Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Načertuje Jos. Levičnik, učenik. Motto : »Clovek se uči (Dalje.)Dokler živi." Narodska pri&lovica. Osredek obertnijske palače (Industrie - Palast) in sploh vseh razstavnih sgrad ostal bo pod imenom nRotunde" zgodovinsko znamenit inende za vse prihodnje čase. Nadvladala je ^Rotunde" s svojo visoko kupljo vse razstavine poslopja, in prav za prav bi bil moral o nji že prej kaj govoriti. Vse vender ni moglo priti ob enem na versto; bolje pa je enkrat, kot nobenkrat. — Bral sem (ako se še prav spominjam) pred enkrat, ko se je za razstavo še le snovalo, da bo »Rotunde" v svoji visokosti prekosila celo kupljo Št. Peterske cerkve v Rimu, pod katero bi, kakor pravijo, labko stal velikanski zvonik Dunajske Št. Štefanske cerkve. Mogoče, da je bil pervotni projekt res tak; ker so pa pri načertih pozneje marsikaj predelovali, zna biti, da je bilo tudi to modificirano. Škoda! — Prave visokosti je imela ,,Rotunde" v vsem skupaj 84 metrov; in ker je bil posredak (Durchmesser) njeni dolg 107 metrov, ni treba v stavbenem oziru človeku biti ravno strokovnjaku, da sprevidi, da se je visokost s širjavedolgostjo slabo strinjala. 32 v velikanskem kolobaru požidanih in jako ukusno ozališanih stebrov podpiralo je konično izpeljano streho rotundino, ki je bila s podstrešino (ruštom) vred vsa iz železja, ter ni to tehtalo nič manj kot, 78.000 stotov. Tako strašansko težo in pri toliki širjavi na kvišku spraviti ni bilo nikakor drugač mogoče, kakor da se podstre- Sino In streho koj pri tleh sostavili in zgotovili, potera pa po mehaniki vse ob enem kvišku dvigovali ter sprot podzidovali. V nasprotju z navadnimi strehami nahajalo se je pri ,,Rotunde" tramovje (Balkenwerk) — se ve, da vse železno — na zunajni strani vravnano; notranja stran ostrešja je bila toraj gladka, služila je ob enem za kupljo nad ,,Rotunde" ter bila s pozlačenimi angeljskimi slikami in arabeskami čez in čez obilno prenapoljnena in ozališana. Verhunec ^Rotunde" venčan je bil z velikansko lučirno (Kuppellaterne), skoz katero dohajala je od zgoraj dol svitloba na najimenitnejši oddelek razstave, v osredek namreč. V sredini enega zmed omenjenih 32 stebrov nahajale so se stopnice, po katerih se je zamoglo priti verh ,,Rotunde", kjer je bilo napravljeno na znotranji strani hodišče, da se je moglo okoli in okoli priti, in je bil od tam hkrati pregled na ves prostor v podnožju, ter na vse izpostavljene reči, ki jih je obsegala nRotunde". Priti pa se je moglo po zložnib stopnicah, se ve, da tudi železnih (ki so bile na zunanji strani strehe vravnane), celo gor do lučirne, okoli katere je bilo na zunajni strani hodišče okrog in okrog. Menim, da čč. gg. bravci vganejo, da seni tudi jaz lezel tje gor. Bilo mi je nekaj na tem, da bom še čez kaj let reči mogel, da sem bil tudi jez na najvišjem mestu Dunajske razstavne palače, nekaj pa zato, da sem pregledal polno število razstavnih poslopij, in tudi vžival velikanski razgled, ki se je razgrinjal od ondot očem obiskalčevim. Proti zapadu se je razširjal ogromni Dunaj z neštevilnimi svojimi stavbami, palačami, hišami, zvoniki, kupljami, s vsem svojem blišom in bogastvom; zadej za njim dvigoval se je dvoglavni Golovec (Kahlenberg) z zgodovinskimi svojimi stavbami; vštric njega proti severju pak odpirala se je dolina proti Klosterneuburgu, po kateri se vali velikanska Donova. Severna stran kazala mi je dalje novo strugo Donave, za njo pa se je širilo neizmerno in zgodovinsko znamenito Moravsko polje (Marchfeld) tako dalječ, da sta se strinjala planota in obzorje. Izhodnja stran odpirala mi je razgled proti Ogriji tako dalječ, kakor je nesel vid; proti jugu pak vidil sem kraje, katere sem prevozil potovaje proti Dunaji, in po katerih sem se v malih dnevib nadejal poverniti zopet proti ljubljeni domovini. Zapustivši visoki verhunec rotundine kuplje ozrimo se v duhu zdaj še na stvari, ki so bile pod njo razpostavljene. Ali, moj Bog! kdo bo vse to dostojno popisal? Ravno v rotundinem osredku vzdigoval se je vtl:kanski kamniti vodnjak, enak visokemu prekrasnemu monumentu, in iz njega curlelo je slapim enako neštevilno večjih in manjših vodometnih virov, ter zlivalo vodo v orjaško skalnato medenico, ki je vodnjak oklepala. Ta vodnjak je pozneje, ako prav vem, kupila mestna občina Nemškega Gradca za okinčanje nekega ondotnega terga. Okoli vodnjaka pak je bil razpostavljen cvet dragocenosti in umetnije iz raznih domačih dežel in tudi ptujih deržav. Mnogo zmed tega pospravljeno je bilo v take prelepe omare, da bi človek ktnali ne bil vedel, bi li bolj občudoval nje, ali pa v njih poshranjene in izpostavljene stvari. Stalo je dalje ondi več za igranje popolnoma vravnanih glasno veršečih orgelj; mnogo kamnitih monumentov; prekrasna lopa, od šesterih stebrov podpirana, kar je bilo vse umetno sostavljeno in narejeno iz samib stearinovih sveč; model neke francoske terdnjave, iz samib bakrenib. in medeninskih izdelkov narejen i. t. d. Tudi livarna ljubljanskega zvonarja gosp. Samassa-ta je ondi imela med mnogimi stvarmi iz njegove tovarne štiri dobro vbrane zvonove, s katerimi se je vsaki večer dajalo znamnje, ko se je imela razstava zapreti. Sploh morem reči, da nRotunde" viditi, je bilo gledati lepoto čez lepoto, umetnijo čez umetnijo: na nobenem sejmu celega sveta menda ni viditi lepših in dragocenejših stvari. Nič manj kot v nRotunde" bilo je znamenito in mikavno stopiti tvidi v strojstveno poslopje (MaschiDenhalle). Oba ta oddelka rastave kazala sta namreč nekako rivaliteto vseh omikanih narodov za predstvo svojih izdelkov in svojega bistroumja. Strojstveno poslopje pa je bilo timveč vse pozornosti vredno, ker je na prostoru 800 metrov dolge in 50 metrov široke sgrade stalo neštevilno naredeb druga pri drugi, ki so djanjsko kazale, kako stroji nadkriljujejo na preumetni način vedno bolj in bolj rokotvore. Da, celo naravo dobil je že človek pod svojo oblast, kar je očividno svedočil oni stroj, ki je po poti umetnosti napravljal pri tej priči iz yode — led. Poleg te naredbe ogledoval sem pozorno tovarno, ki je napravljala iz ilovice opeko in cevi za vodotoče; dalje ono, ki je tkala rute iz bombaževine in ob enem tiskala na nje slike razstavnih poslopij; dalje ono, ki je kovala spominske svetinje z navdarjeno podobo ,,Rotunde". Drugi stroj vezel je zopet tako krasno pisane preproge in pletenice, da bi kaj lepšega komaj zgotovila roka naj bolj izurjene umetnice. Zopet naprej gnana je bila voda po mehaniki v kake 3—4 sežnje visoko stoječi vodovod, in prelivala se curkoma slapu enako z mogočno-donečim šumenjem navzdol v priredjeni jarek. Poleg tega nahajalo se je ondi mnogo tehtnic, novošegnega gasilnega orodja, hlaponov in skoraj da bi djal neštevilno tacih reči, da bi človek moral biti res univerzalni strokovnjak, ako bi botel vse take naredbe umeti in se v njih iznajti. Res! v strojstvenem poslopji moral je ogledovalec stermeti nad bistroumnostjo človeško, ki se razodeva v sestavi tako raznoverstnih iznajdb. (Dalje prihodnjič.)