136 (list 59). Zato je blizu misel, da je tudi reali- zirana oblika Korytkovega nagrobnika na- stala ipo Langusovem načrtu, dasi zanjo ni- mamo ohranjene risbe. Risanko inv. št. 140, v kateri so risbe za Korytkov spomenik, je porabljal Langus ne- kako v letih 1836—1839. To je ena tistih ri- sanlk, ki je časovno med najbolj določljivimi. Izidor Cankar'3 jo (pod št. VI. in staro ga- lerijsko inv. št. 953) postavlja spet v čas kma- lu po slikar j evi vrnitvi iz Rima, številne ris- be Bleda in Begunj z okolico pa kažejo, da je Langus začel porabljati risanko najbrž šele leta 1836. Za to leto namreč piše kustos ljubljanskega Deželnega muzeja, Henrik Fre- yer, v svojem dnevniku, da je 19. julija sre- čal Langusa in njegovo soprogo pri gradu Kamnu — risbe gradu Kamen so v skiciiikil' — in nato zvečer skupaj z njim občudoval slike v begunjskem gradu." Vsekalkor pa je slikar porabljal prazne liste te risanke tudi pozneje, tako tudi leta 1839. Komentator v »Prešernovem albumu« ugo- tavlja tako ob Čopovem kot ob Korytkovem nagrobniku, da njunih projektantov ne po- znamo. Zdaj lahko za Čopovega z gotovostjo, za Korytkovega pa z veliko verjetnostjo za- pišemo, da ju je projektia-al slikar Matevž Langus. Skupaj z Vodnikovim in Linharto- vim sta lepa dokumenta prevladujočega, dasi zapoznelega klasicističnega okusa, a tudi za- vesti tedanjega ljubljanskega kulturnega kroga. Ne vemo pa zatrdno, kdo je nova na- grobnika izklesal in starejšega Vodnikovega in Linhartovega prenovil. Upravičeno bi smeli najprej, pomisliti na kamnoseško de- lavnico Ignacija Tomana, iki je imela v svo- ji stroki v tedanji Ljubljani največji ugled. Slika 7 Druga varianta Langusove Idejne skice za Korytkov nagrobnik (Narodna galerija, skicirka inv. št. 140) 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Slika 8 Nagrobnik Emila Korytka na ljubljanskem Navju Danes so vsi ti in drugi nagrobniki depo- nirani v razpadajočem stanju na ljubljan- skem Navju, kamor so jih prenesli ob opu- stitvi pokopališča Sv. Krištofa. A kar je ne- koč poskusila reševati pieteta nâkaterih mož, posnemovalcev Mihaela Pregia, in Plečniko- va sipoštljiva arhitekturna ureditev, je danes ujeto v zobato kolesje hlastavega »napredka« — v smrad in hrup bližnjega parkirišča to- vornih avtomobilov in sosednjih razmetanih dvorišč; »kulturne dame« vodijo semkaj na sprehod svoje pse in prostaški nagon se spro- šča v napisih po zidovih. Nektere od za- služnih mož zastopajOi na Navju res samo še nagrobniki; njihov pepel je neprenosen ostal tam, kjer je »vzela zemlja v sebe njihove moči«. Nad njim pa postavljamo stojnice za vinsko razstavo... »Exegi monumentum ...« OPOMBE Za vse fotografske posnetke se toplo zahva- ljujem prijaznosti kolega Damjana Prelovška. 1. Avgust Zigon, Levstikovo delo za Prešerna do 1. 1870: 2. Nagrobniki Copu, Linhartu, Juli- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 37 janiju. Slovan XV, 1917. str. 321 ss. — France Kidrič: Prešernov album. Ljubljana 1950, str. 308 ss, sL str. 139. — Spremno besedilo za ta del albuma sta po Kidričevi smrti dopisala Al- fonz Gspan in Mirko Rupel; spomenike je popi- sal menda prvi. — 2. Prim. SBL II. str. 479 (av- torja Rudolf Andrejka in France Kidrič). — 3. Ne sme nas motiti, da je Izidor Cankar (Lan- gusove risanke: Začetki romantičnega slikarjai Razprave I. razreda SAZU IV/4, str. 15 ss) ka- kor večino drugih tudi to Langusovo risanko datiral v prezgodnji čas rimskega študija ali tik po njem, to je okoli leta 1826. — Pri Cankarju ima risanka številko VIII. in staro galerijsko inv. št. 952. — 4. Sliko glej v cit. »Prešernovem albumu« str^ 63 in tekst str. 291. — 5. Ibid. istr. 103 in 300. — 6. Tudi akad. Božddap Jakac, ki je kot odličen portretist vajen presojati črte člo- veškega obraza, dopušča možnost, da gre res za Čopov portret. — 7. Prešernov album, op. cit. s.tr. 309, si. str. 140 in str. 310, si. str. 146. — 8. Viktor Steska, Naši spomeniki iz empirske dobe. ZUZ VIII, 1928, str. 57 ss, si. str. 58. — Glej tudi: Cainniolia I, 1838—1839, str. 379. — 9. Dorf- meistru (1774 Dunaj — 1839 Ljubljana), učitelju risanja na ljubljanski normalki, je posvetil Vod- nik v enem od zapisov svoje pesmi »Bohinjska ; Bistrica« kitico o Savici (»Vincence, pisec / z j barvami. / Savico mi pisal / s črtami.«). — Iz- ^ brane pesmi Valentina Vodnika, Uredil Alfons Gspan. 1958, str. 184. — 10. Reprodukcijo Vod- nikovega nagrobnika pred okrnitvijo in preno- som na Navje glej v: Josip Mal: Zgodovina slo- venskega naroda. Celje 1928—1939, str. 339. — 11. Prešernov album. op. oit. str. 308, si. str. 137. - Risbo hrani NUK. — 12. Ibid. str. 310. — 13. Op. cit. str. 14. — 14. Josip Mal, Kustos Freyer i med slavisti. Cas X, 1916, str. 155 ss. — I5. Ru- ; dolf Mole, Navje. Naš Bežigrad. 1940, str. 72 ss.