Beseda s Slomškovega groba. (Ob obletnici Slomškove smrti.) Dne 24. septembra je 64 let od tistega dneva, ko je Bog poldical k sebi svojega zvestega služabnika med slovensilcim narodom, škofa Anton Martina Slomška. Slovenci se še zdaj in zdaj že vedno bolj zavedamo, kaj nam je bil ta raož božji. Tudi dan njegove smrti ne sme mimo nas, ne da foi se spomnili svojega Slomška! Posebno slovenski kmet je nekako dolžen, spomniti se svojega prijatelja, ucitelja in voditelja Slomška. Ko so se vršili letos poleti kmetski <tnevi v Mariboru, je več tisoč kmetskega Ijudstva poromalo na Slomškov grob. Tamkaj je vseučiliški profesor prelat dr. Matija Slavič s Slomškovimi besedami opisal kmetski dom, da je na ta način sam Slomšek govoril kmets kemu ljudstvu. Ta Slomškova beseda, podana v izredno lepem govoru dr. Slaviea, bodi za naše kmetsko Ijudstvo kakor testament, zato ga danes objavljamo. Škoi Slomšek in slovenski kmetski dom. Zakaj smo ppišli na grob škofa Antona Martina Slomšfca? Storili smo, rekel bi, fo božjo pot, da se poklonimo velikemu duhu škofa Slomška, ki je tako Ijubitl, taiko cenil in tako proslavljal slovensko kmetsko grudo, slovenski kmetski dom, slovenski kmetski stan. Ali ni tedaj prav, piimerno in dostoj.no, da <kot kmetski tecaijniki, kot kmet)ski sinovi počastimo z vdano hvaležnosfjo Slomška kot vemega sina, kot iskrenega prijatelja in ljubitelja slovenskega kmetskega do>ma? Slomškova ljubezen do kmetskega doma. Srce se mi topi veselja in gLnjenosti, ko zasledujem po Slomškovih spisih, s kako nežno Jjubeznijo je govoril in pisal Slomšek o vsem, kar je v zvezi s kmetskim življenjem. Božji Zveličar Jezus Kristus je živel v krasni božji nara<vi Sv. dežele in občudoval tam lilije na polju in ptice gledal pastirje in njih ovčice tfr najlepše prispodobe in prilike jemal iz tega življenja pod milim nebom'. Slomšek je zagledal luč sveta kot kinečki dtrok, bil položen na slamico v preprosti zibelki, v zgodnji mladosti je opravIjal kmečka opravila. Kot učen pisatelj, vzgojitelij, duhovjtiik in škof je pisal in govoril iz najlepšimi besedami in pri spodobami iz lcmeokega življenja. 0 svojem domu, o svoji domaeiji, o grudi, "ki ga je rodila, je govoril takole: »0 srečni dom, kdo bi tebe ne poželjeval! Prelepa domovina, kdo bi Te ne ljubil! Kakor S6m se isvoje dni kot mlad dijak po morji peljal in sem kratko časa v pustem primorskem mestu bival, v goli, kameniti okolici, in se povrnil v svojo drago domačijo, vgledal zelene gaje, rodovitno polje in vesele vinske gorice, od veselja sem se razjokal in poljubljal zemljo, na kateri je moja zibelka tekla.« Šlomškovi starši so imeli kmetsko posestvo, zraven so opravljali tudi usnjarsko rokodelstvo. Svojega kmetskega stanu se Slomsek ni nikdar sramoval, pa tudi ne slovenstva. S ponosom se je zavedal ved-no svojega pokolenja in delal za slovenstvo, ko so mu to nekateri tudi hudo zamerili. Rekel je: »Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me slovenščina tudi sina hvaležnega ima. Zemijo materino obdelavati želim, dokler nekdaj v raaterini zemlji pocivam, ako bo božja volja tako.« Kmetsko delo je častno opravilo. Zato je učil Slomšek, naj bo vsak človek s svojim sta- nom zadovoljen, zlasti pa kmet s svojim stanom. Pisal je: »Pogosto kmetje vzdihujejo, da niso učene glave. Bili bi rajši gospodje, kot pa kmetje, ter mislijo, da le gospodu sreča cveti. Toda veliko več sreče je pod slamnato str^ho doma, kakor po visokih gradovih; prava sreca si je tihoto in samoto izvolila; kmetic jo najde, ako jo išče po stezi pravice in resnice. Sreča in zadovoljnost pa se najdeta z veselim poštenim delom, ki ga Bog vsakemu oloveku določa. Zato je vsako delo, zlasti tudi km&tsko delo, častno in ; zaslužljivo. Slomšek je kot škof s ponosom povdarjal, da je opravlijal svoj čas vsakovrstna kmetska dela. Kmetski dom — naše kraljestvo. Čeravno torej Slomšek pozna vse težave kmetskega stanu, se mu vendar zdi kmetski dom tako prijazen, pri| jeten, anil in drag. Saj je na lepem prostoru, obdan od drevja, sočnatih travnikov, rodovitnega polja, zelenih livad in ledinic. Zato se tega Slomšek spominja z ganljivo milobo: »Prva tvoja domovina je materinska ljuba dežela, preveseli raj, kjer j-e ©ta-la tvoja zibelka, kjer ,si dete trgal prve rožioe in mladenič prvokrat lovil metulje. Tudi ptičica poizna svoje gnezdo, kako bi človek pozabil rojstni kraj. Sleherni zeleni holmec nas spominja veselih, mladih dni, in vsak studenec nam pripoveduje o sreonih, rajnih časih pre tekle mladosti; zeleni travniki in pisane ledine nam še kažejo, kako veselo je bilo naše življenje svoje dni. Kdo bi za vse to ne vedel hvale svoji ljubi domovini? Kdo s hvaležnim srcem ne poskrbel za Ijubeznjivo domovino? Kolikor moreš, pomagaj svojemu kraju, v katerem si doma, da bo lepše in lepše prebivališče sreče in zadovoljnosti. Ne sranmj se svojega Ijudstva, ki je tvojega naroda, in ne pozabi svojega jezika- ki ga je tebe naučila tvoja ljuba mati. Beseda materina je živo znamenje materine Ijubezni; kdor to znamenje zataji, matere vreden ni!« Tako srečen, vesel, zadovoljen kmetski dom je hotel imeti Slomšek. Trudil se je kot duhovnik, kot pisatelj solskih knjig, kot škof z vsemi gilami svojega velikega duha in svojega Ijubečega srca, da bi bil slovenski kmetski dom lepše in lepše prebiva¦lišce sreče in izadovoljnosti. Kmetska gospodinja in gospodar. Slomšek je hotel imeti najprej stvarno snažne, lepe, bele kmetske domove. V svojih postnih pridigah, ki jih je imel kot škof leta 1861 v cerkvi Matere Milosti, je rekel: »Ko sem svoje dni na hrvaSki meji služil za kaplana, mi je bilo posebno veselje, gledati lepe bele hrame, le Iz lesa, ali celo iz blata narejene, pa tako čudno obeljene, da je bilo veselje jih obiskati in se vsesti za mizo. Za vsake svet ke so jih pridnc devojke pobeH3. in zamazale; vsako so- boto so stole in mize pa tudi sklednike čedno oprale. Ta- ka snaga deklice je veli-ko lepša, kakor zlati uhani ali pi- sana jopica. Gospodioje skrbijo za bele rute in prtiče, koje vsakega meseca preminjajo, vsaj za dvojno perilo vsake- mu domačinu, da se vsako nedeljo vsakdo po pranju oble- če, posebno otrod, ki se tako radi umažejo. Otrokom ne da prej kosilca, ne male južine, dokler se čedno ne umijejo,  da so belo-rdeči, 'kakor prelepa roža-vrtnica. Taka snažna  gospodimja drži tri vogle hišine in je zlata vredna. 0 njej  govori sv. Duh: Dar čez vse darove je razumna žena. Kar  je solnce na nebu celemu svetu, je pridna gospodinja svoji  Mši: svetla luč in zlat sleber. (Sir. 26.)«  Kakor o gospodinji, ima Slomšeik tudi o gospodarju prelepe besede: »iNajvečja sreča hiše je dober gospodar, o kaf^rem se reče: ta mož skrbi za vse! Njega veliko obraj-  tajo domači in sosedje, rekoč: To so naš oče. Vsakemu ve dobri mož dati dober svet, vsakemu pomagati in po vsej soseski velja njegova beseda. Srecen kraj, ki ima takega rnoža.« (Drob. 47. Erj. 206.) Slovenski kmetski gospodar — svečenik! V Slomškovem slovenskem kmetskem domu mora biti hišni gospodar tudi domači duhovnik,* mora gledati, da vsi udje družine opravljajo ne le telesno delo, ampak da skrbijo tudi za svojo dušo, da hodijo k službi božji, k sv. zakramentom, da opravljajo doma svoje molitve. Da, bišni oče mora slirbeti tudi za skupno moiitev, ki jo naj navadno sam naprej moli. Slomšek je kot nadžupnik v Vuzeni-ei in potem tudi kot škof družini naprej niolil večerno moliftev. V adventu in v postu je molil tudi vsaik dan z družino sv. rbžni venec, druge letne čase pa ob nedeljah in praznikib. Take svete dni je Slomšek več kakor eno celo uro ostal pri družini, ji bral iz kakih pobožnih knjig ali razlagal kako sv. resnico. In ko je škof Slomšek feta 1862 končal svoje sveto življenje, je strežnik izrekel tolažljive besede: »Umrli so ravno tisti čas, ko so vsak dan s svojo družiBO vecerno molitev opravljali.« Vodilo našega življenja. Slomšku seveda ni bilo prilcrito, koliko mora tudi trpeti naš človek na ikmetskeiiii domu. Dela in se trudi od zore do mraka, nazadnje pride nevihta, toca in ves trud celega leta je bil zaraan. Slomšek je vedel tudi za take slučaje najti tolažljive besede. V življenjepisu kmeta pravi, da se ta ni nikdar jezil nad slabim vremenom, ceš, da hoče le tako vreme, kakoršnega Bog hoče: če boče Bog slabo vreme, se strinja tudi on z bo-žjo voljo. S tako mislija si je pregnal vso nevoljnost in nepotrpežljivost in bil vedno zadovoljen. Za vse leto in za vse križe -iin težave pa je imel Slomšek izvrstno geslo, rekoč: »Naše vodilo bodi: Malo govoriti, veliko delati, vse trpeti!« Slovenski duhovnik in slovenski kmetski dom sta eno! Predragi kmetski bratje in sestre moje! To je Slomškov slovenski kmetski dom, to je dom, kakor si ga je zamislil Slomšek, dom sicer večkrat trpinov, celo mučenikov, a vendar dom sreonih in zadovoljnih ljudi, ki uživajo na svojem dom« toliko nedolžnega, nebeškega veselja. Šlomšek je uŁil Slovence, naj imajo tak svoj dom. On pa je ucil kot škof tudi svoje duhovnike, naj tako Ijubijo, cenijo in spoštujejo slovenski kmetski dom. In slovenski duhovniki so razumeli ta nauk svojega svetniškega škofa. Ostali so v zvezi s slovenskim kmetskim domom, čutili so se tudi po svojih višjib. študijaih kot kri iz kmetske krvi, Ijubili s» kmetske domove, spoštovali so kmetske ljudi, ko morajo toliko trpeti, ter so jdm skušali lajšati njibovo gorje do današnjega dne. Nobena sila ni mogla napraviti prepada med slovenskiim duhovnikom in slovenskim kmetskim domom. Zato pa slovensko kmetsko Ijudstvo spoštuje in časti svoje ga Slomška, ljubi in ceoii pa tudi svoje duhovnike, ki se držijo Slomškovih navodil, ker idi, da se slovenska duhovšcina ni odtujila slovenskemu kmetskemu domu, ampaik ga Ima v čislih, kakor ga je imel Slomšek. Slomškova oporoka. Anton Martin Slomšek je zapisal na svoj zadnji rojstni dan 26. novembra 1861 v oporoki kot prvo točko: Svojo neumrjočo dušo izročam Bogu in pobožnemu spominu svojih prijateljev in svojih ovoic, svoje umrljivo telo pa materi zemlji. V zadniji točki pa pravi: »Ooe luči pa, od katerega vsak dober dar pride, naj potrdi to moje poslednje sporočilo, naj blagoslovi mojega naslednika in vso ljubo lavan. tinsko škofijo, meni pa naj dodeli najvišjo in poslednjo milost, da bi zamogel tej škofiji pred njegovim prestolotm s svojo priprošnjo koristen biti.« Čudne, proroške besede! Slomšek želi, da bi bil po svoji smrti pred božjim prestolom naši škofiji 'koristenu Mi, njegovi nevredni častilci, trdno upamo in smo prepricani, da se to že godi, da nam Slomšek že koristi pred božjim prestolom. Saj smo se po svojem sedaj vladajočem presvetiem nadpastirju Andreju odločili vse storiti, da bi bil Slom šek kmalu proglašen od sv. oceta za blaženega in potem ^a svetnika. Da se to tem bitreje zgodi nam v korist in t veselje, zato se hočemo od zdaj naprej Slomšku priporogati v priprošnjo v nebesih, da se spozna ocito njegova priprosnja pri Bogu. Slomšek je kmetski stan tako ljubil. Kmetsko Ijudstvo hoce zdaj vse storiti, da pride Slomšek do češčenja kot svetnik. Danes se hočemo javno priporooiti Slomškovi priprošnji v nebesih. Naše prošnje: Prositi pa ga hočemo danes za tri stvari: 1. Da bi bil naš slovenski kmetski doin res vedno tako lep, imeniten in svet, kakor ga je imel v mislih Anton M. Slo-mšek, da bi se potem tudi za naprej naš kmetski stan res najložje zveličal. 2. Ga hočemo v teh hudih in za kmeta silno težavnih časih prositi, naj pomaga s svojo priprošnjo pri Bogu lajšati gorje slovenskega kmetskega doma, da bo kmetski stan res prijeten in vesel. 3. Ga hocemo prositi, naj s svojo priprošnjo pni Bogu podpira naše stremljanje, naše želje in prošnje, da bi mogli lanalu častiti A. M. Slomska kot blaženega in nato kot svetnika. Slovensko ikmetsko Ijudstvo se klanja ob spominu na smrt svojega Slomška njegovemu velikemu svetemu duhu in pošilja k nebu svoje goreče molitve, zaupajoč, da ima pri Bogu samem moža božjega, ki bo ouval slovenski narod posebno v sedanjih težkih časib.