Stran 487. Novice. — Osebne vesti. Okrajni komisar v Ljubljani, gosp. Žiga baron Gussich, je poklican na službovanje v trgovinsko ministrstvo. — Deželnovladni koncipist, gospod Karol baron Schlosser, je prideljen okrajnemu glavarstvu v službovanje. Finančni koncipist v Ljubljani, gosp dr. Erih Miihleisen je imenovan davčnim inšpektorjem, finančni konceptni prakti-kant, gosp Aleksander G u želj, pa finančnim koncipistom. — Poštni oficijal in absolvirani pravnik v Gradcu, gospod Matevž Vrbnjak, je imenovan poštnim koncipistom ravnotam. — Odvetnik dr. Fran Piki je naznanil odvetniški zbornici, da se preseli po treh mesecih iz Marenberga v Maribor. — Živinozdravnik gosp. Anton Slivnik je imenovan veterinarskim asistentom za Koroško. — Promocija. Gospod Vekoslav Kukovec, pravni praktikant pri deželni sodniji v Gradcu, je bil dne 28. novembra na graški univerzi promoviran doktorjem prava. — Na vseučilišču na Dunaju je bil 21. m. m promoviran doktorjem vsega zdravilstva gosp. Otmar Lavtar, sin profesorja L. Lavtarja v Mariboru, čestitamo! — Častnim občanom je soglasno imenovala občina ot. Pavel pri Preboldu svojega dolgoletnega, mnogozaslužnega, sedaj že upokojenega nadučitelja gosp. Josipa Vidica v priznanje njegovih obilih zaslug, ki se jih je pridobil v svojem 38 letnem službovanju na polju izomike in vzgoje šentpavelske mladine in kot izvrsten gojitelj sadjarstva. — Poročila se je v Pragi gdč Marija Hilbertova, bivša naivka slovenskfga gledališča, z gosp. Arturjem grofom Aichelburgom. — Županom v Idriji je izvoljen zopet zaslužni gosp. Dragotin Lapajne in sicer s 14 proti 8 glasom. — Nova ustanova. V Gorici umrli finančni komisar v pokoju gosp. Fran Povše je zapustil 5000 kron za ustanovo za vzgojo dečkov in deklet najprej iz sorodstva v Vrdunu pri Novem mestu, a če teh ni, za kakega šolarja iz topliške fare. — Desettedenski praktični kurs o mlekarstvu, rna-slarstvu in sirarstvu, ki se bo vršil v Selcih pri Škofji Loki, se prične 8. januvarja 1903. Mladeniči, ki žele udeležiti se tega pouka, naj se zglaae do 2 0. decembra t. 1. pri deželnem odboru v Ljubljani s prošnjami za sprejem, katerim naj pridenejo spričevalo občinskega županstva o poštenem vedenju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost imajo oni, ki so v tej stroki že delovali. — Obrtni shod bo 7. in 8. t. m v Ljubljani. Za udeležbo se je zglasiti pri brivcu gosp Franchettiju. — »Glasbena Matica« je v sredo priredila koncert, pri katerem se je pel „Zlatorog". Koncert je imel znamenit uspeh. — Letošnje dolenjsko vino in vinska pokušnja v Krškem. Da so letošnja dolenjska vina v obče boljša od lanskih, o tem so se lahko prepričali vsi obiskovalci vinske pokušnje, ki se je vršila v nedeljo, v ponedeljek ter deloma tudi v torek v Krškem. Splošno mnenje je bilo, da so letošnja dolenjska vina jako kisla, kar pa nikakor ni res. Nekatera so res slabotna in prav kisla, toda večinoma le od takih posestnikov, ki imajo svoje vinograde v slabih legah in s slabimi vrstami zasajene in ki s trgatvijo prezgodaj pričnejo. In ravno z omejeno pokušnjo se je botelo pokazati značaj letošnjega vinskega pridelka iz raznih leg in krajev krškega političnega okraja Nadaljna dobra lastnost letošnjega splošno pravilno pripravljenega vina je tudi ta, da se kaj rado Či3ti, kar je znamenje, da se bode tudi pozneje dobro držalo, oso-bito po leti. Priporočamo torej vsem kupcem in drugim ljubiteljem dolenjskega vina, naj n^ zamude ugodne prilike in naj se po možnosti preskrbe tem pridelkom, dokler ga je še dosti in dokler ima še tako nizko ceno. Cene so se sicer nastavile od 28 — 38 vin liter, toda povprečna cena je 30 — 32 vin. liter. Glede vinske pokušnje same pa moramo priznati, da se je ista popolnoma posrečila. Če ravno je bila ta razstava jako omejena, je prišlo mnogo gostilničarjev, vinskih trgovcev in drugih interesentov iz Koroškega, Zagreba, štajerskega, Gorenjskega, Dolenjskega osobito pa iz Ljubljane; vabilu kmetijske podružnice pa se je odzvalo nepričakovano veliko vinogradnikov krškega političnega okraja. Trumoma so romali v soboto in v nedeljo iz 2 —4 ure oddaljenih krajev v Krško, nesoč v svojih cekerjih razne uzorce Ker se je sproti zapisovalo ime in bivališče dotičnega razstavljalca ter kraj in lega kakor tudi cena in množina razstavljenega, oziroma za prodajo namenjenega vina, je bilo iz zapisnika posneti, da je razstavilo 435 vinogradnikov 538 vzorcev raznega vina. Ob 1/22. uri popoludne se je pričela oficijelna pokušnja in sicer proti vstopnini 1 krono, za katero je pa dotičnik dobil kupon z 20 listki za pokušnjo 20 kozarcev raznih vin. Kmalu se je nabralo toliko obiskovalcev, da se niti več ganiti ni bilo mogoče. Krške in leskovške gospodične, ki so iz prijaznosti prevzele točenje teh vin, so imele kmalu toliko posla, da so komaj zmagovale. Za njihovo požrtvovalnost, spretnost in prijaznost napram gostom bodi jim izrečena še tem potom najiskrenejša zahvala, kajti ne da se utajiti, da so ravno one poleg čašic „rujnega" mnogo pripomogle, da je nastalo v celi dvorani tako živahno in veselo Stran 488. vrvenje do pozne noči. V ponedeljek in torek je bila pokušnja prosta in brezplačna, ker so Še vedno prihajali kupci iz bližnjih in daljnih krajev. Sklenile so se takoj nekatere prav dobre kupčije, in razun tega so si tujci zabeleževali razne naslove. Ob jednem se pripomni, da daje razne naslove zanesljivih vinogradnikov ter vsakojaka druga tozadevna pojasnila brezplačno tudi kmetijska podružnica v Krškem, oziroma potovalni učitelj za vinstvo Fr. Gombač v Ljubljani. V nedeljo dopoludne je bil pcučni govor o vinstvu, katerega se je udeležilo toliko posestnikov, da je bila sicer prostoma šolska soba mnogo pretesna. Predavanju je sledila razdelitev diplom ki so se priznale razstavljalcem pred mestcem dni v Krškem povodom vršivše se grozdne, sadne in vinske razstave. Kakor se je sedaj dvakrat zaporedoma pokazalo, to umestno, ako se take razstave večkrat prirede, ker zanimanje raste in uspeh postane vedno bolji. Take prireditve dajo sicer mnogo posla, a podružnice smejo v takih slučajih z gotovostjo računati na podporo v to poklicanih deželnih in državnih organov — Izpred sodišča. V soboto je bila obravnava proti sodnemu oficijalu gosp V. Somu. Tisti je bil svoj čas ob-dolžen, da je poneveril 11 000 kron. Izkazal se je pač primanjkljaj, a izkazalo se je tudi, da ga ni kriv obdolženec. Državno pravdništvo je tožilo goep. Soma samo, ker je odpotuje v Zagreb vzel 200 kron uradnega denarja seboj, dasi je njegovo pohištvo vredno dosti več in dasi je imel dobiti 300 kron remuneracije Sodišče je gosp Šorna popolnoma oprostilo, ker je prišlo do spoznanja, da ni imel namena si rečenih 200 kron nepravilno prilastiti. — Shod občinskih tajnikov iz vseh slovenskih dežel bo 7. t m v Celju. — Zmaga štajerskega učiteljstva. Kakor znano, je sprejel svoječasno Štajerski deželni šolski svet v učiteljstvu službene tabele novo rubriko o »političnem službovanju". Vsled odločnega protesta vsega učiteljstva se je sedaj opustila ta rubrika, pa tudi ona o „nravnem vedenju", zato pa se napravi skur.no ena o Jzvenslužbenem vedenju". — Zgradba železnice Grobelno-Slatina-Rogatec se menda zopet zavleče, ker Celje neče izplačati obljubljenega prispevka, češ, to stori le tedaj, če pojde železnica iz Celja Vprašanje je: pod kakimi pogoji je Celje obljubilo prispevek? Če se prav spominjamo, ni bilo tedaj govora, da mora železnica iti iz Celja. V tem slučaju se Celjani ne ubranijo obljubljenega prispevka. — Umor. 28letni rudar v Trbovljah, Primož Debelak, doma iz Oselice na Kranjskem, je dne 1 t m. s sekiro ubil svojega gospodarja Franca Zupančiča, ker mu je odpovedal stanovanje. Celjski poiotniki so ga spoznali krivega le uboja, na kar je bil obsojen v 7letno težko ječo. — Kravo za osem vinarjev. V Radgoni se je neki slepar pogodil na sejmu z jako kratkovidno kmetico, da ji plača za njeno kravo 80 kron. Kmetica je bila zadovoljna in kupec ji je naštel štiri zlate. Kmetica je v svoji kratkovidnosti mislila, da so ti zlati po 20 kron in je šele v bližnji gostilni spoznala, da ji je kupec dal na roke le štiri svetle novce po 2 vinarja, tako da je kravo prodala za osem vinarjev. Slepar jo je bil mej tem že odkuril in ga niso mogli dobiti. — Pomiloščenje mladoletnih obsojencev. Cesar je dne 24. m. m pooblastil pravosodno ministrstvo, da zapove sodiščem, naj v slučajih obsodbe mladoletnih hudodelnikov vložijo predlog za pomiloščenje. V tej odredbi pravosodnega ministrstva se pravi, da se gre pri obsodbah mladoletnih zaradi različnih deliktov bolj zaradi nepremišljenosti, zapeljanja in pomanjkanja zrelosti, kakor pa za spridenje nravnosti. Pri takih zločincih je tudi dvomljivo, da se doseže s kaznijo pravi namen. Prečesto se ne doseže pričakovani ugodni upliv, temuč se še taki mladoletni ljudje s kaznijo pokvarijo. Vsled tega naj se, kjer dopuščajo razmere, taki zločinci ne zapirajo, pa tudi ne oddajajo prisilnim zavodom. To velja posebno za obtožence od 10 do 14 let. Pa tudi glede onih med 14. in 16 letom naj se postopa tako pomileščevalno, ako kazen ne presega treh mesfcev ali 500 kron. Seveda odločuje pri tem v prvi vrsti prejšnje nravno in pošteno življenje. Pod takimi pogoji je tudi 16- do 181etne zločince priporočati pomilo-ščenju, posebno, če so zaostali v duševnem razvoju V vseh takih slučajih je počakati z izvršitvijo kazni dokler se ne reši pomiloščevalna prošnja. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasa ter velja tudi za one mladoletne, ki so že bili dosedaj obsojeni, a še niso nastopili kazni S tem smo tudi v Avstriji napravili velik korak v modernem pravosodju Saj je velik psiholog že davno prorokoval. da pridemo do tega, ko ne bo več ječ, temuč le Še — blazn:ce in korekcijski zavodi- v — Čudna prirodna prikazen. Iz Baranva-Vorosinarta se javlja o čudni prirodni prikazni, ki so jo ondi videli dne 23. m m ob petih v jutro na nebesnem svodu V tem časn se je pokazal izpod mesfca, ki je stal visoko na nebu, ognjen steber, mnogo svetlejši kakor mesec. Prikazen je v treh minutah izginila. Bil je najbrže meteor. — Smrt in kardinal. O praških kardinalih se trdi, da nobeden ne umre v Pragi, o pariških pa, da nobeden ne umre v svoji postelji Ta pregovor bo morda spravil ob veljajo star pariški kardinal Ricrmd. ki je v svoji palači v Parizu na smrt bolan. Njegovi predniki pa so se držali pregovora. Nadškof Affre je umrl 1 1818 na barikadah njegov naslednik Sibour je bil v cerkvi Saint Etienne du Mont zavratno umorjen od nekega duhovnika, ki ga pa pozneje niso mogli najti, nadškof Ddbovv je bil ob času komune 1. 1871 ustreljen. — Brezvesten luksus. Zgradba novega ogrskega parlamenta je doslej veljala 32,542 578 kron 79 vin, ter se bo izdalo še najmanj poldrugi milijon. Tako velikansko svoto raz-sipljejo za luksurijozno zgradbo v deželi, v kateri izganjata lakota in revščina cele vasi v Ameriko. Sicer pa je zgradba tudi arhitektično ponesrečena. — Aforizmi o ženskah. Žena je najboljši dokaz božje ljubezni do moža, kajti, kogar Bog ljubi, tega obiskuje z nadlogami. — Ženska je rožni grm: ima več trnov kakor cvetov. — Žena je kakor cvetlice na njivi in ptice pod nebom, tudi ne seje, ne zanje — zato ji je dal nebeški Oče moža. — Žena ti vse daruje, le svoje nečimernosti ne — Za mednimi ustnami zaročeuke skriva se pogosto strupen, jezik in tašča. — Ženske za možitev so kakor dragi kameni; dandanes je težko razsoditi, kateri kamen je pristen in kateri ponarejen. — Kako srečno bi bilo materstvo. ako bi angel varuh, cigar skrbi se pogosto dete prepušča, mogel in znal tuli dojiti ali prati plenice — Zimsko spanje je za mnoge živali rešilno sredstvo, da ne poginejo lakote po zimi. Zimski zaspanci med živalimi se poskrijejo v zemeljske luknje ali v dupline dreves ter tam spe 2 — 3 mesece, nekateri še več Medved, jazbec, hrček, jež, netopir in svizec so med sesalkami najbolj znani zimski spalci. Izmed ptičev prespijo zimo tukaj zapozaole lastavice — kjekod pod streho si poiščejo svoje zavetje. Izmed dvoživk prežive zimo v luknjah kače, želve in žabe; ribe se drže pri dnu rek in ribnjakov, zalezejo k površju, da &i naberejo sape — Kdo je napravil v Kolumbiji mir? Ko so se začeli letos spomladi nemiri v Kolumbiji, je izdal nadškof v Bogoti, Bernhard Restropo, pastirski list, v katerem vabi Ko-lumbijance, naj napravijo narodno obljubo ter si izprosijo mir s tem, da brž dozidajo pričeto cerkev Jezusovega srca. za kar jih bo nadškof priporočil najsvetejšemu Srcu Prebivalci so ubogali, dogradili cerkev, potem pa se znova zgrabili z ustaši. No, in sedaj, ko so opešale moči na obeh straneh, se je nad-škofova priprošnja res uresničila. Stran 489 — Gobe v Parizu. Kakor javljajo „Daily NewsM, je naznanil prvi zdravnik v pariški bolnišnici „Charite", da je v pariških bolnišnicah nad 200 gobavih bolnikov in še večje število pa se zdravi doma. Bolezen je napadla tudi več dam in gospode iz boljših rodbin, ki obiskujejo gledališča in veselice, da pozabijo na svojo grozno bolezen. Na razne načine ee lepotičijo, da se na njih ne spozna gobavost. In ta bolezen se baje po Parizu grozno razširja. — Tovarnar Krupp umrl. Minoli teden je umrl v dobi 49 let od kapi zadet, po celi Evropi znani veliki tovarnar in izdelovalec topov v Essenu, tajni svetnik, Član pruske gosposke zbornice in državnega sveta. Friderik Alfred Krupp. Pred kratkim je bival v Capri, kjer je prišel v konflikt z občinskimi oblastvi zaradi ondotnega bivanja, kar je dalo povod socijalno-demokraticn^mu „VonvartsuM za razne napade. — Kruppovo tovarno je kot malo podjetje ustanovil 1. 1818 njegov ded Alfred Krupp Pozneje je vodila podjetje njegova udova Tereza z najstarejšim sinom Alfredom, ki jo je pozneje znatno povzdignil. Po njegovi smrti 1. 1887. mu je sledil edini sin, sedaj umrli Friderik Alfred, ki je podjetje dvignil na tako stopinjo, da je največje na svetu V njegovi tovarni, ki preskrbuje več let malone vse evrop3ke države s topovi ter gradi železnice in mostove, je bilo I. 1892 uslužbenih 22 300 delavcev. — V nemškem državnem zboru je provzroČila vest o nenadni Kruppovi smrti veliko presenečenje, posebno še radi tožbe, ki jo je Krupp vložil proti „Vorwartsuu in ki se sedaj bržkone umakne. — Kitajci in — kolera. Ako bi Kitajci uporabili le polovico tistega denarja, ki ga izdajejo za daritve svojim hudim malikom, za snaženje ulic, bi ne bilo pri njih kolere. „DaiJy Newsw pripoveduje, kako so se prebivalci mesta Venčan v šenkitangski provinciji iznebili kolere. Hude malike, o katerih domnevajo, da provzročujejo kolero, so najpoprej postavili v tempelj, kjer so jim mandarini (kitajski duhovniki) z lepa prigovarjali, naj se prostovoljno preselijo v sosednje mesto, kjer so krasneje hiše, bogatejši možje in lepše ženske Ko pa teh želj niso izpolnili, naložili so njihove papirnate figure na voz ter izpeljali iz mesta ven k reki, kjer so jih sežgali. Potem so zbežali v mesto, a skozi druga vrata, ter se bahali: Zdaj smo prevarali hude duhove, naj nas le iščejo. — Kitajska basen. Kitajci si pripovedujejo dovtipno basen, in ta je izborna satira na evropske vojaške inštruktorje, ki so izučili Kitajce vojaških znanosti. Tiger je spoznal, da je mačka jako spretna, kadar lovi manjše živali ter se je zapisal pri njej v šolo Po nekem času je dejala mačka, da mu je že vse povedala, več da nima ga čemur učiti. „Tako si me torej naučila tudi vseh vojnih zvijač?!4* — „Vseh!M je potrdila mačka z glavo. — „Torej te več ne potrebujem ter te požrem" je dejal tiger in pokazal mački dobro brušene zobe. Ali mačka je takoj splezala na vrh blizkega drevesa ter se rogala tigru, ki ni mogel za njo. Mačka namreč ni razodela tigru vseh svojih znanosti.