Mali vodnik potovalcem na jug. Skupno poučno potovanje slovenskih uči- teljev in učiteljic. (Konec.) Osmi dan. 27. avgusta. Nedelja. Gruž-Mostar. Odhod 935 z neretvansko železnico, ki se vrsti med najlepše evropske proge. Mimo Omble (Rijeke) z. lepim pogledom v kanal Rožato, kjer privre Rijeka kot veletok iz tal. Potem po Krasu, kasneje lep pogled nazaj na obalo in morje. Pri Ivanici prične Hercegovina. V Humu treba prestopiti v drug vlak. Od Huma do Hutova vozi železnica po Popovem polju, dolu Trebinšice, ki je enako Cerkniškemu jezeru. Od junija do jeseni je suho in ga obdelujejo, ostali del leta pa je obširno 25 km dolgo jezero. Največjo širino ima pri Poljicah. V Gabeli pridemo k progi MetkovičMostar, ko smo prej premotrili Krupo in Neretvo (Narenta). Gabela, stara benečanska trdnjava. Po premoščenju rečice Trebežat se vidijo malo pred postajo Capljina na levo znatni ostanki rimske trdnjave »Mogorelo«. Nasproti postaje Čapljina velik tobačni magacin. — Pri postaji Dretelj na nasprotnem bregu Neretve prezanimivo mohamedansko selo Počitelj, staro razbojniško gnezdo, lepa mošeja, razvaline starega, po kralju Tvrdku 1. 1338. sezidanega grada. — Žitomislič. Poleg postaje nekoliko velikih bogumilskih kamnov. Na desnem bregu pravoslavni samostan z lepimi bujnimi nasadi. — Dolina Neretve se jako zoži, nato Buna. Preko reke Bune jako lep stari most (Kosorska čuprija), ne ve se za sigurno, ali je rimski ali turški. Po premoŠčenju Tasnice Biščepolje, dokler se dospe v Mostar; prihod 320. Morska višina 59 m. — 20.000 prebivalcev. Na obeh straneh Neretve v ozki dolini med Humom in Podveležem. Visoka, skoro tropična temperatura. (Papadači, moskito, jako nadležni. Zato zvečer okna zapreti, preden se užge luč!) Vegetacija subtropično bujna. Narod krepak, samozavesten. Noša slična črnogorski, povse različna od bosanske. Največja znamenitost je stari most preko Neretve. Najbrž turški. V mestnem delu Zahumje katoliŠka cerkev v bazilikalnem slogu. Dalje velika pravoslavna katedrala in nad dva tucata mošej, ki so pa neznatne. — Caršija (pazar). Sauerwaldova ulica in Velika Tepa (carina). — Turško pokopališče. Pravoslavna cerkev v bizantinskem slogu z lepim ikonostasom. Izpred cerkve lep razgled na mesto. Srbsko pokopališče. — Sola. — Prenočevanje. Deveti dan. 28. avgusta. Ponedeljek. Mostar-Sarajevo. Odhod iz Mostarja 945. — Po Biščepolju do Hana Vojno. Potem Bjelopolje. Na vzhodu Porin-planina (do 1837 m). — Pri postaji Raškagora prične slikovita Neretvanska soteska, 30 km dolga, segajoča do postaje Jablanica. Prva postaja v tej soteski Drežnica ob Drežanki. Pri postaji Grabovica je soteska najožja. Spomladi v soteski vse polno hudournikov in vodopadov, med njimi Prapovac ali Komadina. Za postajo Prenj dol Glogošnice, na desno velikansko gorovje Prenj z Lupoglavo (2100 m). — 75 m dolg most preko Neretve, potem Jablanica. Za Jablanico visok most preko Doljanke, potem mimo postaj R a m a, preko Neretvice O s t r o žak, Lisičič, postaja Konj ica. Med potjo Č u _ vrstnica (naj- višje hercegovsko 2227 m) in Cabolja planina, na desno Prenj in Velež. Konjica, mohamedansko mestece. Lep kamenit most. — Tu zapusti železnica Neretvansko dolino in preide v dolino Treščnice. Za postajo Podorožac se prične 18 km dolga zobača (Zahnradbahn). Proga se mnogokrat lahko zasleduje, ker se iz doline Travošnice zopet vije v dol Treščnice. Pri Doljni Bradini lepi vodopadi. Postaja Ivan 876 m visoko. Razvodje med Adrijo in Crnim morjem in meja med Hercegovino in Bosno. Pri Rasteljici neba zobača. Potem Tarčin z lepim pogledom (desno) na Bjelašnico-planino (2063 m). Nato zopet kratka zobača do Pazariča. Ob Zujevini skozi sotesko Zovik mimo postaj Hadžiči, Blažnj, Ilidže preko Mlljačke v Sarajevo. Prihod 510. — Mal izprehod po mestu. — Prenočevanje. Ako bo bolje kazalo, prenočimo v Ilidže, si ga ogledamo in drugo jutro odrinemo v Sarajevo. Če ne pa izlet semkaj. Deseti dan. 29. avgusta. Torek. Sarajevo (okrog 50.000 prebivalcev). Ogledovanje. Tobačna tvornica. — Po Hiseti, nekdanjem ciganskem delu preko potoka Koševo, na desno idilična Ali-paša-mošeja, pred njo turška kafana. — Na levo mestni park. — Cemaluša ulica. Na desno vladno poslopje. — Razpadlo turško pokopališče. — Ferhadija ulica. — Sejmišče (Markthalle). — Glavna pošta. — Katoliška katedrala. — Bosansko-hercegovski muzej. Prezanimive zoološke in etnografske zbirke. — Umetnoobrtni muzej, — Fran Josipova ulica. — Grška metropolitna cerkev. — Caršija, povse orientalska. — Bezistan, španijolska prodajalnica. — Begova džamija, 1526—1530 sezidana. Jako slavna. Dragocene preproge. ArŠin kamen ima vdolben oficialni aršin (turška mera). Sahat kula s turškim cifrovnikom na 24 ur. Kuršum medreŠa (hodžska Šola). — Gornja Cemaluša. — Stara srbska cerkev. — Spanijolski tempelj. — Serijatska šola v Hrgida ulici. Mavriški slog. — Logavina ulica. Sinan tekkia (samostan tulečih dervišev). — Preko Čaršije se dospe k rotovžu, mavriško-bizantinski slog. — Kiraet hana (turška čitalnica). — Kafana Bendbaši, lep vrt ob Miljački. — Preko šeher-čehajin mosta Careva ulica. — Careva džamija, oficialna turŠka cerkev. — Konak deželnega Šefa. — Justična palača. — Državni atelije za preproge. — Filipovičev trg. — Preko mosta na Appelov kai. — Protestantska cerkev. — Zidovski tempelj. — Na levem bregu Miljačke španijolsko pokopališče. — Kaka ljudska šola. — Okolica: Na severu Hum in Gradanj, na vzhodu Mali Orlovac in Hrastova glava, na jugu Velika Kapa, Dragulac in debelo brdo, za tem visoki Trebevič. Na zapadu rodovitno sarajevsko polje. — Na vzhodu kastel z rumeno in belo bastijo. — Enajsti dan. 30. avgusta. Sreda. Odhod iz Sarajeva ob 625 (za 2. progo) z bosansko-hercegovsko drž. železnico. Postaje: Rajlovac, konec sarajevskega polja. — Reljevo. — Vogošča. Podlugovi. — Visoko. — Prej se zadnjikrat zazre Trebevic. — Dobrinje. — Čatiči. — Preko reke Bosna KakanjDoboj. — Gora. — Lašva. (Prih. 852.) Tukaj se proga deli. Glavna na Bosanski Brod, druga (zanimivejša) preko Jajca — Banjaluke in Dobrlina v Zagreb. Navedemo obe. 1. Janjiči. — Zenica. — Vranduk, slikovit s starim gradom. — Nemila. — Han Begov. — Žepče. — Zavidovič. — Globarica. — Maglaj, na desnem bregu Bosne, lepa mošeja in star grad. — Trbuk, — Usora. — Doboj, star kraljev grad. — Kotorska. Tu zapusti železnica dolino Bosne. — Velika. — Han Marica na razvorju Bosne in Ukrine. — Velike serpentine. Dervent. — Novoselo. — Dospe do Save. Sijekovac. — Bosanski Brod. — Od tu dalje v Zagreb. — 2. Lašva, odhod 906. — Lašvanska soteska. — Vitez. — Bjela. — Dolac, na podnožju Vlašica. — Travnik. Staro zanimivo orientalsko mesto. Star kastel, ki ga je baje sezidal bosanski kralj Tvrdko II. — Na desno grob (turba) turškega svetnika Ismajil Babe pod 400 letnim velikanskim topolom. Potem razvalina Varošlug in dalje postaja Turbet, — Preko Lašve in Komarnice Goleš. — 1360 m dolg predor pod Komorskim sedlom (razvodje Vrbasa in Bosne). Komar777m. — Zobača. O b o r c i. — Dolnji Vakuf. Na jugu Vratnica planina (2000 m). — Babinoselo. — Vijenac; na brdu razvalina Vinac grofov Keglevičev. — Ob Vrbasu dalje preko Kabarakta Plive (10.000 konjskih sil) v Jajce. Prihod 1'55. Eno najzanimivejših in najslikovitejših mest. Kakih 4000 prebivalcev. Luka Kula. — Grad. — Katakombe. — V cerkvi sv. Ivana v stekleni krsti okostje obglavljenega zadnjega bosanskega kralja Štefana Tomaševiča. — Iz Jajca (ob 2*30) vožnja 1 aTtomobilom (10 K) po preslikovitih Vrbaških soteskah v v Banjaluko 73 km. To progo štejejo med najbolj velikanske v Evropi. — Skozi ozka, stara banjaluška vrata na levem bregu Vrbasa, dalje na desnem bregu. Na desno nad 400 let stari frančiškanski samostan P o d m i 1 j a ča, najstarejša katoliška cerkev vBosni, Kmalu na to prva divja soteska (tjesno) skozi 360 m dolgi grebenski predor proti Vlasinjim Stijenam, skozi katere je drugi predor 44 m dolg. Ob Bijelih Stijenah dalje do konca soteske. Ob Vrbasu stari, primitivni mlini čudne oblike. Na nasprotnem bregu hudournik Ugar. Na levo čedna dolina Crne rijeke. Postaja B o č a c. Nasproti vselo Vilma. Grad Bočac in mala mošeja na strmi steni. — Rodovitna dolina Agino selo. Druga soteska, 9 km dolga. — Stari grad Krupa na Manjači (levo), Tisovac planina (desno). — Pravoslavno selo K r u p a, na levo čardak (vila) nekega bega. Zvečaj-grad. Tretja soteska (3 km). Jako divja, Veliko orlov gnezdi v nedostopnih stenah. Karanovac, — Novoselo. — Predmestje Gornji S e h e r (mohamedansko). — Banjaluka. Prihod6*19, 25.000 preb. Polovica Mohamedancev. — Dve katoliški cerkvi, dve pravoslavni, dva židovska templja. in do 40 mošej. Najlepša izmed teh Ferhadija džamija, v glavni ulici Čaršije. Dvanajsti dan 31. avgusta. Četrtek. Odhod iz Banjaluke 7 40 z vojaško železnico Banjaluka-Doberlin, zadnji bosanski okraj, kamor dospe ob 11*08. Za Banjaluko imamo na levo frančiškanski samostan P e t r i č e v a c, dalje ženski samostan M a r i j a Zvezda. Železnica se vzpne na sedlo Kukovica, razvodje med Vrbasem in Uno. Potem dalje v dolini Gomjenice, dalje ob Sani, potem ob Uni do Hrvaške Kostajnice. Na nasprotnem bregu je Bosanska Kostanjica. Mimo Siska vZagreb. Prihod 213 — Ogledovanje Zagreba in razhod.