PROSVETA
_ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urada tik t la aprsfnlikl »raatorii mi 8. UfttUI. A t«.
Off te« of Publication: M9V South LAwndal« Ava RockwaU 4004
Um
Oaas lleta Je «SJS
Januar* t«. IMS. al th* Ani cd Onagt—
jr£rrss anCAoa ILL., četrtek, marca (marcu ae), iwe. sub.«rtpuoa ts.oo Ysarig stev—number si
for maUfof at opaetal vata of
k ms.
ragične slike poplavljenih sle venskih naselbin na vzhodu
M« zalila domove naših delavcev v Bridgepor-tu, Wheelingu, Martina Ferryju in drugod v ohijaki dolini. Žalostni prizori iz Pittaburgha ¡n Johnstowna. Reke ie vedno ogražajo kraje v Penni. Naši člani ae zanaša jo le na avojo jednoto za pomoč_
(Izvirna poročila Prosveti od na&ik poročevalcev.)
prrrSBURGH, PA., 25. marca.—Reka Monongahela je spet iteia naraščati In prebivalstva v pittsburških nižinah se je potila nova panika.—Iz Youngstowna poročajo, da se tamkaj ras-ra reka Mshoning in poplavlja železniške proga in tovarne; rije plavži Republic Steel korporaclje so nehali obratovati.— ojožaj v Cincinnatiju, O., je Se vodno kritičen.
0.
Kako je v ohijski dolini
Poroča Jo». Snoy Bridgeport, 0. — Strašna ka-
latrofa! Po dolgem in silnem sievju je 16. marca začela na-o naraščati reka Ohio. V na-ednji noči je prestopila brego-in v sredo zjutraj smo že vidi, kako »o se vode dvigale len čevelj na uro. Se tisti dan uprli šole. Takoj sem tekel s irimi otroki v prodajalno, da kupimo vsega potrebnega, jti pričakoval sem najhujše-, vendar ne tako hudega, kar v resnici prišlo.
Voda je drla višje in višje. V trtek zvečer, dne 18. marca, voda dosegla višino 55 čev-ev in šest palcev, kar je bik) » rekord največje povodnji v fodovini tega kraja leta 18S4. Kakor Bridgeport tako je bil |d vodo tudi Wheeling, W. Va. vsa druga mesta ob reki O-Pogled naokrog je bil stra-k; vsa doline i» j«** kako*ftjMm mogei Mac je seglo oko, eno samo ^^^ orje! — Ljudje so bežali in se ili, kamor so mogli. V četr-k smo bili ob plin in pitno vo-V moje stanovanje je pribe-lo 15 oseb, a nismo mogli s čim ihati. ker jaz nimam peči na «mog ali olje. Skočil sem ven farmo in dobil pečico na pre-og, da smo potem mogli nekaj alega skuhati.
Itgubili «mo tudi elektriko in tali smo v temi. Ne morem po-aatl vse groze, katero smo pre-V naši bližini je prizadet ok pri VVheelingu. Naši rojaki, imajo hiše v nižini, so vsi sil-> prizadeti. Največjo škodo sta utrpela John Rebolj in Frank jjtto, katerima je voda uničila *»tvo in drugo imetje. Voda je začela odhajati šele v Uk »oboto — in tedaj šele J« Pokazalo pravo gorje. Ka-»r uro«, povsod je največji Pn*i Voda je izmila straniš-«n raznesla gnoj po hišah in »Hod; odnesla je tudi garaže, in druga majhna poslo-i otoka. Baš zdaj, ko to pl-r • Poka veliko zidano poalopje »™geportu. Sesulo se bo in
,JP * morajo ogibati da-
f naokoli.
Koliko je vreden radio, se Je «ttlo ob tej nesreči. Radio na delu noč i n dan. skupaj
d u u'n	Je poro-
" " klical na pomoč. Kmaltt Js
r<">mot. Rdeči krii je navo-in Obleke, ni pa enake ¿' h;k*teri SO dobili dovolj. ^ P» akoro nič.
^ «am nisem prizadet, ali to, » pri drugih, me Je ta-Ek	M'm nw,P°aoben
■atu Vae ntokr<* * *
Sa«i/MVilinah- P,tn« vod«
P?*«J« Oblasti so prepove-
bila največja panika, je že pastor te cerkve prosil po radiu prispevkov za novo cerkev, kakor da je to najpotrebnejše! Ljudje so lačni, vse so izgubili in zdaj naj skrbe najprvo za cerkev. Ni nič čudnega, če so se jezili . . .
Rojaki v Bellairu v veliki stiski
Poroča Flor i Jan Pišek Bellaire, O. — Velika nesreča je zadela rojake in člane SNPJ v tej naselbini. Dne 18. t. m. je prišla povodenj in 21. marca je bila naselbina Powhattan veliko jezero. Voda nas je odrezala od vseh strani. Električni tok, telefon, pošta in cestni promet je bil ustavljen. Mesto je bilo tri dni v temi in brez živeža ter pitne vode.
Domače vesti
Nov grob na zapadu
Tacoma, Wash. — Tu je u-mrl Jos. Papeš, star 63 let in doma iz Žužemberka na Dolenjskem. Tu zapušča ženo in «fve hčeri, v Buttu, Mont., pa brata Valentina. Bil je član društva 403 SNIPJ.
Umrl za opeklinami
WiMook, Pa. — Matt Osat, star 68 let, se je smrtno ponesrečil. iPri peči v njegovem stanovanja se mu užgala obleka In podlegel je opeklinam. Bil je član društva 36 SNPJ.
Nov grob v Michiganu
Manistique, Mich. — Tu je umrl Stefan Ivanič, star 64 let in doma iz Belčega vrha pri Dragatušu v Beli Krajini. U-mrl je na posledicah zmrznjenih udov in zapušča ženo in dva sinova.
8mrtna nesreča v Clevelandu
Cleveland. — Joseph Lovko, star 30 let in rojen v Ameriki, je bil te dni ubit v avtomobilski nesreči. Lovko je bil doma iz Akrona in z njim vred se je vosila tudi njegova 28-letna sestra, omožena Midgett, ki je težko pobita. Pokojnik zapušča starše v Akromi in več drugih sorodnikov. — Zadnje dni je umrla Frances Zaje, roj.
Fasisticna ^sodišča zaposlen* v Italiji
Obsodbe Mu$aolinijevih nasprotnikov
London, 26. marca. — Musso-linijeva vojaška sodišča, pred katera pridejo političnih prestopkov obdolžene osebe, ki jih aretira fašistična tajna policija, so silno aktivna y zadnjih tednih, se glase sem dospela poročila. Obravnave ae vrše za zaprtimi vrati, toda sedaj so bile objavljene nekatere obsodbe.
Vojaški tribunal je pravkar obsodil grupo {intelektualcev v severni Italiji na več let zapora in izgnanstva na kaznilniške o-toke. V tej grupi so Michele Guia, profesor Politehniškega instituta v Turinu; Vittorio Foa, odvetnik; Augusto Monti, pisatelj, dr. Massinko Mila, dr. Perelli, odvetnik Zanetti in več drugih. Guia, kl so ga imeli fašisti na piki, ker ni hotel pred
LJUDSKA FRONTA V SPANUl KORAKA DO ZMAGE
Čiščenje v armadi nadaljuje
ae
RESNICA O REVOLT1
Madrid. — (FP) — Obupni poskusi španskih fašistov in reakcionarnih veleposestnikov, da bi odgodili neizbežen polom, pojasnjujejo stori je o požiganju cerkva in izgredih ter drugih nasilstvlh. Vse to pripisujejo levičarjem, ki so izšli zmagoviti iz zadnjih parlamentarnih volitev.
Fašistične grupe so v zadnjih tednjh uprizorile številne navale na delavske dvorane in skuia-le umoriti delavske voditelje, toda delavci ne drže križem rok,
Ko je začela voda 21. marca upadati, sem se odločil, da malo Tomšič, stara 61 let in doma iz
dnil^VV^njn^-S«
; " ' odrezani od zuna-
"Veta,
P
Bellaire
ferry so hudo priza-
- ni in električ.
kat
»lj,
«iica j« prenehala z obra-
» Šoli, v *

kateri jaz delam b,!a še nikdar po-Mlo «edem čevljev
Vrjd*
Vnesla mnogo hiš in
cerkev - in ko
obiščem naše brate, kako je pri njih, ali vsled jezers blata in mlak, ki ga je pustila poplava, rtlkalWJF. Bele 22. marca sem to lahko storil in kar sem videl, me je pretreslo do mozga. Frank Zaje in jaz ter najini ženi smo nategnili gumijaste škornje na noge, naložili na hrbte nekaj živeža in se napotili najprvo k br. Antonu Ve-harju. Zjokal sem se, ko sem videl njegov položaj. Voda mu je uničila vse, kar je imel; kar je imel pohištva in drugo v treh sobah, je vse šlo k nič.
Pri br. Jacku Zajcu je bilo 1-sto, On je imel Štiri krave in pet prašičev, S svojo družino je pobegnil na hrib in s seboj je od gnal živino in zdaj je tam brez hrane in krme. Voda mu je razdejala vse imetje in odnesla vso zalogo sena in koruze za živino.
Prizadeti so sledeči člani: An ton Vehar, Jack Zaje, Stefan Rupčič, Mile Trošel, Carll Use-llč in John Pavlinič. Najbolj pa sta prizadeta, kakor sem že omenil, Anton Vehar in Jack Zaje.
Obračam se na vse člane SNPJ, naj pomagajo tem siromakom. Apeliram tudi na gl. urad, naj jim nakloni nujno denarno pomoč iz sklada izrednih podpor. Tukajšnja naselbina je uničena; hiše so prekucnjene in mnogo jih je odplavalo po vodi. Naselbini Bridgeport in Wheeling sta tudi prizadeti.
Prva pomoč naj se za enkrat pošlje na naslov: Florian Pishek, R. F. D. 2, Bellaire, O., ali pa na: Frank Zaitz, Neffs, O.
Mnogo članov prizadetih v Pitts-burghu
Poroča Anton ZidanSak Pittsburgh, Pa. — Strašna povodenj me Je doletela v Cover-dalu, ko sem bil na agitaciji za Prosveto po Pennsylvanljl. Tam sem 18. marca izvedel, da noben električni voz ne vozi več v Pittsburgh. Rojak Sam Jaklič mi je ponudil vožnjo v avtu in drugi dan, dne 19. marca, sva se odpeljala proti Pittsburghu.
Po silnem deževsnju prejšnje dni je prišel sneg in bilo je mrzlo. Z nama se je peljala tudi Jakličeva žena s dvema otrokoma. Ko smo prišli ns mesto, odkoder Je razgled po Pittsburghu, ae mi1 je pokazal prizor, kakršnega moje 70 let staro oko še ni videlo, j«	(Dalje sa 9, »trasi.)
Loža. V Ameriki je bila 32 let In tu sapulča dva sinova in dve hčeri.
Mre. Rooaevelt in I^uis Adamič Oleveland. — Žena predsednika Roosevelta je zadnje dni simpatično komentirala v Scrippa-Hovvartlovem časopisju članek Louisa Adamiča, ki je
l>ač pa odločno odbijajo napade, štirimi leti položiti prisege loj al-' To je vzrok, da reakcija Širi ve-nosti napram Mussolinijevemu sti o terorizmu levičarjev, režimu in je radi tega izgubil Ljudska fronta, organizacija službo, je bil obsojen na petnajst | delavcev in liberalcev, je Isvo-
let zapora.
Vsi ti intelektualci so bili a-retirani v maju preteklega leta in poslani v zapor, kjer so čakali obravnave. Po informacijah, ki jih je dobil London, italijansko ljudstvo ne ve ničesar o pravkar izredenih obsodbah in ne o slučaju dr. Pesentija, profesorja na univerzi v Sassaru, ki ga je militarističi\i tribunal nedavno obsodil na 24 let ječe.
Anglija vidi možnost sporazuma
Zunanji mfafoter dobil Hitlerjev odgovor
Ijondon, 26. marca,—Joachim von Rlbbentrop, Hitlerjev zau-_	_ pnik in svetovalec, je včeraj iz-
b'^objavljen v ¿pritoki številki • ročil Hitlerjevo noto, vsebujočo revije Harper's. Članek se ti- \ odgovor na mirovni načrt lokarn-če vzgoje v ameriških kolegijih, skih držav, zunanjemu minl-* '	stru Edenu. Odgovor je dospel
Razkol v Town-
gendovih vrstah
Washington, D. C., 25. marca. — Spor med dr. F. E. Town-sendom in R. E. Clementsom, soustanoviteljem penzijskega gibanja, Je včeraj dosegel višek, ko je slednji naznanil, da bo 1. aprila resigniral kot tajnik in direktor Townsendove organizacije. Vest o resignaciji se je hitro razširila in ustvarila kon« fuzijo med člani posebnega odseka nižje kongresne zbornice, kateremu je bila poverjena preiskava Townsendovega gibanja. Mnogi ao uverjeni, da odsek ne bo mogel dobiti dokumentarne e-vldence o poslovanju Townsendove organizacije, o njenih financah In dohodkih, ki jih vlečejo uatanovitelji. Clements je Izjavil, da je potreben počitka in to Je vzrok njegove resignacije.
po zaključku seje sveta Lige narodov.
Rlbbentrop je konferiral z E-denom nad eno uro In razgovorov sta se udeležila tudi vikont Cranborne, zunanji podminister, in vikont Halifax, lord državnega pečata. Po konferenci so brit-ski državniki izjavili, "da Hitler-jev odgovor ni popolnoma negativen, ker je pokazal, da je pripravljen na nadaljnja f>ogajanja. ki naj bi ublažila obstoječo krizo."
Tu prevladuje mnenje, da Francija ne bo sprejela Hitlerjevega odgovora kot bazo za nadaljnja pogajanja. Kaj bodo storile druge podpisnice lokarnskn-ga pakta, katerega je Hitlsr raztrgal, ko je poslal oboroženo silo v Porenje, še ni znano. Angll-ia bo nedvomno pritiskala na lo-karnske države, naj pristanejo na kompromis, da ae omogoči pogajanja a Hitlerjem.
jevala že večje število značilnih zmag v zadnjem času. Vlado je prisilila, da je morala razpuatlti fašistično organizacijo, katero je vodil Primo deRIvera, sin bivšega španskega diktatorja. Na pritisk delavstva je pričela vlada s čiščenjem v armadi, da iztrebi iz nje fašistične elemente, zlasti med častniki. Ti so bili ali bodo poslani v pokoj. Doletela jih ne bo taka usoda kakor je delavce v Asturlji v oktobru 1. 1084, kl so se uprli vzpostavitvi fašistične diktature, in so bili ustreljeni ali pa poslani v zapor. Delav stvo je napram svojim sovrsS nikom bolj popustljivo nego so bUi fašisti po isjalorfjenf revo) ti napram delavcem.'"-"'
Sedaj prihaja na dan tudi re snica o revolti v oktobru I. 1984. Takrat se nista Gil Robles In re negat Lerroux prav nič obotav Ijala, da zadušita odpor s krvo litjem. Proti rudarjem In kme tom sta poslala tujsko legijo, kl so jo tvorili kriminalni tipi. Pri šla je v Španijo Iz Afrike, ker fašisti niso upali poslati domp činskih vojaških čet proti stra dajočomu prebivalstvu.
Tujska legija se je obnašala, kakor da se nahaja na sovražni kovem ozemlju. V neki vasi so legionarji nagnali vse prebival stvo v cerkev in jo |>otem zažgali, fašistične avtoritete v vladi so pa poslale v svet vest, da rehel ni rudarji in kmetje pošlgajo cerkvc.
Kanadska druiba izkazujs veliko prof it e
Ottawa, Kanada. — The International Nickel Company of ('añada, ki ima monopol nad pro. dukcijo nlkla, je pravkar objavila poročilo, ki kaže, da Je naredila čistega profita v preteklem letu $26,086,000, največjega v svoji zgodovini. Nikel ae rabi pri izdelovanju municijs (n boj-n«»ga materiala.
Hitler odklonil mirovni načrt
Nesporazum med Anglijo in Francijo
Berlin, 26. marca. <— Diktator Hitler je včeraj naslovil noto lo-karnakim državam, v kateri jo odklonil njih načrt glede poravnave krlie, ki jo je povzročila nacijaka vojaška okupacija Po-renja, zaeno pa je v avojem govoru v veliki berllnakl dvorani šigosal svropake velesile, ki odrekajo enakopravnost Nemčiji.
Dvajset tisoč oseb se je udeležilo Hitlerjevoga shoda, milijoni pa so poslušali njegov govor, ki je bil po radiu razširjen po vsej Nemčiji. V svojem govoru je poudaril, da bo Nemčija pojasnila svoje stališče ns 31. marca, po "plebiscitu", obenem pa bo objavila svoj načrt, na Čigar podlagi naj ae zgradi "trajni mir v Evropi". Hitler hoče s temi volitvami dokazati svetu, da nemško ljudatvo podpira njegovo stališče in remilitarlzacijo Porenja, ki je izzvala sedanjo krizo.
Svstu hočem pokazati, da je mir v Evropi mogoč na bazi mojih proposiclj", Je rekel Hitler. "Lokarnske države so bile Informirane, da nemški narod ne bo nikdar sprejel pogojev, kl žalijo njegovo Čast. Kadar drugI državniki stavijo Nemčiji zahteve, katere bi aaml zavrgli s zaničevanjem, ae ne amejo čuditi, ker Jih nemška vlada odklanja."
liondon, 26. marca. — Tu ae širijo govorice, da bo Anglija pozvala Nemčijo naj ponovno stopi v Ligo narodov. Da se ta cilj doseža, Je Anglija priprav Ijsna pristati na kolonialne kon ceslje v prilog Nemčiji.
Anthony Rden, angleški zunanji minister, Je v svojem zadnjem govoru v parlamentu na-glasll, da spomenica, kl so jo lo-ksrnsks države naslovile Nemčiji, nI ultimat, temveč le predlog, ns čigar podlagi naj bi se vršila pogajanja z nacljsko državo. Is Kdenovega govora Js bilo ras-vidno, da Je on pripravljen, skleniti kupčijo s Hitlerjem s namenom, ds ae ublaži napeta aituacl ja, ko jo Je ustvaril porenjsk spor.
Pariz, 26. marca. — Kdeno-va Izjava v angleškem parlamentu, v ksterl Je naglasll, da je Nemčija upravičena do konce sij, Je razkačila Francoze. Mož no je, ds bo prišlo do rszkols med Frsneljo In Anglijo, če ne bo slednja podprla Francije zahtevi, da mora biti Nemčija kaznovana, ker Je kršila lokarn sko In veraajsko pogodbo s voj Ako okupacijo Porenja. Namig njeno Je bilo, da se zunanji mi nister Flandin ne Im udeleži prihodnje londonake konferenc« če ne bo Anglija revidirala svo jega stališča.
Roosevelt za redukcijo armade CCC
Washington, I). C. — Prod sodnik Rooaevelt vztraja na svojem stališču, da je treba znižstl število civilne konzervs rijske armade (CCA]) na .100, IKK) vzlfc opoziciji v kongresu ki itaglaaa, da Je ta armeds najpopularnejša ustanova 'new dcalskega' rolifwga programa
ITALIJA ZASEGLA VSE VEU-KE INDUSTRIJE
Fašistična država ae pripravlja na ave-tovno vojno
DALEKOSE2NE RE-FORME UVELJAV-L JENE
Rim, 26. marca. — Diktator Musaolini jo v svojem govoru na splošni seji dvaindvajsetih korporaclj fašistične države namenil dalekosežne ustavne, ekonomske in socialne reforme, da l)o Italija pripravljena na labež-no vojno, "kl je na vidiku". Te reforme u ključu je jo:
Odprava nižje državne «bor-niče, katero bo nadomestila aplo-šna fašiatlčna in korporacijska zbornica.
Podržavljenje velikih privatnih industrij.
Uveljavljenje ukrepov, da Ita-ija doseže največjo ekonomsko neodvisnost, ki Je mogoča.
Discipliniranje vseh branž splošnih aktivnosti,
Vspostava režima "višje socialne pravičnosti, kl mora basi-rati na ideji sodelovanja med kapitalom In delavci s enakimi pravicami in dolžnosti."
"Vse te roforme bo potrebne, da bo Italija dobro pripravljena na vojno, ki prihaja", js rekel Musaolini. "Kdaj bo Izbruhnila, nihče'ne ve, toda kolesje usode §e hitro vrti —- kako naj drugače tolmačimo mrslično oboroževanje vseh držav."
Majhna podjetja in Industrij« no bodo podržavljene, toda velike industrije bodo Isključno služIle obrambni sili države. Mus-solinl Je poudaril, da je Ideja, da bi induatrije, kl isdelujejo bojni material, delale proflte, absurdna.
0 sankcijah, kl Jih Liga narodov izvaja proti Italiji, kar Js In-vadlrals Abeslnljo, Je diktator rekel:
"Ekonomsko obleganje, kl traja že štiri mesece, ne bo nikdar uklonilo Italije. Sankcije bodo o-stale sramotni pečat v zgodovini Evrope. 18. novembsr pomeni zsčetsk nove fass v zgodovini Italije — borlie is ekonomiko neodvlanost."
S splošnega stališča Je najbolj važna Muaaolinljeva napoved, da j« nov krvavi konflikt v Evropi na vidiku in Isjava. da mora biti Italija pripravljena nanj. Musaollnljevo naznanilo o odpravi nižje državne sbornics pa ni nikogar iinenadllo, ker ae Je to že dolgo pričakovalo.
Mnogi so uverjeni, da Muiio linijeve reforme vodijo v državni socialiiem in da bodo tudi delavci dobili Imssdo pri vodstvu industrijskega Življenja, dočim drugi naglašajo, da diktator ne bo šel tako daleč.
Osem delavcev
ukiiih na Poljskem
Krakov, Poljaka, 25 marca.— Policija Je vč*raj uatrelila oa*m delavcev v oatrem *|iof*du S demonstranti, kl ao korakali po mestu v protestu proti rodukrl-ji dela Dvajaet delavcev in 10 policajev Je bilo ranjenih.
Trije ubiti v ielezni-kki nesreči v Italiji
VUtreiue. 1 Uli Ja, 2ft. marca.— Tri oseb« mi bil« uMt« in d«««t
Hopkins bo protek-tiral relif ne delavce
Washington, D. C. — Harry L. Hopkins, načelnik ustanov« PWA, je instruirá! državne re-llfne Uprave, da morajo uatavi-ti pobiranje prispevkov od relifnih delavcev v kampanjske sklade aspirantov za političn« urad«. Naročil Jim J«, naj Informirajo d«lave«, da s« Jim nI trsba bati raprisalij, č« odklonijo ap«l« za prispevke v sklad« za financiranj« kampanje kandidata katerekoli politične atranke.
Strela ozdravila pa-
ralizirano ionsko
K«yport, N. 4., 25 marca. — Adelioe Slover, 40 l«t stara ženska. ki je morala ležati v post« I JS zadnjih p«tnajit let zaradi parallziranih rog In nog, J« ae-daj shodila. Svojim prijateljem
demonstracij levičarjev v Madrid« po zmagi, ki
ranjenih, ko -e Je iztiril potnlš-lj« povedala, ds Jo Je osdrsvlls l*w»j«v«M pri parlamentarnih ki vlak na votnjl iz tega me-ta strela, ki j« udarila v električne
v Rim.	1 lice ob oknu njen«
—!—--T-



PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
SLABILO IM LASTNIMA SLOVBMSO MAMODMB
rooroBMS jsomotb m ti mi t IM I* I kr Um Sto««aa M«
t) trn l»wO
IMS m Im*. SMS m »al feto. IJJ9 m tout teto i aa to OtoM 17 A« m Mto M*. M l» mi »•* ta«* i «a to.
____tor IS« U»M«4 Sto*« (mM* Oton)
SN s« i«r.	u4 Otaara I'M P« r«-
S N H*
_ » m »r»toi®. stoa»*«l iii«»»« ~maa («rito..
»•u. toM, MM« MA.) m 'fMj. M*tttotoli« I« V «totej«. «- to »rtlotil pttàfïm».	___________ ^ _,
to'MllMi »ne «•	. ___.
toi» u4 ...............arti.to »tu to te
MSMrito.	M ^^ t,'"^¡1"',	I - |«î MMipto
m m ter Im US • PRO«VETA Se. Lavatote A**,
M KM BKS OK TBS KKOKKA
			
			■NnaaioN^v
v <*Up«Ju. |»r»«M* * f-**. M. !•»•>. aaetoea »eaiea». to »«•<«• •«• **** F«a«e4to ie »eaeeto»«. to m »to Ul«
Šiba povodnji
Odkar Je človek na svetu, ga tepejo prlrodne katastrofe: povodnji, požari, vrtinci, euša itd. Dočim sta potres in požar navadno lokalnega značaja, je povodenj največkrat velikega ob-sega in prizadene cele pokrajine.
Poplave, ki »o «zadnje dni zadele ameriški vzhod, zlasti Pennsylvanijo, »o bolj ali manj zajele kar dvanajst držav. Pennaylvanija, država mnogih rek s pritoki in globokih jar-kov, po katerih so raztresena njene jeklarske in železarske industrije s premogovniki in neštetimi drugimi industrijami tar z gostim prebivalstvom, je najbolj prizadeta po izgubah Življenja in koiosalni materialni škodi.
Ni treba poudarjati, da je povodenj ena največjih naturnih nesreč za človeštvo. Potres in požar uničita poslopja In vrtinec (ci-k Ion ali tornado) razdene le ono, kar ae dviga od tal, voda pa uniči ne le bivališča in druge naprave, katere odnese, tenwač na eni strani posname in na drugi strani zasuje cela polja in pokrajine. Iz Massachuaettaa poročajo, da so narasle vode odnesle vsako sekundo po pet in pol tone rodovitne farmake zemlje In pustile za seboj, kjer so prej stale bogate farme —-golo ilovico ali |»last kamenja.
Nemogoče je v nekaj dneh oceniti kolosalno škodo, katero Je povzročila povodenj zadnjega tedna na ameriškem v »hodu. Randejane hiie In tovarne se lahko si>et sezidajo, sesuti rezer-varjl in odnešeni mostovi se lahko ponovno »grade; vse te in druge stavbe ae lahko nadomestijo. Nemogoče pa bo nadomestiti olup-Ijene in zasute farme, vsaj v nekaj letih ne.
Ni je i»a nesreče brez "sreče", če jo hočemo tako imenovati! lirtoposelni tlela vel bodo zdaj imeli dovolj posla na vzhodu. Velike privatne korporacije, ki posedujejo industrije v prizadetih državah in katere doslej niso imele kapitala za uposlltev milijonov brezposelnih, bodo zdaj imele dovolj denarja za obnovo in popravo tovarn in drugih sredstev produkcije. Velika rekonstrukcija razdejanih mest in pokrajin Imi kmalu v teku in na tisoče delavcev si najde zaslužek.
Za odpravo velike brezposelnosti, s katero se ameriška "newdealska" vlada bori ie četrto leto, nikakor ni moglo biti dovolj denarja, ampak ulaj bo kapital moral priti, da se popravi ¿koda, katero je naredila voda.
Ob tej priliki je treba ponovno |H>dčrtati silno zanikrnost odgovornih krogov, ki se poženejo z vso silo v akcijo šele — potem, ko «e pripeti nrtore^a, dočim prej spe spanje pravičnega.
Napredek civiliziranega človeštva se mora v glavnem meriti po uspehu boju s sovražnimi naturnimi silumi. Oim prej človek premaga t** sile in «e on vol todi iz njihovih pesti, tem I »olj je riv illziriui. Civilizirano človeštvo ima danes ie toliko znanstvenih pripomočkov in sredstev, du hi se lahko .zavarovalo proti po-vodnjim in nekaterim drugim prirodnim katastrofam, če hi ae toliko brigalo za ta problem kolikor Ne briga in razmetava svoja bogastva na primer za vojno.
Z bogastvom in ljudmi, ki jih Je zabito "civilizirano" iloveAtvo—- katero pa na drugi strani Ae vedno na primitiven, tisočletni način prani lloga, naj ga obvaruje teh nesreč!—-vrglo svetovni vojni v žrelo, bi.bilo lahko reguliralo vrne reke v Kvropl in Ameriki ter Jih storilo neškodljive in za nam<«Vk bi bilo lahko satrlo ostale nalezljiva bolezni, katere Ae vedno rniftsjajo po «iviliiiranem svetu!
Človeštvo. ki zapravlja svoje energije sa mednelMijno i/.korifc*anJe in |tobijanje in za vzdrževanje butiiartzma ter ignorance, se Ae ne more imenovati civilizirano! ' Prava civilizacija pride na svetu Arle tedaj, kadar človeška družba enkrat za vaelej roAl ekonomako in aorialno vprašanje v svojih plasteh. nato pa strne vse svoje inanstv«»« sil« za boj a prirodnimi silami. Priroda je človeku najv ečji aovrainik. Nat um bi«'-a človeka na mnogo načinov in na vseh koncih in krajih <— in dokler ne Im nat ura na vaeh h < »ne ih in kra> jih na*e remije ikuvl« lirama g a na, bo človek suženj prirode in vsak.iaa njena žrtev.
Človek mora tmagati in uživati to življenje, ki ga ima in potna — ali |wi tr|»eti in poginiti? In če hoče zmagati - mora obrniti hrtiet svoji stari ignoranti, «Uri lenobi in atari zanikrno-stil
Glasovi iz naselbin
Poročilo o povodnji
Pittoborgti, Pa. — PrigHmo
poAlljam listke, denar za naročnino pa bom poslal poznaja, kajti na mojem potovanju me je zajela velikanska povodenj. In «i cer taka povodenj, kakrAne moja 70 letna starost Aa ni videla. Bil sem odrezan od meje družine. Z vseh strani mi je grozila povodenj.
UM 18. marc» je bil ves promet ustavljen. UHčne so aa izstavile, tako tudi vlaki. V mnogih krajih so prenehali voziti avtobusi. V Pittsburgh« ni bilo mogoče priti od| nobene strani. Voda je poplavila tudi tsiaa stropne hlA« v nižinah. Mnogo naših naročnikov se je Izselilo v viAje kraja, le naročnica Mary Pesut je ostala na starem mestu na 206 Chesnut st. in tam sem prenočil.
Naslednji dan (19. marca) J« voda ie za več čevljev upadla Znani 16. most je najvlAji, ki vodi čez reko Allegheny, pa je voda dosegla tudi to višino, tako da so ulične morale na nJem obstati. NaAtel sem jih 26. Market st. je bil 20 čevljev pod vodo. Ljudi so prevažali na varno. Zaloga iivil v znani Provision Ca je bila docela uničena. Po vodi so plavali razni predmeti, živi in mrtvi, kajti prizadete so bile tudi živali.
Ko se malo oddahne*) In preselim, bom spet poročati. Podal bom moje vtise o tej katastrofi, ki je zadela Pittsburgh in vso daljno okolico, poeebno pa kraje, ki so v niiini ob vodah in rekah. Obenem se iskreno zahvaljujem Jakliču, ki ml je nudil brezplačno vodtnjo v Pittsburgh, da sem si ogledal grozne posledice velikanske povodnji. Moje oči Ae nikdar niso videle kaj sli-čnega. O tem več prihodnjič. Anton Zldaniefc, zastopnik.
da, zato vlada ie sedaj živahno zanimanja za Kamnolom*
Prva ugodna novica v tem ozira je dospela ia Clevelanda, Režiser dramzkega druAtva "Ve-rovAek" Lojze Kaferle nam je namreč sporočil, da se bo članstvo "VerovAka" in pevskega zbora "Jadran" korporativno u-delažilo naAe predstave. (Dobro-došH, CievelamManje!) Zavedni fantje in dekJeta so s tam pokazali, da se ne ustnašfjo nobenih Žrtev kadar gre za napredek delavska kulture. Upam, da ne bodo razočarani. Z napovedanim gostovanjem ao dali pobudo i-grakjem in pevcem, ki so s pogojeno silo na delu za vsaj 86 odstotno uprizoritev, ker se prav dobro zavedajo, da bodo Cleve-landčanje prinesli s seboj oetro oApičene svinčnike.
Vse zadevne pesmi bodo po na-Ai uprizoritvi poklonjene Prosvetni matici ter tako na razpolago vsem priključenim organizacijam.	f
Javnost opozarjam, da si ie sedaj nabavi vstopnice. V pred-prodaji stanejo borih 40c, pri blagajni pa 50c.
Frank Cenen.
rekli» zakaj jaz niaeoj naročen na ta dva lista. Povem odkrito, če bi bilo v moji moči, da bi bil že davno naročen na oba. Potrudim ee pa toliko, da preči tam vaako Izdajo.
Glede vstopnic, ki sem jih razposlal društvom za veselico, ki bi se imela vršiti 28. marca, je potrebno, da društveni tajniki vrnejo denar vsem onim, ki so vstopnice kupili in naj poberejo listke ali vstopnice ter naj jih izroče zastopnikom, ki bodo prišli na federacijsko sejo, da jih izročijo meni. Na tej seji boni navzoč kot društveni zastopnik in član nadzornega odbora naše federacije.
Cenjeno občinstvo prosim, da nam oprosti, ker se veselica ne bo vršila. Razume se, da krivda ni na naši strani. Velika povodenj je zadela številna mesta in kraje ter paralizirala normalni promet In stike.
Za veaelični odbor in društvo 288 SNPJ:
Louis Klrn, zapisnikar.
Naša dram« tn glasba
Detrolt, Mich. — Pitati o kulturnih problemih je skrajno kočljiva zadeva. Prvič zato, ker se pojem in okus posameznikov v tem osiru znatno razlikuje, drugič pa zato, ker polagoma tonemo v ameriškem morju, čigar posledice so vedno redkejše predstave. Sllčno "kulturno krizo" občutimo tudi detroitaki Slovenci. V prošlih sezonah smo namreč imeli skoro redne mesečne predstave, dočim je tekoča sezona v tem pogledu znatno zaostala.
I)a se pa zamuda vsaj deloma nadomesti, sta sklenila pevska n dramska odseka klubov 114 in 115 JSZ uprizoriti v aprilu kar dve predstavi, in sicer dne 12. aprila komično opereto "Gostilna pri figovcu", dne 26. aprl-a pa muzikalno dramo "Kamnolom". Prva je polna zdravega humorja, poleg proze vsebuje mnogo krasnih pesmi prirejenih za mešan zbor, Č«tverosp«ve, dvospeve in samospeve. Vse pevske točke bo spremljal dober or-keatar,
Muzikalna drama 'Kamnolom je delo znanega delavskega pisatelja Toneta Sellškarja. Vsebina te drame je tragična in silno napeta. V bistvu J« podobna "Rdečim rožam", le da ao v Kamnolomu karakterji le bolj it-raziti In opiljenl. V obeh aluča-jlh se glavno dejanj« vrti okoli tiranskega. pohotn«ffa delovodje. Kamnolom je trpka slika modernih priganjašklh metod sodo. bne Industrijske tehnike. V glavnih vlogah nastopijo sledeči: Milan, delavski vodja (Jaek Go-rup), Mza. njegova ftena (Ivanka Urban), Adam, njegov oče (Ciril Stular) in Alfred, obrato-vodja (August Platt).
Poleg teh nastopi fte devet drugih Igralcev-pevcev in mešani tor "Svoboda". V originalu je Ktmnolom drama v štirih dejanjih (glej Ihrutinski koledar 1U29), toda naš pevovodja Ber-llsg. ki je obenem tudi amater ski komponist. Je tlošil in uglas bil več primernih pesmi, ki bodo čudovito harmonlrale s proao. Inspiracije sa *kladbe Je črpal Iz dram»k< *n«.vi Pesmi »o prir Jene sa meAan zbor, dvospeve in aolospeve.
Kolikor je meni gnano, bo U> prva delavska mutikalna drama («Inoauo opereta v alovenakem j josiku v Ameriki, zato bo tudi prvovratna aentarija. Tega dejal v a ae javnoat prav dobro tave-
Preklic veaeUce radi poplave Prederkkstown, Pa. — Kakor sem poročal včeraj v uradni številki glaalla, se nameravana ve-selica okročne federacije društev SNPJ in društva 288 SNPJ ne Ibo vršila v soboto 28. marca. Veselica je bila preklicana vsled velike popflave, ki je zadela tudi našo dolino Monon-gahella. S tem se veselica pre-kllcuje za nedoločen čas. Cenjeno občinstvo se proti, da upošteva to obvestilo. Odbor je prišel do zaključka, da je bolje, če se veselica prekliče, sicer bi i-meli gotovo zgubo. Naš odbor je uvidel potrebo, da pravočaano pod vzame te korake in prepreči deficit.	, -
Federacijska aeja, ki je bila določena za nedeljo 29. marca, 1 se pa bo vršila kakor prvotno naznanjeno. Pripravljeno bo vse, kar spada na take sestanke. Seja federacije se bo torej vršila v nedeljo 29. marca In te pričnfc ob 10. dopoldne, nadaornl ocU bor «e pa sestane ie ob 9. dopoldne, da pregleda knjige, f Morda si bo kdo mislil, da se bojimo dela, zato tmo preklicali veselico. To seveda ne drži, kajti naš veaelični odbor je imel že vse pripravljeno, v preklic pa g* je prisilila poplavna katastrof* Ne rečem, da smo mi prizadeti vsled poplave na imetju ali pohištvu, smo pa prizadeti v toliko, da smo ostali brez dela vsled poplave, prej pa niemo delali par tednov radi hude zime. Reka Monongahella je bila namreč zamrznjena, da nlto mogli po njej prevažati premoga. Od tu prevažajo ves premog po tej
reki.___
Nekateri so tudi ugovarjali, da čemu prirejamo veselico v postnem času, da se ne bodo udateilll. Tem nI vredno odgovarjati, rečem pa le toliko, da je škoda, ker imamo toliko dq-brlh in podučljivlh listov, da bi te lahko prišli do tpoaaanja, da to ni nič drugega kot en velik kanal, po katerem ta tt«kajo mastni dohodki v cerkvene blagajne. Seveda, kar "gaepud" reče. da je v korist oerlcv«, J« vse ok«J, Če se pa hoč« kaj ttorlti v korist SNPJ in njenega članstva, tedaj pa Je vse narobe, nedopustno. Tem ljudem priporočam, da si naročijo Prosveto In I Vole tarča, da te malo podučijo o razmerah, ki ae tičejo njih dl» rektno. Seveda bodo ti ljudj«
Laaalbke venti
La Salle, III. — Pevsko in dramsko društvo Soča priredi svoj tretji koncert v SND na velikonočno nedeljo 12. aprila ob 2.30 popoldne. Mladina se pridno udeležuje rednih vaj in te živahno pripravlja, da nam zopet poda par novih slovenskih pesmi. Se vselej so se dolbro izkazali in avdijenca je bila vselej zadovoljna. Zato upamo, da nat bo Soča še bolj zadovoljila na tem koncertu. Uprizorili bodo tudi kratko igro. Po koncertu bo prosta zabava in ple.s. Ves ddbiček . je namenjen SND. Vstopnice se dobe pri članih Soče In stanejo samo 25c.
Angleško poslujoče društvo Moh«wks 573 SNPJ bo praznovalo svojo desetletnico v nedeljo 26. aprila ob 2. popoldne v SND. Glavni govornik «bo profesor Maynard Krueger s čika-ške univerze, ki je pri nas že govoril ter je znan kot dober delavski govornik. Ce «e udeležite tega slavja, vam gotovo ne bo žal. Uprizorili bodo tudi zanimivo Igro in po končanem sporedu bo ples in prosta zabava.
V bolnišnici se nahaja John Derzich, taj«nik društva 337 SNPJ. Želimo mu hitrega okrevanja.	Poročevalec.
U že par let v najomu. Tu se vršijo seje nekaterih društev in klubov. Kadar kdo želi videti tvojega prijatelja, se dobita pri balincanju in podobnem. Prostor, ki smo ga imeli v najemu, niti malo ne odgovarja našim potrAam. Zato je sedaj v načrtu, da se prevzame večji del poslopja ter se ga malo predela. Nekateri želijo, da se bi predelalo v toliko, da se bi v njem postavil tudi mali oder. Razume se, če hočemo malo boljše, da stane več denarja.
Ker imamo sedaj svoj prostor, je podlaga, da si bi lahko urediti ali postavili nekaj lepega, modernega, nekaj takega, kar bi bilo V ponos starim in mladim. Upanje postoji, da enkrat dosežemo svoj cilj. Prvi pogoj za dosego kaj boljšega je — .složno in skupno delo. Pustimo na stran predsodke eden proti drugemu, primimo za delo vsi in cilj bo dosežen!
Math Urban, zapisnikar.
AktivnoHti pri SND
Detroit, Mich.—Redna seja odbora SND se je vršila v nedeljo 22. marca. Predložena je bila tudi peticija, ki jo je podpisalo več delničarjev, da se skliče izredna seja delničarjev. Odbor je oklenil, da navedeni vzrok ni dovolj važen za izredno sejo, in ker se bo vršila redna seja delničarjev v juniju, se z zadevo počaka do redne seje.
Poleg ženskega kluba SND je bil ustanovljen tudi moški klub SND in na zadnji seji je bil izvoljen klubov odbor. Seje moškega kluba se vršijo vsako četrto toboto v mesecu zvečer. Prihodnja seja se bo vršila 28. marca ob 8. zvečer. Člani, udeležite se v obilnem številu in pripeljite nove člane! Ta klub sedaj šteje 78 članov. Clan lahko postane vsak moški, če je delničar ali ne. Mesečnina je 10c. Kadar član plač« že večjo vsoto, lahko denar transferira na delnico in s tem postane delničar SND. Namen moškega kluba SND je, da nudi vso pomoč za boljši uspeh SND.
Organizacija SND si je pred v«Č leti kupila stavblštV (velikost HO'xlftO'), ki je v lopem kraju ter Je plačano. Prošlo je-aem smo pa kupili še stavbo poleg ie kupljenega stavbišla. To I poslopje je široko okrog 70 čev-| Ijev. Del tega poslopja smo imc-
Novl mlini, ki Jih je sgradita farmarja tadr«»na organisadja Itoffalu. N. Y.
Milwauàke volitve
Milwaukee, Wis. — Le še dober teden nas loči od mestnih volitev, ki se bodo vršile 7. aprila. Ako hočete sebi dobro, da se obdrži vzorno gospodarstvo, u-gled in poštenost, glasujte vsi ko eden za kandidate socialistične progresivne farmarske federacije, katere je postavilo na volilno listo združeno delavstvo.
Za mestnega župana ponovno kandidira Daniel W. Hoan, za mestnega pravnika Max Raskin, za komptrollerja aH preglednika Albert Janicki, za blagajnika W. M. C. Guenther, za mirovnega sodnika pa Carl Hampel. Poleg teh ima delavska politična federacija svoje kandidaté v vseh 27. wardih za aldermane. V 5. vvardu, kjer živi največ Slovencev, je delavski kandidat za al-dermana William Tesch, za hu-pervizorja ali nadzornika; v 5. distriktu, ki ga tvorita 5. in 8. ward, pa Herman Tucker. To so delavski kandidatje. Volite zanje, kajti s tem boste storili svojo dolžnost in sami sebi koristili!
Poudariti želim, da ne priporočam teh kandidatov radi osebnih interesov, ampak le zato, ker sem delavec, kot vi, in se zavedam resnice, če jih izvolimo toliko, da bodo imeli večino v mestni zbornici -t- kar se pač lahko zgodi, ker posedujemo veliko veČino glasov —■ potem smo gotovi, da bodo delali za interese 8plošnosti, ne le za malo skupino ljudi ali za takega posameznika. Naši kandidatje se trudijo, da si priborimo naše pravice in če bodo izvoljeni, se bodo trudili še bolj, da čim prej poved«jo delovno ljudstvo iz brezdelnega močvirja, v katerega nas je pahnil kapitalizem. Kapitalizem je oropal tudi za vse imetje mnogo posameznikov, raztrgal mnogo družin in povzročil število samomorov ter drugega gorja. Bankrotiral je mesta, okraje, držav« in ugonobil življenja. In kljub temu razdejalnemti kapitalističnemu terorju in dolgotrajni depresiji, se je mesto Milwaukee obdržalo na normal ni stopnji pod vodstvom delne delavske vlade in ni bankrotiralo kakor so menda vsa ostala mesta v tej deželi. To pa le zato, ker ima pošteno in vzorno gospodarstvo.
Velika škoda in sramota bi bila za nas volilce oziroma stanovalce tega mesta, če bi zavrgli sedanje gospodarstvo in ga nadomettili z nepoštenimi ljudmi, ki bi gotovo poskrbeli, da bi mesto bankrotirali. Našo mesto je brez dolga, brez ogromnih izdatkov in ima nižje davke kot jih imajo bankrotirana mesta, za katera mora ljudstvo plačevati visoke davke. Poleg tega je naše vzorno mestno gospodar- j stvo tudi izposlovalo referen- > dum ali splolno gla^afije, ki j bo na 7. aprila, da mesto pre-1 vzame v svoje roke elektrarno. | In če volilci odobrijo to idejo, o j čemer ni dvoma, bodo stanovalci tega mesta plačevali veliko n!4jo ceno za elektriko, v ' bližnji bodočnosti pa prišli do tega. da jim ne bo treba plače-: vati mestu niti centa davka, kakor ga ne plnčujejo prebivali nekaterih mest, ki že imajo ro ! prekorlstno in potrebno stvar v svojih rokah.
Na 7. aprila. k> lioste šli naj *»e. glasujte tudi za me-t no elektrarno!
Joneph Tie.
cbtrtek
Po smrti Pavlova
Kakor smo na kratko že poročali , februarja umrl v Moskvi v gtarosti 87 težko hripo prof. Ivan Pavlov	*
moderne fiziologije.	' Ustdnov'Wj
Ta slavni učenjak, v svoji stroki n ji v naših dneh, se je rodil 26. sent liiS Rjaznji. Ko je dovršil medicinski ¿.r postal najprvo privatni docent na MaJL* skem vseučilišču, nato so ga poslali-!! stranstvo, da se je znanstveno izpopolnil T ■tal je profesor farmakologije na vseuiii. Tomsku, kmalu potem je prišel sprva J3 stroki na vojaško medicinsko akademijo , v trogradu, Vjer je pozneje presedlal v fiim] jo. Postal je nato vodja treh naiven,h i «kih fizioloških laboratorijev in je , , ^ delom, kakor z delom svojih učencev ot^lS novo dobo v razvoju eksperimentalne fUuf gije. Vsa moderna eksperimentalna fizioul^ ja, posebno ameriška, temelji na njego^'
Sprva se je zanimal najbolj za delovanje pre. bavnih žlez in je tu dosegel takšne uspeh« dt so mu h 1904. kot četrtemu veleumu podj Nobelevo nagrado. Naloge, ki si jih je dajal je reševal s pomočjo popolnoma novih, zdi kompliciranih in bistroumnih eksperimenta jiih metod. Najbolj znan je postal pač z & šitvijo vprašanja o izločevanju slin, ki je bili temeljni kamen njegove slovite teorije 0 po, gojnih refleksih. Njemu je kot prvemu uspa la ugotovitev, da povzroča reakcija živčne« sistema na mnogovrstne zunanje dražljaje pd živalih na temelju izkušnje te reflekse. Eden njegovih najbolj znanih eksperimentov v te« področju je bil sledeči:
Če p«u daš hrane, mu povzroči vonj te hnj ne izločevanje sline. Krmitev lahko združiš l različnimi drugimi vtisi, n. pr. z udarci nt gong, s tem, da živali pokažeš določene barv. itd. Kmalu bo dobila žival refleks izločevanji «line že ob samih udarcih na gong ali po določenih barvuh, tudi če ji drugače bistvene©! dela vzroka za refleks, hrane, niti ne ]>okažtl Na videz je ta ugotovitev neznatna, a vend« je dala fiziološki znanosti popolnoma nm «meri.
Nad vse važno je tudi njegovo pozilejie d* lo, ki je izviralo iz tega in ki ae je bavilo s t«• meljnimi zakoni delovanja obeh možgaiuluk pohvic, kar je dalo trdno podlago moderni objektivni psihologiji, nadalje njegovo proud vanje človeške fiziologije, dela o histeriji, shi-cofreniji, zdravljenju shicofrenije itd. Bi! ji Ae veB poln načrtov, rešil Jb»i bil še dosti po-membnih vprašanj, da ga ni nemila in neprt-čakovana bolezen iztrgafa delu.
Pavlov pa je bil tudi kot človek velik, ne sa* mo kot učenjak. Bil je vnet pacifist in je i tega stališča z izredno energijo zagovarjal po litiko v boju za mir. Po svojem politične« prepričanju je bil vse kaj drugega nego pri»; staš sovjetskega režima. Toda bil je tako v» li'k, da bo tudi najhujši boljAoviki zapirali oči pred njegovimi naziranji in so se ž njim celi ponašali. Drastične so v tem pogledu benŠH ki jih je zapisal ljudski poverjenik za narod* zdravje Semaško 1. 1929. ob priliki njegon 80-letnice, ki so jo v Rusiji proslavili narav-nost kot narodni praznik: "Ta politični ko» servativec, lahko bi rekli reakcionar in sovrifc nik (boljševizma, je pisal v svojem delu vi» skozi revolucionaren in s svojo teorijo pogojnih refleksov je dal boju proti filozofske!» idealizmu najmočnejše orožje v roke."
Lansko leto, ko se je v Leningradu vHj veliki mednarodni kongres fiziologov, je bil sivolasi akademik Pavlov njegov predsednik ter je postal predmet prisrčnih češčenj. Ulj bi moral priti kot vodja Zastopstva sovjetski, fiziologov na podoben kongres v MadriA Baje bi bil na tem kongresu nastopil i pred» vanjem o svojih najnovejših izsledkih, ki II prinesli nov prevrat v znanost. Zal, da dot»j ga ne more več priti. Drugi bodo morali govoriti o njegovem delu.
•
Svet ruskih ljudskih poverjenikov je "Ujj nil, da se postavi pokojnemu velikemu iivm gu prof. Pavlovu spomenik na kakšnem njem trgu v Leningradu. Prvi leningraj» medicinski zavod bo nosil ime po slavnem uc» njaku, akademiji znanotti pa so naročili. w izda njegova dela v ruskem, angle-kem, ir-4 coskem in nemškem jeziku.
' Možgane Pavlova bodo shranili v m<*k*l skem zavodu za raziskavanje matiji kojnikov leningrajski laboratorij m J ca «e pa spremenita v muzej. Z istim ^'Jt je ruska vlada priznala vdovi Pavlova n* I no rento tisoč rubljev. Pogreb je bil n* J lavne stru ke in pogrelme svečanosti j« I pozabe« odbor, ki mu je naceknaJ akademije znanoeti prof. Karpinuki
Osemnajst ur pod vodo
Sovjetski potapljač Konstantinov £ Pjj kratkim potolkli svetovni rekord ' ^ pod vodno površino. V bližini	] ^
otokov pri Novi «emljl je popravljal l f škodovani trip vojne ladje "Musson , «a tam potopila. Navzlic polarni n«*». • ¿j viharjem, strašnemu mrazu in ' , likam so sovjetski potapljači cel>' občudovanja vrednim pogumom i ^ ladji in ko hvo|e delo opravili tat* " jM jo j« Lilo mogoč« dvigniti In prer"*' dinski zaliv.
jf marta

•oces proti morfl-
cem Shoemakerja
^uniiti^na okrožni-
povzročila senzacijo
Tampa. F!a.. 26. marca. -K je na tukajšnjem so-f začela obravnava proti L bivšim policajem» ki so ob-"«delovanja s člani drha-k- s0 uurabili Josepha bhoe-Lja delavskega organiza-¿ ¿va druga delavca, jih
^dli zunaj mesta, "kjer so jih
vito pretopi i. Shoemaker je je^l poškodbam deset dni po abljenju.	.
led odmorom *opoldne je bi-
mrtl navzoče razdeljena o-bica. vsebujoča oster napad klaiKA-ce, delodajalce in kodirane politike in obdolžite so ti odgovorni za umor ^ziranje delavcev. Takoj bili osumljeni komunisti, da ohi izdali okrožnico, dasi ni a uradnega znaka te stran-
Joseph Shoemaker se jc bo-w delavske pravice," je re-o v okrožnici. "Skušal je <%-¿¡rati novo stranko z no-programom — z ljudskim gramom. To je bil v rok, da ea umorili klanovci, ki imajo por«» pri delodajalcih in ko-ipiranih demokratskih polili.
Umor Shoemakerja kaže, da ¡jo te sile poteptati naše vice. Delavci in vsi. ki lju-ivobodo, morajo nadaljeva-
orbo, ki jo je začelSHoema-»»
ikrožnica je povečala napc-čeprav niso sodnik Dewell, rodscduje.obravnavi, in od-niki komentirali obdolžitev, jenih v okrožnici. Obtoženci, :i katerim se vrši obravna-80 C. A. Brown, John P. Ifes in 0. W. Carlisle, bivši »ji, ki so ¡zgubili službo po wu Shoemakcrja. Osem dru-obtožencev, med katerimi jc bivših policajev, bo prišlo sodišče pozneje, «v. Walter Metcalf, načel-irajevnega odbora Unije za iriške civilne svobodščine, je zi! lx>jaz« n, da bo obravnava ¡tirala v oprostitvi obtožen-
lije podprle časopisne delavce
i k e demonatraci-pred uradom Hear* stovega lista
Hvaukce. W is. — (FP) _
-Va	•'¡lizirunih de.-
!*', liU-ralcev in študentov 1 pridružilo časopisnim de-^ l»n piketiranju urada consin
BHa je io ena največ-«■¡4\>kih demonstracij v !'VH,i ' in pokazala je
organiziranega de-
F	imi delavci,
Nrci |h-tirni tedni zastav-
Za j.n lea i ■
Muri. |., J 9Drivi i
tiu v
It ar»
PIOSTtîA
pisnim delavcem pravico organiziranja?" je vprašal Otto Ji-rikowie, predstavnik državne delavske federacije in sveta strokovnih unij. "Ne iz finančnih ozirov — Hearst ima dovolj denarja, da lahko zagotovi vsem svojim delavcem dostojno plačo — temveč iz razloga, ker ve, da organizirani časnikarji ne bi hoteli v svojih poročilih sramotiti drugih delavcev, ki se na stavkovni straži borijo za svoje pravice in dostojen življenji standard."
Unijski voditelji odkrili zaroto
Možna obnovitev stavke hišnih uslužbencev
Rilci.
■"i' unije.
'»ni reprezen-1 in Hitlerja v "'^'1 William S.
i k unije Gene-H'-lpers & inside n po končanem ■ delu mesta. 1 ' ira unionista je, tavkarjev pro-iiatUj ki je 1 fašizma v
zanika ča«o-
New York. — Voditelji unije hišnih uslužbencev so bili informirani, da lastniki nebotičnikov in drugih velikih poslopij kujejo novo zaroto. Walter G. Merritt, njih pravni zastopnik, jih je poučil, kako naj se izognejo pogojem v dogovoru, ki so ga sklenili z unijo in kateri je rezultiral v končanju stavke.
Merritt je odvetnik, ki je pred dvajsetimi leti izvojeval zloglasno zmago na sodišču proti kloibučarskim stavkarjem v Danburyju. Nekateri stavkarji so izgubili hiše in drugo imetje, ker je sodnik odločil, da morajo plačati "odškodnino" za škodo, ki so jo s stavko povzročili "o-punšaparjem".
Dogovor, ki so ga odobrili voditelji stavke in delodajalcev in je rezultiral v končanju stavke, 'določa ponovno uposlitev vseh stavkarjev in poravnavo spornih vprašanj glede mezde in de-lovnika po posebnem odboru.
James J. Bambrick, predsednik unije hišnih delavcev, je bil sedaj informiran, da so lastniki nebotičnikov odklonili ponovno ujjoslitev 1826 stavkarjem v smislu instrukcij, katere so dobili od Merritta. Ta jim je svetoval, kako naj kršijo druge določbe sklenjenega dogovora. Bambrick je sedaj zapretil s ponovno stavko, "napram kateri je bila zadnja le senca," če se ne bodo delodajalci držali določb dogovora.
Velika zmaga organiziranih železničarjev
Washington, D. C. — Bratovščine železničarjev so te dni iz-vojevale veliko zmago v svoji kampanji, da se koristi nedavno sprejetega zakona za zaščito interesov železničarjev raztegne na uslužbence, ki so uposleni na električnih železnicah. Meddržavna trgoviii^a komisija je i namreč odločila, da ima 4137 delavcev, ki so uposleni pri Pacific Electric Railway, na podlagi sprejetega zakona pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja preko svojih reprezen-tantov.	_.
Delavska zmaga pri
volitvah v Seattlu
Seattle, Wash. — Organizirano delavstvo v tem mestu je izvojevalo značilno zmago pri zadnjih volitvah v mestno zbornico, ko je dobilo dva nova sedeža. Zmagovita kandidata sta Robert H. Harlln, bivši župan, in David Levine, urednik glasila strokovnih unij "Labor News". 2upan Dore je bil ponovno izvoljen z malo večino, duši so "openAaparji" potrosili tisoče dolarjev za njegovo izvolitev v volilni kampanji.
Tri|l(m slike poplntjntti slovenskih naselbin na vzhodu
(Nadaljevanj* a l. rt mal.)
Kjer se stekata reki Mononga-hela in Allegheny in formirata reko Ohio, je bilo zdaj ogromno jezero, Iz katerega so molele hiše. Na najvišjem mostu smo se razšli. Stopil sem iz avta in se odpravil peš dalje.
Voda je že upadala in pokazale so se tračnice proge, katera drži proti Homesteadu. Tja sem se podal. Hodil sem po temnem predoru, 8000 jardov dolgem in z mano je bila velika množica ljudi. Ker je bila elektrika odrezana, ni bilo nobene luči in hodili smo v temi; slišali smo le korake in butali smo drug ob drugega. Moje stare kosti so precej trpele, ali srečno sem priš-vedral na Četrto avenijo.
Najprej sem se okrepčal v neki gostilni. Tamkaj ni bilo elektrike ne plina in ne pitne vode, ampak piva in žganja ni manjkalo. Nato sem štrapal dalje po blatu in mlakah blok za blokom, dokler nisem prišel do mosta št. 16. Tam je bil pa konec poti. Naprej se ni več dalo. Vsi električni vozovi so tam obstali in vsi avti. Bila je taka gneča, da groza — na oni strani mosta pa jezero.
Ob koncu tega mosta stanuje Mary Pesut, Članica društva 118 SNPJ in zvesta naročnica Pro-svete. Potrkal sem z mosta na drugo nadstropje in res se mi pokaže živa in zdrava. Družina je prestala veliko strahu. Bili so brez elektrike in plina. V hiši, kamor so me povabili, naj stopim skozi okno, je brlela sveča, toda jaz sem vabilo hvaležno odklonil. Hotel sem si več ogledati.
Vprašal sem, kako so drugi bratje: Jos. Grame, Jos. Verhov-šek, Frank Lazar itd. Vsi ti so člani SNPJ in zvesti naročniki Pros vete. Stanujejo ob reki Allegheny. Tam je tudi družina Jakoba Markoviča. Izvedel sem, da imajo ogromno škodo. Rešili so si le nekaj, kar so mogli odnesti s seboj. Izgubili so tudi delo, ker so vse tovarne zaprte. Tamkaj živi tudi veliko število Hrvatov, ki so težko prizadeti. Ti nesrečniki zdaj prosijo Boga pomoči in upajo, da jim bo pomagal, ampak naši bratje, Člani SNPJ, ne pričakujejo od Boga nobene pomoči . . . Edina pomoč, katero pričakujejo, naj pride od naše matere Slovenske narodne podporne jednote!
Sestra Pesut ml je povedala, kako je voda nosila živjno, konje in pse, avte, pohištvo in nešteto drugih reči, toda zdaj je povsod po ulicah samo blato, nesnaga, podrtija in smrad . . .
Prizadete so tudi številne slovenske in hrvaške naselbine po okolici, kakor McKees , Rocks, Oakmont, Verona, Cheswick in druge.
Z veliko žalostjo v srcu sem zapustil Pittsburgh dne 21. marca in se podal domov k svoji družini. Lepa hvala vsem prijateljem v Pittsburghu za postrežbo, posebno pa Franku Golobu, ki me je potegnil z avtom do postaje.
Kakšna je alika Johnstowna
Poroča John iAngerholc
Johnstown, Pa. — Dne 17.
marca popoldne sta pričeli naraščati tukajšnji reki Stony Creek in Conemaugh, ki se v Johnsto-wnu stekata skupaj, prestopili sta bregove in prišla je povo-denj, ki je bila največja od leta 1880, ko je čez 2000 ljudi izgubilo življenje. Skoda je ogromna. Vsa pritličja poslopij v spodnjem (trgovskem) delu mesta
1
H
robe »a umeri*lu» ¿la lu, kl jih gradijo v Fi. Hm* T«
so uničena in polna nesnage. Kolikor je doaiej znano, je okrog 20 oseb utonilo ali drugače u-mrlo zaradi povodnji.
V	sredo popoldne je voda še precej upadla in takrat se je raznesla vest, da aa ja raalil veliki "dam" (nabiralnik vode) nad mestom v okraju Somerset. To je povzročilo paniko, zlasti v nižinah ; vse je bežalo v hribe, kričalo in jokalo, da je bilo groza. Na višinah so ljudje prebili vso noč nastanjeni, kjerkoli je bilo kaj prostora. Kaaneje se je izvedelo, da vest o polomu jeza ni bila resnična, toda prestrašeni ljudje se niso upali nazaj v dolino, dokler se ni atoril dan.
Povodenj je bila brez poruše-nja dotičnega jeza dovolj velika in grozna. Voda je odnesla pet mostov z reke Stony Creek — koliko mostov se je podrlo na reki Conemaugh, mi še ni znano — in veliko Število manjših, lesenih hiš ter na več krajih izmi-la železniško progo. Dva dni ni noben vlak vozil skozi Johnstown, zato ni bilo tudi pošte. Telefonska zveza ob tem času, ko to pišem (23. marca), tudi še ni vzpostavljena.
Župan se je obrnil na gover-nerja za milico in jo je tudi dobil. Po mojem mnenju tega ne bi bilo treba, ker sta državna in mestna policija kos, da opravita vse potrebno. Nato je sledilo obsedno stanje, ki je tudi bilo odveč.
V	mesto zdaj še ne puste nikogar brez posebnega dovoljenja. Milica nadleguje vsakogar, ki ae napoti od doma. To je krivo, da rojaki še nimamo zveaa a svojimi naselbinami po mestu in okolici. Ia Moxhama ne moramo v Cambria City, Franklin-Conemaugh, Morellville, Park Hill, Bon Air itd. in oni ne morejo k nam. Iz tega razloga mi še ni znano, koliko so naši ljudje prizadeti.
Pri nas na Moxhamu ima Frank Zalar (Candy & Cigar store) največ škode, ker voda je zalila njegovo prodajalnico do stropa in mu uničila vao blago ter opremo. V meatu je močno prizadet rojak Vivoda, ki ima gostilno; tudi njemu so vsi prostori v pritličju uničeni. Pogreb-nlk Martin Barentipčič v Cambria City ju ima vel j ko ikodo.
Prostori, kjer zboruje društvo Adrija št. 8 SNPJ, so poplavljeni, toda koliko je škode, mi ni znano, ker je težko priti tja.
Mesto se počasi izkopava iz blata.
• *
Mrs. Mary Konchan Iz Johnstowna, Članica društva 600 SNPJ, nam poroča, da Slovenci v Johnstownu so bili to pot srečni. Vsi so ušli večjim izgubam. Največ škode ima trgovec Frank Zalar.
Sodnik podprl Wagnerjev zakon
Catopiana agentura dobila klofuto
New York. — Federalni sodnik William Bondy je odklonil peticijo časopisne agenture Associated Preas, naj z injumkcijo prepove vladnemu delavskemu razsodišču vmešavanje v njene posle.
Časopisno agenturo Je zastopal John W. Davis, bivši predsedniški kandidat demokratake stranke In velika glava v Ameriški ligi svobode. Njegov argument je bil, da je Wagnerjev zakon, na čigar podlagi je bilo ustanovljeno delavsko razsodišče, neustaven. Bondy je zahtevo odkktnll in izjavil, da je bil ta zakon osnovan po vzorcu železniškega zakona, katerega je federalno vrhovno sodišče proglasih» za ustavnega.
Vladni odbor je odredil preiskavo proti časopisni ageniuri na peticijo Uhlje čaaopienih delavcev, ki se je priučila, da je agentura odpustila Morriaa Watsona zaradi unijdkih aktivnosti. WaUonje podpredsednik unije časopisnih delavcev.
Lov na komuni• ste v Braziliji
Rio de Janeiro, Brazilija, 26. marca. — Več ko H»i0 osel» Je bilo zadnje dni aretiranih v Braziliji na obtožbo komunistične propagande Po vsej republiki je razglašeno obeedno stanje.
Dr uiba se je ustrašila grožnje
Denver, Colo. — Governor E. C. Johnson je zapretil, da ae bo poaluiil oborožene sile, ako bo potrebno, da ustavi importi-ranje mehiških delavcev na pol'ja sladkorne pese v tej državi. Governerjevo stališče je podprl tudi Paul Sliriver, državni direktor WPA. Great Western Sugar Co. se je ustrašila te grožnje, kar pokazuje izjava F. A. Kempu, predsednika družbe, "da bodo imeli prednost pri uposlitvi colorudski delavci." Ta družba je znana kot velika izkoriščevalka delavcev. Governer Johnson je znan kot prijatelj organiziranega delavstva in je tudi član bratovščine«
železniških telegrafistov, — - ■-» ......
Mestna elektrarna
dela dobiček
Ottawa, Kanada. Prebivalci tega mesta so ponosni na a-lektrično centralo, 'ki jo lastu-jejo in obratujejo. Čeprav plačujejo najnižjo ceno za električni tok — manj ko cent za kilovatno uro — je naredila centrala $86,200 čistega profita v preteklem letu. Mesto je prevzelo elektrarno od privatnih interesov pred nekaj leti in Jo

7°oo JUGOSLAVIJE
BRK VLAK OB BREMEN IN KUKOPA V BRK-' MEHKAVKN ZAJAMČS UDOBNO POTOVANJE DO UtHUANK Ali potujete ■ prlljubl)vnlmi ekepreenimi parniki:
C o l um bv a hansa • dcutschland hamburg ~ new york
liborn» irlfjnlAke a v tir ud i'livrbourtfa, HrvmMta «II Hamburga. r» >».i»>niu vn.«uju t«*aii«M* •■•*»• »h
HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
ISO W. KANIK)M»H 8T., CHICAGO
plačalo z bondno izdajo. V tem času je poravnalo vse svoje obveznosti in ima v rezervnem akladu še nad milijon dolarjev. Vrednost elektrarne se ceni na £¿,800,000. S i s t o m javnega lastništva v provinci Ontario ne dovoljuje znižanja davkov iz prebitka, ki ga imajo javne naprave, temveč razdelitev dobička med odjemalce v obliki nižjih cen.
Velika h6 m zopet bliža
Tako «• bouio uprt ptoroHtlll po nafti »Url ftvui. Ob t»J priliki n» povabil«» na naš» flnr In okuNn* domala klobase, ftelodee In ftunke, ovna Sfte funt. Pofttjamo vam UmII hrenove ko* renine po iSe funt. i*ofttJem t voa kraje v Ameriki in r Alaako. Poštnina plačana v gornjih renah. Z na-rolilom pošljite denar, na naelovl
J OH KI* II I.KMKOVAR. 4tO lllgh Htreet,	Kacine, Wls.
LAHKA KAJA
BOCATKGA, ZRELEGA DELA TOBAKA
Vrbni liftti verb tobačnih raeliiti utegnejo dali končni resek, aikalijkki okut. Spodnji liati povzročijo ki«lol»no»t v ksji. Samo srednji lUti m», ki »e približujejo v nsravi najbolj okuaiiemu ki»lol»no-alkjilij»keifiu razmerju, V l.iuky Sirilu* Ci^urvuih *o rabljrni »rotlnji li*u.
Luckiat so mani kUlobit*
Z«d"t« kemično pr»l«ku»nje
(êîêje* <rr7ms|e™dfMge
inen« vraie preobilico kiaioba nad Lucky Sir ike od 63% do 100 */••
Lm^m-^^r- —À
U&	r,
I fk
1 t it a rt y t
Ti» jMIU« K*V4m Uiugik *■•«ih Vi« N,l Ub, Boib« C »a
J—-J____f_______
»»lanfl
htkr h'lul-
i Išifm, i-
• Imi. *nft<m 04 M	Kotu** l.a«mmi),v M r,	k k «H*.
-"IT'S TOASTED
n

Zaščita vašega grla-proti draženju
—proti kaslju
trdo-
"In z druge strani je potrpežljiv, a ne vraten. Recimo, da >* zmoti in nekaj vseje ai nasadi, potem pa vidi, da trg ne obeta prida. V takem primeru postane belec trmaat in ae k a kor buldog zagrize v svojo reč. Kitajec ne. On gleda, da kar moči zmanjša škodo, ki jo je zakrivil s svojo zmoto. Zemlja mora roditi in do-naáati denar. Tisti mah. ko spozna svojo zmoto, vzame brez najmanjšega obžalovanja plug, pre-orje vea pridelek in nasadi kaj drugega. On ve, kako in kaj. Njemu je treba aamo pogledati kal, ki Je pravkar pognala iz zemlje, pa bo takoj vedel, kako bo z njo — ali bo doraala ali ne, in če bo doraala, ali bo dobro, srednje ah alabo uspela. To je eno. Je pa še nekaj drugega. On uravnava svoj pridelek. Pojačuje ga aH pa zadrtuje, kakor mu kale trg. In če Je trg, kakršen mora biti, tedaj Je njegov pridelek do minute točno pripravljen za oddajo."
Razgovor z Gunstonom je trajal več ur; čim delj Jima Je pripovedoval o Kitajcih in njihovem načinu kmetovanja, tem večje nezadovoljivo je obhajalo Sazono. Ne da bi bila dvomila o dejstvih. ZU) je bilo v tem, da niso bila zapeljiva. Kakorkoli je premišljevala v svoji dolini ns mcaecu ni videla mesta zanje, fiele ko Je prijazni 2id zapustil vlak, je Billy določno izrekel to, kar jo je ves čas nejasno tetilo.
"Hoho ! Midva niava Kitajca. Belca sva. Ali Kitajca kdaj miče, da bi jahal na konju, podil kakor vrag in se vobče zabaval? Ali ai kdaj videla katerega, da bi hü plaval v Car-melu skozi odbojne valove? Ali pa, da bi se bokaal, tekal in skakal, «smo sato, ker bi mu tako prijalo? Ali si kdaj videla Kitajca, da bi bil vzel éprihovko na ramo in hodil Aest milj in se vee srečen vrnil z enim samim gar-Javim kuncem? Kaj prav za prav dela Kitajec? Ubija se, kskor živina. To Je vse, za kar je dober. Vrag naj vzame delo, če nima človek ničesar drugega — to pravim jaz, ki aem zmerom delal in se upam koeati z vsakim izmed njih. A čemu vse to? Ce sem se sploh česa naučil, Saxon, odkar sva stopila na cesto, aem ae naučil tega, da je delo tisto, kar najmanj pomeni v ti vi Jen ju. Moj Bog — če bi bilo to vse življenje, si ne bi mogel dovolj naglo prerezati vratu, da se ga rešim. Meni se hoče puške in risairice in konja med koleni. Ne maram biti neprestano tako utrujen, da he bi utegnil ljubiti svoje lene. Kaj ml je treba biti bogatemu in zaslutiti pri samem krompirju dvs sto štirideset tisoč ns leto? Rockefel-lerjs poglej. Ob mleku mora Živeti. Jaz hočem imeti govedino in tak telodec, da bi še podplat prebavil. In tebe hočem in veliko ča-aa, da bom s teboj, in zabave za naju oba. Kaj bi pa bilo iivljenje, če bi ne bilo zabave?"
"Oh, Billy!" Je vzkliknila Saxon. "Prav to sem ves čas razvozlavala v svoji glavi. Tako dolgo, dolgo me Je ie morilo. Bala sem se, da nekaj nI V redu z menoj — da morda vendarle nisem ustvarjena za iivljenje na deželi. Zakaj nikoli nisem zavidala Portugalkam v Han Leandru. Nisem ai želela biti ena izmed njih, ne Dalmatinka v Ptičji dolini, še gospa Mortimerjcva ne. In tebe takisto ni mikalo. Nama dvems je trebs doline na mesecu, kjer ne bo preveč dola, zato pa vsa zabava, ki si je teliva. In iskala je bova, dokler je ne najde-rs. 1n če Je ne nsjdeva, se bova vendarle še dalje tako dobro imela kakor ves čas, odkar sva odšla iz Oaklanda. In, Billy — midva se lic bova nikoli ubijala kakor ti vi na, je-li da ne?"
"Za nič na svetu ne," je srdito godrnjajc pritrdil Billy.
S svežnjem na hrbtu «ta prikorakala v Hlačk Diamond. Ta kraj Je bil raztresena vas
s siromašnimi majhnimi kočami in glavno u-lko, ki je bila še izza zadnjega pomladnega dete v ja črno, blatno močvirje. Obcestni hodniki so v neravnih atopnicah in pragovih skakali gor in dol. Vse je bilo videti neameriško. Imena na čudnih, siromašnih prodajalnah ao bila neizgovorljivo tuja. Edini umazni hotel je vodil Grk. Grke ai videl povsod — temnopolte moške v mornarskih ékornjih in mornarskih čepicah, pisano oblečene ienske brez klobukov in trume sdravih otrok, ki so vsi govorili v tujem jeziku ter rezko in živahno kri-čali in žlobudrali, kakor je navada pri narodih okoli Sredozemskega morja.
"Nu, to pa niso Združene dría ve," je za-mrmral Billy.
Spodaj ob vodi sta našla tovarno ribjih konzerv in vkuhovalnico za beluše. Bilo Je ravno na viáku sezone, in ko ata se ozirala po delavcih, ata med njimi zaman iskala obrazov domačega ameriškega Upa. Billy je rekel, da so knjigovodje in prednaki Američani, vsi ostali pa Grki, Italijani in Kitajci.
Ob pristanišču sta videla pisano popleskane grške čolne, kako so pristajali, izkrcavali krasne losose, tovor za tovorom, in spet odrivali na morje. Newyoréki prekop, kakor so imenovali tisto mlako, je zavijal proti zahodu in severu ter se izlival v širno vodo, ki je spajala reki San Joaquin Sacramento. Onkraj prista niščs so se vlekla ribiška nabrežja in prehajala v odre za sušenje mrež ; in tu, daleč od brupa in trušča inozemskega mesta, sta Saxon in Billy odložila vsak svoj tovor, da bi se spočila. Visoko, šeleateče ločje je poganjalo iz globoke vode tik ob razpadajočem molu, kjer ata sedela. Nasproti mesta se je širil dolg, nizek otok; vreta topolov je rasla na njem in zobato štrlela v nébo.
"Prav tako Je, kakor na tisti sliki s holand-skim vetrnim mlinom, ki jo ima Mark Hali," je rekla Saxon.
Billy je pokazal preko ustja mlake in čez vso širno vodno ploskev na kupček majcenih belih poslopij, za katerimi so kakor lesketajoča se fata morgana valovali nizki Montezu-movi hribi.
"Te hiše so CoHInsville," ji je povedal. "Tam se izliva reka Sacramento in po njej se lahko pelješ v Rio Vieta, Isleton in Walnut Growe in vse tiste kraje, o katerih nama je Gunston pripovedoval. Sami otoki so in močvirja, ki se vrste tja do Joaquina."
"Kako dobro de solnce," je zazehala Saxon. "In kako mlrnp je tu, čeprav sva še tako blizu tistih čudnih Inossmcev. In če pomislim, da se v tem trenutku ljudje po mestih pretepajo in ubijajo drug drugega zaradi zsslutks!"
Zdaj pa zdaj je v dalji zdrevil* mimo kak brsi vlak in njegov trutč se je odbijal od nizkih odrastkov Mounts Diabla, ki se je e svojim dvojnim vrhom in svojimi selenimi pobočji mogočno odrais I od neba. Nato se Je spet na vse spustlls zaspana tišina, katero je zdaj pa zdaj prekinil oddaljen klic v tujem jeziku aH motorni ribiški čoln, ki je prlhropel »kosi ustje mlakufte.
Pičlih stç čevljev od Saxone In Billyja je bi-la prav med ločjem sasldrana krasna bela jahta. Vzlic svoji majhnosti je bila videti prostorna in udobna. Is njenega sprednjegs dimnika se Je kadilo. Zadaj sta brala v zlatih črkah ime: "Skltalec". Na vrhu kajute ata lešala moški in Isnaka in se aolnčila; ženska je imela rožnsto lerpo okoli glave. Mot je glasno bral i« neke knjige, med tem ko je ona šivala. Zraven njiju se je pretezal foksteri-jer.
f Daljo srtdoeajtš.)
Herman Drebeerh(New Waterford, Kanada):
Moji spomini iz svetovne morije
•. ~ ™-—]
\ tej vasi emo počivali tri dni Izbrali so jm»nebne skupine m jih poslali iskat iivil in krme za konje. Kna je prignala vola. ki so ga mesarji zaklali in imeli nmo gostijo J mena Je bilo dovolj za vse. Topničarjl so šli k nekemu kmetu, ki Je Imel ve-lik kup ovsa v snopju in mlatil-ni stroj. Snop je »mo hitro o-mlatili in dobili več vreč ovsa. Dragonci so tudi |»obrali dosti ovsa pri drugih kmetih, ki so silno tarnali in tožili, toda pomagalo ni nič. Neki kmet ne je pribiti I pri poveljniku naše baterije, ta pa ga js nagnal in začel streljati za nJim. Kna krogla ga je zadela v hrbet in je prišla na drugi strani ven. 'l etko ranjenega ao potem pobrali sanitsjci in ga odvedli v Itolnišnico, kjer je najbrš umrl.
Drugi dan no se vojaki zbirali okri»g nekega gradila, v katerem eo stanovali čaMniki. Hili no zelo tivahni, zato sem vpraAal nekega dragoma, kaj vse to pomeni, <>n mi je nato pojaenil, da so zasačili 17 špio-Hov. ki bodo k mahi postavljeni
nI-
pred vojno aodišče. O tem sem prej ničeaar slišal.
Iz gradiča ao kmalu prišli častniki in ae napotili proti poln m hišici, ki je stala na vrtu. Tam som opazil tudi nekega narednika. ki je bil obložen s vrvmi in jih je hotel imoti še več. Kmalu so prignali obtoAence is kleti, v kateri no bili zaprti. Med njimi ao bili štirje mladi duhovniki, osem Židov In pet |K)lj*klb kmetov. Vai ao imeli zvezane roke na hrbtih In bili *<> močno zastraženi.
1'rocea pred vojaškim aodi-fcvm ne je pričel. Duhovniki eo bili obtoženi, da no imeli telefonsko zvezo s Rusi, i ki j t in kmetje pa. da no dajali s ognji znamenja Runom, da ao ti lahko vedeli, kje ne nahajajo Avstrijci. Priče proti njim so bile vojaake patrulje, ki no jih sa-*ačil* pri izdajatvu. Častniki so prestali obtolnice in ven pro-res je trajal tri ure. Trinajst i je bilo obsojenih v smrt na ve-šalih, štirje pa no bili oproščeni. Po obnodbl no špione takoj obe- j . »tli, a jas »««m jo prej popihal
šalostneg« prizora, kajti obsojenci so tulili, da je bilo atrah. Na drugi strani ceste ao vojaki litočasno kopali grobove za špione.
~V tisti vasi ae nam Je po dolgem času nudila prilika, da smo e# pošteno umill. okopa!i in o-prali naše cape. Sadja je bilo dosti na vrtovih in kuhali ter pekli nmo, da je bUo veaelje Manjkalo nam ni ničeaar in tudi sa sovrainlka se nismo dosti brigali,
Ns 4. septembra, na četrti dan naših počitnic, je prišel u-kas. da se moramo takoj odpraviti na pot Kmahj amo bili na cesti, in korakali proti sapa-du. Na Jutni in ae verni atrani smo opazili avstrijsko konjenico In topništvo, ne pa pehote, kar se nam je čudno zdelo. Bilo je vse mirno, toda nismo bili na Jasnem, ali se pomikamo proti sovražniku ali od njega.
Proti večeru so se na severni strani oglasili streli. Daleč pred nami smo slišali tudi grmenje topov, i« česar smo sklepali, da se jo sovrstnik umaknil proti zapadu. Zvečer amo dospeli na obširno polje, kjer smo se ustavili.
Dvs dni posneje. ko smo spet nadaljevali našo pot, smo zaahj-
ran, ker nisem hotel gledati Uli, da more biti nekaj narobe,
kajti pomikati smo ee začeli čedalje bolj proti jugu. Pred poldnem emo dospeli v nAo vaa, kjer so nam dali kosilo. Daleč stran na polju sem opazil infanterijo, ki se je pripravljala na kopanje strelskih jarkov. Oziral sem se proti hribčku na jutni strani in nenadoma sem opazil konjenico, ki je drvela preko hribčka. To sem povedal drugim, ki so rekli, da je stvar precej sumljiva. Po kosilu smo topove aasukall nazaj in komaj smo ae razvrstili, je ie zagrmelo za hribčkom in šrapnel je eksplodiral nad našimi glavami. Par sekund pozneje so zagrmeJi drugi topovi in infanUrieti, ki so bili na polju. so pribežali v vaa, ko so opazili, da je sovražnik blizu. Umaknili amo ae na desno stran vasi, v neki gozd, kjer nas sovražnik ni mogel videti, s je vseeno streljal, toda krogle so letele nad naiimi glavami.
Ko smo bili oddaljeni od vasi par kilometrov, mi je poveljnik ukazal, naj se vrnem v vae in pogledam, če je kaj naiih mrtvih in ranjenih. Silno nerad sem šel, toda upirati ee nisem mogel, ker H me trii lahko poveljnik na mestu ustrelil.
Ko sem dospel v vas, sem na obeh straneh ceste opazil mrtvece in ranjence. Slednje so sanitejci nosili v neki skedenj, kjer so jih obveza vali. Sel sem potem prav do prostora, kjer smo se prej nahajali. Tam sam našel štiri naše topničarje mrtve in vsa cesta je bila mastna od krvi. Na levi strani je letal mrtev neki častnfk. Obrnil sem ga in mu pogledal v obran. Bil >e vojaAki zdravnik in poleg je bil njegov konj z odbito nogo. Hotel sem ga te ustreliti, in ga tako rešiti trpljenja, sem se (premislil. Bal sem se, da bi se s tem izdal sovražniku Sanitejcem eo pomagali nosit rsnjence skupaj tudi civilisti ki so ostali v vasi.
Obrnil sem se dalje po cesti in kmahi prišel na drugi konec vasi. V nekem jarku sem zagledal topničarja z veliko luk njo ns glavi, Obrnil sem gs in mu pogleda^ v obraz. Bil je eden mojih prijateljev, a aem ga težko izpoznal, ker je bila njegova glava razmesarjena
Med hišami na koncu vasi se je odpiral rssgled na polje, na katerem sem nenadoma zagledal skupino Ruskih drsgoncev in istočssno so dragonci tudi mene opazili, ^brnili so svoje konje in zdirjall proti meni. Takrat me je obšel atrah, ker sem se spomnil na govorice, ki so jih častniki namenoma širili med nami — da Rusi grozovito mučijo ujetnike, ki jim pridejo v pest. Hitro sem skočil čez neki plot, dragonci pa za menoj in ns ceati so me že obkrožili. Poveljnik mi je ukszsl, naj stopim s konja, drugi pa so zahtevali puško in drugo ropotijo, ki sem jo noail. Razorožili so me in potem aem moral med njihovimi konji korakati. Pri zadnji htti so opazili ranjen* avstrijskega vojaka , toda s njim se niso hoteli ukvarjati in »o ga kar tam puatilL
Kmalu sn^o prišli v kraj, kjer je natša baterija zavila proti gosdu. Sledovi so se dobro posneli, toda Rusi ao pognali konje in drli kar naprej, d* je meni, ker sem moral teči pole« konj. kar sape zmanjkovalo. U-stavill so ae pred neko hišo, kamor ee je efen napotil, da dobi vodo. Kmalu je prIAla is hišt mlada ienska in prinesla škafec vode. da nmo se vai odžejali. Ker ao mi dovolili, da aem ee lahko napil vode, me je atrah pred Rusi minil. Jasno je bilo. da nlao take sverine kakor so jih slikali naši častniki. Od tu •mo šli naprej preti nekemu hribčku, kjer so s daljnogledom opazovali okolico, meni pa eo rekli, naj ne veedem in odpočijem.
Potem ao Jo ubrali proti gozdu. kjer ao upali najti zavetje. »Ii emo le nekaj sto metrov oddaljeni od tega gozda, ko so nenadoma počili streli iz pušk. Runi ao ae spuetili v beg. mene ao pa kar Um pustili. Hitro aem ae v legel na zemljo, da ae zavarujem pred kroglami. Ozrl •em ae še enkrat sa ruskimi dragonci. ki ao kmalu is*nili «a gozdičkom na neverni strani. I Peli» pnsedaJK.7
Virtuoz
Madžarski napisal D. Mmlonyay
Na neki večerni zabavi ao bili zbrani odlični goetje. Domačin je bil povabil «udi znamenitega goalaškega virtuoza Pabla Pallaya, ki ae je bil pravkar vrnil z zmagoslavne turneje po Ameriki.
Več gostov je te odšlo v kadilnico; razvil se je živahen po-menek. Neka mladenka z blagim obrazom je vez Čas nekam zamaknjeno opazovala umetnika. Mlada dama ni bila kdo ve kakšna lepotica, bila je pa zelo prikupna.
Polnoč se je Mižala; tedaj je nekdo izmed gostov omenil, da se namerava Pallay odreči slavi in se vrniti domov. Nekdo je vpraAal umetnika ali je to res, In PaHay mu je skromno odgovoril : "Da, res je!"
Gostje so zmsjevsli s glavami in ugibali, kakšno «kodo bo utrpela umetnost. Nekdo je govoril o slavi.
"Slavsi" je dejal goslač z grenkim nasmehom.
Potlej se je počasi sprostil, in kakor da bi bil ssm s seboj, je zsčel prostodušno pripovedovati:
"Bog mi je priča, ds nisem mogel svoje slsve nikoli tako od srca uživati, kskor sem si bil to sliksl v svoji mladosti — takrat, ko sem* še neizrekljivo hrepenel po njej ... Ko sem gledal z odra na stotine in ns tisoče poslušalcev, ki so mi viharno ploskali, se mi je sdek>, da so mi vsi tsko tuji, vsi: Frsncozi, Američani, Nemci, vsi, vsi — in Zmerom sem mo-rsl misliti samo ns Matjaža ... Joj, ko bi me zdajle Mstjaž slišal! Kaj bi le dejsl? In zmerom, prav zmeAro sem ei želel in si še sdaj želim, ds bi me po-slušsl samo en človek . . •
Moj oče je bil trgovec v Fue-zeeerju. Trgoval je s žitom, z volno in z gosjim puhom. Mnogokrat sem premišljeval, kaj je neki postal ta Mstjsž? In ksj je z našo vasjo? In kaj bi rekli moji rojaki, če bi ee sdaj vrnil v domovino?
Tako zelo sem hrepenel po oni vasici, v kateri sem preživel svojo misdost, in si želel, ds bi me tudi Um slavili. 8ele potlej sem si domUUtfsl, bi bils mojs slsvs popolna.
Nu, ko sem se vrnil s turneje po Ameriki, sem se odpeljal naravnost domov. Z železniške posUje Gyoma bi se bil morsl z vosom odpeljsti v Fueseser. Tedaj sem ns sejmu v Gyonl zagledal Mstjsiža, svojega nekdanjega prijstelja. Pri priči sem ga spoznal.
"Matjaž! Jaz sem! Ali me ne poznaš več?"
Nessupljlvo in hlspčevsko hkrstu me je pogledsl, in nisem se gs upsl objeti.
"Jez sem, Pzllsy . , .H
Ni se mogel prsv spomniti. Pošteno otožen sem postal.
"Trgovcev ein .. ."
Potem je prikimsl. "Torej si prišel domov?"
Nič drugega me ni vprašal. Naprosi) sem gs. naj me s svojim vosom odpelje v Fuezeser.
"Rad bi si ogledsl hišo, v kateri sem se rodil."
'♦Peter Bscsko jo js kupil; gostilno i ms," je suho rekel Mstjsž.
"Is ns pokopališče bi rsd šel, ns grob svojih «Uršev."
"Prsv," je dejal Matjaž, "kar prisadi, vzamem te s seboj."
Mstjsž je imel dvs iskra ko-njlčs, ponosen je bil, ko sem ju pohvslil. Potem sem mü zsčel e pravim otroškim veseljem pripovedovati:
"Prav iz Amerike prihajam. Matjaž r
Pogledal me je:
"Kaj ei pa Um počel?"
"Na gosli aem s viral."
"Koliko so ti pa plnčall?"
"Mnogo milijonov."
Udari! je po konjih la nič več me ni vprašal. Razumel eem: ni mi verjel. Tudi vsi drugi vs-ščani ao ae mi zdeli nekam tuji. del sem na pokopališče. Nihče ni bil okopa I groba moj ti staršev.
Zvečer aem sedel v gostilni. Gostilniška soba je bila nekoč očetova trgovina. Peter Bacako se je nekam obregsval;
1936 IZLETfv
JUGOSLAVIJO
IZ NEW YORKA
WEUftMtfcUk DDBIiBll mputtja DllELmE.FI 3. aprili
EUROPA - BREMEN
20. maje 14. junije
Hiter vlak efc panriku v Bteessghesea sejemči «dob».
LEO ZAKRAJSEK GENERAL TRAVEL SERVICE Uc.
302 EAST 72nd ST., NEW YORK. N. Y
HAMBURG-AMERICAN UtS NORTH CiRMANiLOYD
"Moj najstarejši sin je mlinar, mlajši je tam v točilnici 1 Se nobeden ni bil v Ameriki, Bogu bodi zahvaljeno! Hiša jima bo ostala!"
Mežnar je pa surovo dejsl:
"Svojegs ubogega očeta ste spravili v grob. Premnogokrat mi je potožil..." -	i
. Kakor da bi mi bil kdo bodalo zasadil v srce! Ves svet me je slavil, le ti preprosti ljudje še skoraj govoriti niso hoteli z menoj.
Takrat je pa nekdo zavpil skozi vrata:
"Knez prihaja!"
In res je prišel knez e dada-škega gradu. Izvedel je bil, da sem v vasi, zato me je osebno poiskaK da me povabi na grad.
"Knez!" . . . Tako so žušljaH drug drugemu. "Knez sam je prišel ponj ... Po kramarjeve-ga sina . . ."
Kako prijaizno, kako suženjsko so se mi tedaj približevali stari znanci t Mežnar mi je odnesel kovčeg na voz, BacSko mi je pa ponudil roko, da sem laže splezal na sedež.
In vendar so imeli prej prav, ne zdaj . . .
. Drugi dan se mi je vsa vas klanjala. Ko sem srečal Matjs-ža, je zbežal. Na stotine jih je bilo, ki so me spet občudovali, in spet sem se kopal v slavj. Ni mi dal Fuezeser -pečata slave; kneS je bil tisti, ki me je obdsl
Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano
Chicago, 111. — "Trinerjevo grenko vise jemljem, kadsrkoli trpim ns želodčnih »li prebavnih nerednostih in lahke ga iskreno priporočam vsako-mer." — IIrs. Susanns Pavlu». Niksrts delsti poizkusov s kakim drugim od-vajalaim sredstvom. Jemljite Trinrr-jevo grenko viao, ki je tekom isdnjih 44 let dokasalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtja, plinom, sls-beai« teku, glavobolu, nemirnemu »p»aja ia podobnim težavam. Pri vieh lekarnarjih.
TRINERJEV ELI ICSI R GRENKEGA VINA
Jeesph Triner Company, Chicago
z njo. Nazadnje je ps pr»n eno: Fuezeser, Amerika tli ves svet . . . Dejal sem k: enem aamem človeku hrepeni — nočem biti več last v* sveta. Nekoga iščem, ki bi z menoj . , . domov ... v i
■mp
Obmolknil je.
Tedaj je stopila predenj deklica z blagim obrszom in i brez besede ponudila roko. 1 kor da bi hotela reči: "Ju dem s teboj."
Umetnik ji je nemo polj« roko.
Od tistih dob ni nihče slišal o goslaAkem virtuozu.
MEŠANJE TOBAKA JE OBOJI UMETNOST IN ZNAN08T
Da je mogoč» * meianjam tok dobiti določen okus—vedno isti, i jo za eesijo, leto za letom—je oba umetnost in znznost. Pred me mora biti tobak primerno po it« kar traja poldrugo Isto do tnh
Samo par kadilcev «spriner znava, da pri ksjl Lucky Strib garet ušivajo nejboljii tobsk h terih zaporednih letin.
Vaško sveše meienjs Lucky 8« tobaka, vsebuje več nego 100 m nih vrst, pridelanih na tisoferifci nih farmah, ne aamo v Vitfiniji, verni in Jušni Cerolini, G«oq Tennessee, Kentucky, Marylsak drugih državah, pač pa todl r bačnih deželah Macedonijs in 1 tije na Grškem ter Stnirni is sounu na Turškem, kjsr rsito tthejSt turški tobak.
Pravilno mešanja pomeni, da m vsak košček toga rtznsgz tobsk» vzel okusa In duh» vssksga dng koščka ter d»! v »»meno ndaj M ga ketnega.
Preiskovalni izvedenci ikibnt i Skušajo vzorce tegs tobsks pridi kupom, ponovno preizkusijo ti pred mešanjem in po meianp-zajamčijo enotnost okusz ter števajo kislobno-zlkzlijiko ki Je tako potrebno s» lahb
Presenetljivo dejstvo js, d» s t ognejo listi lete tobačne rastline« stl bolj razlikovati kot pa M i ličnih raatlin. Kemičn» analit» >1 kazala, da vsebujejo gornji Hiti I več atkalija, kar da rezek, stoti okus. Spodnji listi p» dajo kaji lobnoat.	_
Samo eredaji »>ti »e priblito* naravi najbolj milemu kisl<šw-« lijdkemu razmerju. V LuAjr « cigaretah so rabljeni irsštfi
—< AdvJ
TISKARNA S.N.P
AH sta že naročili Pies** Mladinski M svojems prij lju sli eoradnike v ém¡* To js edini dar trsjae vwéj ki ga sa nal denar lahks p* te svsjesss v dsissHsn 1
i.N.P.J
t tiskarsko obrt spadajoč*.j*
Tiska vabila ss vssettcs In shode, visítales, t§m knjige, koledarje, letake Itd. v slovsssken, hrvs» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeslko Is v*
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANI* S.NJ>J, DA TISKOVINI NAROCl V SVOJI TISKARNI
Milo pe
S.N.P.J. PRINTER»
NI74I 8a LAWNDALB AVfNUI