IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. BLAROČNTNA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon Št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. LNSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon št. 2492. Leto IV. LjuDijsna^ l. sepcenmra 1930 štev. 55 M ,'i 1 Sklepi agrarne konference v Varšavi Važni sklepi glede financiranja in centralizacije izvoza žitaric in glede zahteve uki-tijenja izvoznih premij na cerealije. - Program za nadaljnje delo - Agrarne države za preferenčni postopek v Evropi Varšava, 31. avgusta. Včeraj dopoldne so komisije mednarodne konference za poljedelstvo nadaljevale delo. Popoldne je bila plenarna seja konference pod predsedstvom poljskega ministra Polčinskega. Na tej seji so bile vse predložene resolucije sprejete z aklamacijo. Posebna resolucija priporoča vladam, zastopanim na konferenci, naj prouče način. kako preurediti izvoz poljedelskih pridelkov. da bi se mogle količine izvoza prilagoditi potrebam tržišč. Države z enakim pol edelsko - eksportnim mehanizmom naj sklenejo dvo- ali večstranske sporazume o izvozu poljedelskih pridelkov. Da se organizacija in gradnja mreže silosov razdeli po potrebah posameznih držav, je treba ustvariti finančni organ, ki bo odgovarjal potrebam trgovine z žitaricami. Ta finančni organ bo moral skrbeti za predujme na poljedelske pridelke. Nadalje je treba ustanoviti organizacijo, ki bo skrbela za enotno prodajno politiko za poljedelske pridelke teh držav. Konferenca je nadalje izrazila željo, naj se vrše pogosti sestanki zastopnikov eksportnih in podobnih ustanov iz raznih držav in da se naj na teh sestankih izmenjavajo poročila. Konferenca priporoča, naj se ustanove posebne organizacije za koordinacijo in centralizacijo izvoza poljskih pridelkov v tistih državah, ki še nimajo takih organizacij. Delegati držav, ki so bile zastopane na tej konferenci, stavljajo nato svojim vladam predlog o vzajemni akciji za skupno statistiko o poljedelskem izvozu. Delegatje predlagajo zatem svojim vladam, naj v ugodnem trenutku staviju Dru- štvu narodov zahtevo, da se sklene mednarodna konvencija o prepovedi posrednih ali neposrednih izvoznih premij za cerealije in da se čimprej imenuje tehnična komisija, ki bo sestavila načrt take mednarodne konvencije. Poljsko vlado prosi konferenca, da še pred imenovanjem te komisije prične zbirati gradivo in dokumente, ki so potrebni za sestavo takšne konvencije. Delegati zatem priporočajo, naj bi se sklenila mednarodna veterinarska konvencija. ki naj bo najprvo sestavljena za borbo proti rastlinskim škodljivcem, v drugi vrsti pa naj izboljša higienske pogoje. Vsem vladam priporoča konferenca, da pospešijo takšno konvencijo. Konvencija sama naj bo sprejeta pod zaščito Društva narodov najkasneje do konca leta 1931. Podvizati pa se je tudi z dvostranskimi konvencijami, ki naj se sklenejo še pred občo mednarodno veterinarsko konvencijo ali pa v njeno dopolnitev. Konferenca priporoča posameznim vladam, naj imenujejo člane za tehnično - finančno komisijo, ki se bo sestala še pred 10. novembrom v Varšavi zaradi sestave enotnih določb o poljedelskem kreditu. Konferenca je zatem proučila odgovore držav, zastopanih na konferenci, na pisana vprašanja, ki jih je stavilo Društvo narodov, da so glavne ideje teh odgovorov v medsebojnem skladu. Dognalo se je, da so se neke države izjavile za preferenčni postopek v Evropi. Konferenca je ugotovila v tej zvezi, da preferenčni sistem, ki po-menja ukinjenje klavzule o maksimalni ugodnost?, ni v nasprotju z interesi preko-morskih držav, ki bodo še dalje ostale glavni činitelj za defektna tržišča Evrope, Danes se prične tržaški proces Fašistični listi zahtevajo strogo kazen Trst, 31. avgusta. Za proces proti Hrvatom in Slovencem iz Julijske Benečije, ki se bo pričel jutri popoldne ob 3. pred izrednim fašističnim tribu-nalom, so bile danes izvršene zadnje priprave. Sodno poslopje je bilo že danes strogo zastraženo in dostop k sodišču dovoljen samo s posebnimi legitimacijami, ki jih izdaja po posebnih navodilih iz Rima tržaško policijsko ravnateljstvo. Legitimacije se izdajajo v omejenem številu in samo najzanesljivejšim fašistom. V nasprotju s prvotnimi navodili je prišel danes iz Rima nalog, naj se dovoli nekaterim inozemskim novinarjem, kojih imena so točno navedena, izjemoma pristop k razpravi. Gre samo za poročevalce inozemskih listov, ki so Italiji naklonjeni. Drugim novinarjem je dostop onemogočen. Legitimacije vsebujejo točen osebni opis lastnika in se izdajajo še le po točni ugotovitvi identitete. Razen tega se bo pri vhodu v sodno dvorano vršila najstrožja kontrola in bo moral vsakdo na zahtevo po zanesljivih pričah dokazati, da je res on pravi lastnik legitimacije. Vsi današnji italijanski listi objav- ljajo obširne članke, v katerih dokazujejo potrebo tega procesa. Fašistični organ »La Fiama« je priredil celo posebno izdajo, v kateri objavlja resolucijo sinočnje seje pokrajinske fašistične organizacije v Trstu. V njej se naglasa, da bo pokrajinska organizacija nastopila pri procesu kot tožnik, ker se smatra prizadeta po napadu na »Popolo di Trieste«, ki je njeno službeno glasilo. List poziva izredni tribunal, naj uporabi vso strogost, ker da bi bila vsaka popustljivost in prizanesljivost tolmačena kot slabost. Posebno poudarja list, da fašisti na tem skrajnem vzhodu že leta in leta trpe zaradi osnovnih pogrešk, ki so jih napravili v prvih letih po osvojitvi teh krajev. »Mislili smo«, piše list, »da bodo ti ljudje sprejeli našo viteško gesto pravilno, toda prišlo je drugače. Hidra je dvignila glavo. Fašistični tribunal se zaradi tega ne sme ozirati na to, kakšen odmev bo našla obsodba. Osem-stotisoč Italijanov v Julijski Benečiji mu stoji ob strani in so pripravljeni, da zatro glavo slovanske hidre. Zato nai gre proces svojo pot brez popustljivosti in z vso odločnostjo, kakor to zaslužijo zločinci, požigalci in moriloi.« V ženevi ni prostora za rušenje mirovnih pogodb Zanimiv Polncarejev članek o maskiranih madžarskih in nemških težnjah Pariz, 31. avgusta. Tukajšnji Excel-sior« in >La Nation« v Buenos Airesu objavljata Poincarejev članek, ki razpravlja o predstoječem sestanku Društva narodov v Ženevi. Poincare predvideva, da bodo skušali na tem sestanku pokreniti ofenzivo za revizijo mirovnih pogodb in za jačjo zaščito narodnih manjšin. Poincare poudarja, da je zgradba, ki je bila ustvarjena z mirovnimi pogodbami, mnogo solidnejša in boljša od labirinta, ki je v njem tavala Evropa pred 1. 1914. Zato * je treba vedeti, da ne gre za nekakšno poglobitev zaščite narodnih manjšin, pač pa za svetovni mir, in da se je treba upreti revizijonističnim težnjam, čeprav bi bile maskirane z željo po izboljšanju položaja narodnih manjšin. Naj se Madžarska in Nemčija še tako trudita, njune predloge je treba končno odločno odkloniti. (AA). -*ttr- Dravski ban v avdijenci Bled, 31. avgusta. Danes dopoldne je prispel z avtomobilom na Bled ban dravske banovine inž. Dušan Sernec ter je bil v Su-voboru sprejet od Nj. Vel. kralja v avdijenci. Poročal je vladarju o prilikah v dravski banovini. Zaradi tega ni mogel prisostvovati otvoritvi jesenske velesejmske prireditve v Ljubljani. Bolgarski poljedelski minister v Dubrovniku Dubrovnik, 31. avgusta. Preko Sarajeva je prispel davi semkaj bolgarski poljedelski minister g. Vasilij Stojkov, ki namerava svoj dopust prebiti v Dalmaciji. V Dubrovniku ostane par dni. nakar bo posetil še razna druga dalmatinska mesta. in da je ta preferenčni postopek le sredstvo, da se pospeši ozdravljenje agrarne krize v Evropi. Delegati bodo nadalje stavili svojim vladam predlog, naj pošiljajo vsaj enkrat na leto svoje odposlance na skupne sestanke zaradi proučitve poljedelskih vprašanj in da se naj tak sestanek vrši najkasneje v jeseni prihodnjega leta. Konferenca priznava potrebo, da se prouči vprašanje centralizacije dela in izvršitve sklepov sedanje konference ter da se izvrše pripravljalna dela za kasnejše konference. Vlada naj zato še pred 1. oktobrom stavi svoje predloge, da se morejo ostvariti sedanji sklepi in da se izvedejo sprejete resolucije. Konferenca uvideva koristi od enotnega stališča posameznih držav v poljedelskih vprašanjih na vseh mednarodnih forumih, zlasti pa pred Društvom narodov. Zato si bodo na konferenci zastopane države sporočale druga drugi odgovore na anketo Društva narodov ali drugih mednarodnih ustanov o poljedelskih vprašanjih, o postopku posameznih držav, kakor tudi vse predloge, ki jih bodo stavile meseca novembra v Ženevi. Nadaleje je bilo sklenjeno, da se bo Društvu narodov stavil predlog o tem, naj v poljedelskih vprašanjih stalno sodeluje z mednarodnim agrarnim institutom v Rimu in z mednarodno agrarno komisijo v Parizu. Konferenca je naposled sklenila, da naj se njene resolucije predlože tajništvu Društva narodov, da jih sporoči vsem državam, ki so sodelovale na marčni konferenci v Ženevi. (AA) Prosvetni minister v Ljubljani Ljubljana, 31. avgusta. Danes dopoldne je prispel v Ljubljano minister prosvete g. Boža Maksimovič. Nastanil se je v hote« lu Union. Njegov prihod v Ljubljano je docela privatnega značaja. Pričakuje na* mreč povratka svoje žene iz nekega ino« zemskega kopališča ter se bo nato skupno z njo vrnil v Beograd. Popoldne si je ogle« dal velesejemsko razstavo. Minister Fotič v Ljubljani Ljubljana, 31. avgusta. Na potu iz Beo* grada v Ženevo se je ustavil danes v Ljubljani pooblaščeni minister g. Kon* stantin Fotič, ki potuje v Ženevo, da pri« pravi vse potrebno za nastanitev naše de« legacije, ki se bo udeležila jesenskega za* sedanja Društva narodov. V Ljubljani je posetil nekatere osebne znance ter je zve* čer nadaljeval potovanje v Ženevo. Odhod generala Matica iz Zagreba Zagreb, 31. avgusta. Nocoj je zapustil Zagreb, da nastopi svoje novo službeno mesto pa komandant druge armije general Svetozar Matič, ki je bil nedavno imenovan za bana dunavske banovine. Na kolodvoru se je zbralo številno občinstvo s predstavniki krajevnih oblasti, ki so se poslovili od visokega vojaškega funkcijo-narja, ki si je tekom svojega službovanja pridobil v Zagrebu splošne simpatije. Za enotno jugoslovensko stenografijo Zagreb, 31. avgusta. Danes se je vršilo zborovanje društva hrvatskih stenogra-fov, na katerem so razpravljali pred vsem o izenačenju slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske stenografije. Glavni referat o tem problemu je imel društveni predsednik prof. Dragič, ki je poročal, da se je o tem razpravljalo že pred vojno. 2e takrat je prof. Bozenšek sestavljal enotno stenografijo in izdajal posebno glasilo, ki pa je med vojno prenehalo izhajati. Z istim problemom sta se bavila tudi prof. Horvat iz Varaždina in dunajski prof. Brabe. Sedaj sestavlja enotno stenografijo dr. Ljubomir Skrebljin, bivši skupščinski setnograf. Sklenjeno je bilo, da se ta akcija kar najbolj pospeši, da bi prišlo tudi na tem polju čimprej do izenačenja. Akrobatske produkcije v zraku Zagreb, 31. avgusta. Danes popoldne so se vršile na tukajšnjem letališču akrobatske produkcije angleških letalcev, ki so včeraj prispeli semkaj. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje ter so smeli letalci s svojimi akrobacijami zares vzbudili splošno senzacijo. Občinstvo je z zanimanjem sledilo produkciji ter je nagradilo vse tri pilote z burnimi aklamacijami. Pred in po prireditvi pa se je vršilo letenje za občinstvo, ki kaže vedno manj bojazni pred nevarnostmi avijacije. V zelenem kraljestvu na ljubljanskem velesej mu Ob navzočnosti kraljevega zastopnika diviz. generala Tripkoviča, ministra dr. Korošca in finančnega ministra dr. šverljuge je bila včeraj svečano otvorjena vse-državna šumarska in lovska razstava Ali ste že "nročnik **4ine slovenske ilustrovane tedenske revije -življenje in svet*4? Po kratkem presledku 3 mesecev so se včeraj zopet odprla vrata našega velesejma k otvoritvi velike gozdarske in lovske razstave. Mnogi so že težko pričakovali ta trenotck. kajti o privlačnosti, obsežnosti in zanimivosti te vsedržavne prireditve se je zadnji teden v Ljubljani mnogo govorilo in razpravljalo. Kmalu po 9. uri predpoldne so se na sejmišču pričeli zbirati odlični gostje, ki so prispeli v Ljubljano, da prisostvujejo svečani otvoritvi. Iz Zagreba so med drugim došli tainik Saveza industrijcev dr. Makso Bauer. predsendik Saveza šumskih industrijcev gen. direktor Heinrich ter tajnik g. Makso Mautner in podpredsednik Zbornice za TOI v Zagrebu g. Vlad. Premrov. tajnik zbornice g. Fleischer in prof. ekon. km. šole dr. Nagy. Med domačimi gosti smo videli podbana dr. Pirkmajerja, župana dr. Puca in podžupana prof. Jarca, predsednika dež. sodišča dr. Ro-gino, finanč. direktorja dr. Povaleja, poštnega direktorja dr. Gregoriča. policijskega ravnatelja dr. Guština, ravnatelja Poštne hranilnice dr. Vidmarja, predsednika OUZSP dr. Kreka, predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jela-čina. zborničnega generalnega tajnika dr. Windischerja, šumarskega direktorja inž. Božiča, prosvetnega šefa dr. Lončarja, predsednika odvetn. zborni ce dr. Žirovnika. ravnatelja tehnične srednje šole g. Reisnerja in polnoštevil-no zbrani konzularni zbori. Otvoritvena svečanost Zbrane goste je točno ob V2IO. uri nagovoril predsednik velesejma gosp Fran B o n a č, ki je imenoma pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja kot najvišjega pokrovitelja razstave, divizij skega generala gosp. Savo Tripkoviča, ministra za šume in rudnike dr. Korošca, finančnega ministra dr. S v r 1 j u g o, zastopnika ministra j za vojsko in mornarico brigadnega ge i nerala gosp. P o p o v i č a, zastopnika trgovinskega ministra načelnika d r M a r n a, zastopnika banske uprave načelnika dr. S t a r e t a, škofa dr. R o ž m a n a, ljubljanskega župana dr. Puca, polnoštevilno zbrani konzularni zbor in predstavnike oblasti in kor-poracij. V svojem govoru je podčrtal pomen gozdarske in lovske razstave, s katero zaključuje velesejem svoje letošnje prireditve. Namen razstave je, nuditi najširšim plastem naroda vpogled v razvoj našega gozdarstva in naše lesne industrije ter obrti, pokazati veliko važnost nažih gozdov za vsakega posameznika in pomen našega lovstva. Omenil je obsežne priprave za to razstavo, ki so trajale dve leti. Zato je izrekel zahvalo požrtvovalnim in neumornim prirediteljem, zlasti predsedniku šumarske razstave dvornemu svetniku inž. Ru-stiji, vodji lovske razstave dr. Bevku, duši misijonske razstave prof. dr. Ehr-lichu in dr. Pircu za novo urejeno hi-gijensko razstavo. Ta koncu je izrazil svoje veselje nad složnim in vzajemnim sodelovanjem med kulturnimi in gospodarskimi krogi ter pozval vse navzoče, da zakliče-jo najvišjemu po!.rovitelju razstave Nj. Vel. kralju trikratni »živijo«. Pomen naših gozdov Za njim je predsednik odbora šumarske in lovske razstave inž. R u-s t i j a v daljšem govoru očrtal važnost prireditve. V času, ko tekmujejo druge gospodarske panoge med seboj v prirejanju vsakovrstnih razstav, ko nam dajejo strokovni kolegi sosednjih držav najlepše vzglede s sličnimi vsakoletnimi prireditvami in ko vlada pri nas v splošnem še vedno nezadostno uvaževanje gozdarstva in gozdarjev, se je morala roditi misel in želja prizadetih šumarjev, da pokažejo širšim slojem, kaj imamo v gozdovih in njih produktih in kako, uporabljajoč vedno nove pripomočke, gospodarimo s temi neizmernimi zakladi. Naša država spada glede gozdov med bogatejše kraje. Skoro tretjina vse državne površine 30.5% (7,586.000 ha) zavzemajo naše šume. Le Finska. Švedska, Rusija, Avstrija, Češkoslovaška in Luksemburška izkazujejo v odstotkih glede gozdov ugodnejše razmerje. Letni prirastek naših gozdov znaša okrog 15 mili}. ms v vrednosti okrog y2 milijarde Din. Lesna industri- ja v Jugoslaviji, ki zaposluje največje število delavcev z zaslužkom nad 2 milijardi dinarjev letno, je eden največjih davkoplačevalcev, zavzema skoraj V» železniškega prometa in (upoštevajoč leti 1928 in 1929) 25.6% vrednosti našega skupnega izvoza t. j. okr. 2 milijardi Din. Dravska banovina ima okroglo 690.000 ha gozdov, torej dobrih 42% celotne površine, le savska in vr-baska banovina sta po odstotkih bogatejši. Preko polovico prebivalstva v naši banovini se peča z izkoriščanjem in podelavanjem lesa v domače, obrtne in industrijske svrhe. Vsako leto izvozimo 40—45.000 vagonov lesa in lesnih pridelkov. Od združenih trgovinskih in obrtno-industrijskih podjetij, vpisanih za preteklo desetletje, stoji lesna stroka s 17% na drugem mestu, le prehrambena stroka z 38% je močnejša. Obrti, ki se pečajo s podelovanjem lesa, imamo v naši banovini okrog 4400, t. j. skoro 15% in industrij 90, t. j. 27%. Tako se izraža v številkah velika obsežnost ki važnost gozdov v narodnem gospodarstvu. Neprecenljive vrednosti pa je blagodejni vpliv gozdov glede klime, vodovja in vetrov, glede narodnega zdravja, turistike. Posebno važnost je polagati na primeren pouk našega kmeta. Gozd je kmetu hranilnica, letni prirastek so vložki, oziroma obresti, ki rastejo, čimbolj se gozd neguje. Glavnico so mu zapustili predniki, aH pa a jo je s pridnostjo in varčnostjo sani pridobil. Le ob varčevanju in trajni negi gozda bo sodba potomcev mila in pohvalna. Da se omogoči tudi malemu gozdnemu posestniku racijonelno oskrbovanje gozda, predvideva novi gozdni zakon ustanovljenje gozdnih zadrug za skupno gospodarenje, ki bo imelo gotovo ugodne posledice glede ekonomičnega in plodonosnega ukoriščanja gozdnih produktov. Na koncu svojega govora se je inž. Rustija zahvalil ministru za šume in rudnike dr. Korošcu, ki je uspešno podpiral težnje prirediteljev glede dodelitve uradnikov, pridobitve razstavljal-cev, za prepustitev zanimivega materi-jala iz muzeja na Topčideru in za nakazilo zaprošenih kreditov. Zahvala pa gre tudi trgovinskemu ministrstvu in banski upravi za denarne podpore, zagrebški šumarski fakulteti za zanimiv razstavni materijal, Jugosl. šum. udru-ženju v Beogradu za vsestransko podporo in končno ravnateljstvu velesejma, ki je opremilo razstavne prostore in z vsem svojim aparatom podpiralo delo pripravljalnega odbora. Gospodarska važnost lovstva V imenu 24.000 organiziranih lovcev Jugoslavije je dr. Stanislav Bevk nato orisal pomen lovske razstave in lovstva sploh. Danes je lov važna panoga narodnega gospodarstva, divjačina pa predstavlja dobršen del narodnega premoženja, ki ga je kakor vsako drugo glavnico upravljati tako, da se njegova vrednost ne zmanjšuje in da je stalen vir dohodkov v prid države in državljanov. Razstava naj pokaže, kako so lovili prednamci, kako lovimo mi, pokaže naj napredek lovstva in njegov preokret iz športa in zabave v resno delo za ljudsko blagostanje. Obenem pa naj pokaže tudi ljubezen do prirode, do domače grude in umevanje njenih lepot. V imenu prirediteljev razstave psov je povzel besedo še dr. Lovrenčič, predsednik Slov. lovskega društva, ki je v svojem govoru omenil, da se je Jugoslovenski kinološki savez odločil prirediti razstavo lovskih psov, da bi bila slika našega lovstva popolnejša, kajti lovec brez psa je te polovica lovca. Odlikovanje prirediteljev Nato je predsednik razstavljalnega odbora inž. Rustija naprosil ministra dr. Korošca, da otvori prireditev. Dr. Korošec je v kratkem nagovora poudaril požrtvovalnost prirediteljev, ki so imeli mnogo truda, dela m skrbi. O tem je v soboto poročal Njeg. Vel. kralju, ki je v znak priznanja odlikoval g. Rustijo in vse njegove pomočnike. Čestital je novim odlikovancem, nakar je proglasil otvoritev razstave. Obhod po razstavišču Po formalno izvršeni otvoritvi so si odlični goetle r razstave in velesejmskih funkcionarjev ogledali vse razstavne prostore. Glede na obilico najzanimivejšega razstavnega materijala je ta ogled trajal skoro dve uri. Vsi navzoči so se o prireditvi izrazili zelo laskavo in so pohvalili zlasti poučno stran razstave Kdor si je že včeraj ogledal prireditev, ie moral priznati. da tako zanimive, tako pestre in obsežne Jesenske rszstave še nismo vide!?, Pavilioni so do zadnie.ea kotička naoolnieni z najrazličnejšimi razstavnimi predmeti, s krasnimi modeli, rizba-mi. diagrami, statistikami, fotografijami itd. Zlasti reprezentativno ie zastopana naša lesna industrija in obrt. dočim nam krasno organizirana lovska razstava jasno nriča. s kakšno veliko ljubeznijo so se naši lovci lotili dela za ori redite v razstave. Čeprav ie bilo razstavišče za Dubliko odorto šele ob 11. uri je bil že včerajšnji poset /elo velik v zgodniih popoldanskih urah je velesejem nudil sliko običajnega nedeljskega vrvenja. Tu- di veselični prostor je s svojimi novimi atrakcijami kaj kmalu privabil obilo zabave željnega občinstva in se je ži vahno vrvenje poleglo šele pozno v noč. Ocena lovskih psov Od 124 razsodišču prijavljenih in na ve-lesejmišču razstavljenih psov so bili 104 ocenjeni od strani razsodišča, v katerem sta bila dva domača in dva inozemska strokovnjaka. Odlično so bili ocenjeni: 1 pti-čar, 4 braki, 3 hrti in 5 jazbečarjev; prav dobro: 7 ptičarjev, 2 španjela, 8 brakov, 9 jaybečarjev in 9 brakov-jazbečarjev; dobro: 17 ptičarjev, 4 španjeli, 8 brakov, 10 brakov-jazbečarjqev in 3 jazbečarji; povolj no: 5 ptičarjev, 3 španjeli, 1 brak-jazbečar in 1 jazbečar; zadostno: 3 braki-jazbečar ji in 1 jazbečar. — Splošno je ocena prav po-voljna, materijal dober in sta se posebno sodnika-tujca pohvalno izrazila. Razstava je seveda vzbudila prav veliko zanimanje lovcev in ljubiteljev psov. Zvečer se je v Dol-ničarjevi restavraciji na velesejmu vršil prav animiran sestanek razstavljalcev psov, lovcev in kinologov. Načrt ostave za evropsko federacijo litične probleme staj bi reševalo reorganizirajo Društvo narodov Pariz. 31. avgusta. Mednarodna juristična unija, poloficiozna organizacija, ki ji pripadajo odlični državniki in diplomati, je glede na bližnjo razpravo o Briandovi vseev-ropski spomenici v Ženevi izdelala načrt ustave za evropsko federacijo, ki bi služila kot podlaga za diskusijo o bodočem evropskem sodelovanju. Vaert temelji na nafelu. da bi 9e gotovi problemi kljub splošnemu značaju mogii boljše rešiti med posameznimi državami in se zato priporoča, naj se v to svrho uporabijo obstoječe organizacije in sieer Društvo narodov, z izpretnembo pakta ali pa z njegovo reorganizaeijo na kontinentalni in regionalni podlagi. Razprava gotovih vprašanj v okviru svetovnih organizacij je le težko mogoča. Nova evropska državna skupnost ne bi bila federaeija v političnem smishi ter se ne bi omejila na periodične sestanke, temveč bi se iagracMla v življenja zmožno organizacijo, ld bi temeljila na popolni Vladan gjorgjevič f Dunaj. 31. avgusta. Davi je umrl v Baden-Badenu. bivši -srbski ministrski predsednik Vladan Gjorgjevič. Pokojnik je igral v novejši zgodovini Srbije, zlasti v zadnjih desetletjih minulega stoletja velevažno vlogo. Bil je predsednik srbske vlade v najtežji dobi in si je stekel za razvoj države ne-venljive zasluge. Poleg odlične državniške kvalifikacije je bil Vladan Gjorgjevič tudi odličen znanstvenik in književnik. Zapustil je celo vrsto znanstvenih in leposlovnih del ter zavzema v srbski književnost eno pr-vMi mest. Udejstvoval se je zlasti kot »godovinar in je napisal celo vrsto znanstvenih razprav. * Rojen je bil 21. novembra 1844. v Beogradu. Za doktorja medicine je promoviral .na Dunaju 1. 1869. Kot dijak je pokrenil akcijo za organizacijo omladine ter je zbral okrog sebe vse poznejše srbske politike in voditelje. L. 1871. je postal vojaški zdravnik, leto kasneje pa je osnoval Srbsko zdravniško društvo. Leta 1873. je bil imenovan za osebnega zdravnika kralja Milana Obrenoviča, par let pozneje pa je ustanovil srbski Rdeči križ. V prvi srbsko-turški vojni 1. 1876. je bil imenovan za načelnika vojne sanitetne službe, pozneje pa za načelnika celokupne zdravstvene službe v Srbiji, ki jo je docela reformiral in pripravil za poznejše vojne. L. 1884. je bil izvoljen za beograjskega župana, 3 leta pozneje pa je postal minister v Hrističevem kabinetu. Leta 1891. je bil imenovan za srbskega poslanika v Atenah, 3 leta pozneje pa premeščen v Carigrad, kjer je dosegel, da je dobila pravoslavna cerkev v Makedoniji naslov pa-trijaršije. Od 1. 1897. do 1900. je bil ministrski predsednik in vnanji minister. Prizadeval si je pomiriti strankarsko borbo in koncentrirati vse delo na gospodarsko obnovo države. Ker se ni strinjal z ženitvijo kralja Aleksandra Obrenoviča, je odstopil in se umaknil iz političnega življenja. Posvetil se je znanstvenemu in književnemu delu, ki pa mu je nakopalo sovraštvo takratnega režima in leta 1906. je bil obsojen na 6 mesecev zapora. V zaporu je napisal eno svojih najlepših književnih del. Njegova glavna dela so: Zgodovina srbske vojne sanitetne službe (4 knjige), Konec ene dinastije (3 knjige), Srbsko turška vojna (2 knjigi), Zgodovina srbsko-bolgarske vojne (2 knjigi), Car Dušan (roman, 3 knjige) ter neštevilna druga leposlovna in znanstvena dela. Vse do zadnjega je bil sotrudnik beograjskih listov. Letalsko tekmovanje Male antante Varšava, 31. avgusta. Pat poroča: Dosedanja letalska tekmovanja za pokal Ma-!e antante so se končala s temi izidi: Prvo mesto ie zavzela Jugoslavija in so dosegli Novak 750 točk, Uupčič 725, Hubel 763 in Šintič 783. Jugoslavija si je osvojila vsa štiri prva mesta. Na drugem mestu je Češkoslovaška in so dosegli Kleps 670, Langer 678, Mareš 482 in Zvozil 650 točk. Tretje mesto je zasedla Romunija. Letalec Tanasescu je dosegel 562, Rotaru 434 in Padea 560 točk. Četrto mesto je ostalo za Poljsko. Letalec Vivicki ima 588, Škšipolski pa 619. Danes popoldne so se pričele tekme v višinskih poletih s tovorom. (AA) Nesreča čsl. vojaškega letala Heb, 31. avgusta. Na tukajšnjem letališču se je včeraj dopoldne dogodila huda letalska nesreča. Letalo, ki ga je pilotiral nadporočnik, je z majhne višine treščilo na tla. Pilot in opazovalec sta dobila smrt-nonevarae poškodbe. enakopravnosti udeleženih držav pod varstvom njihove suverenosti. Kot eksekutivni organi evropske unije se predlagajo: 1. permanentna komisija, 2. tajništvo in 3. plenarna konferenca. Plenarna konferenca bi bila vrhovni organ, ki bi imel nalogo ščititi interese evropskih držav, pospešiti njihovo sodelovanje, storiti ukrepe za ohranitev miru, pripraviti rešitve konfliktov ter vzdrževati zveze med posameznimi regionalnimi skupinami. V svetu bi bile zastopane Velika Britanija. Francija. Italija, Nemčija in Španija ter posamezne regionalne skupine po stalnih delegatih Nadalje bi bili člani sveta trije zastopniki onih držav, ki ne pripadajo nobeni teh kategorij. Permanentna komisija bi se bavila s proučevanjem posameznih problemov ter pripravljala rešitve. Tajništvo bi imelo nalogo izvesti administrativno storjene sklepe. Delavski izgredi v Btaknreštu Bukurešt, 31. avgusta. Med policijo in delavc' je prišlo pred poslopjem strokovnih organizacij do spopadov, ker je policija hotela s silo odstraniti rdečo zastavo, razobešeno zaradi pogreba socialno-demokratskega voditelja Pistineria. Nekaj oseb je bilo ranjenih. Policija je irerirala več demonstrantov. 'Peklenski strof pred sodiščem Upsko, 31. avgusta. Včeraj dopoldne so našli prf-.d poslopjem državnega sodišča peklenski stroj, zavit v papir. Čuli so tiktakanje ure ter postali pozorni. Ko so otvorili zavoj, so našli budilko in mnogo nevarnih eksplozivnih snovi. Ni še znano, ali gre za komunističen ali pa za narodno-socialističen atentat. Naš poslanik v Sofiji Sofija, 31. avgusta. Vlada je izdala agre-ment za novega jugoslovenskega poslanika v Sofiji Aleksandra Vukševiča, dosedanjega odpravnika poslov v Parizu. Kakor znano, je bil naš dosedanji poslanik v Sofiji Ljuba Nešič imenovan za poslanika v Angori. Vlak ga je povozil Beograd, 31. avgusta. Davi okrog 7.30 se je pripetila na železniški progi v bližini Ca-reve čuprije, pred vhodom na beograjski kolodvor, večja nesreča. Ob progi se je sprehajal beograjski obrtnik Gavrilo Cenikovič. Ko je opazil prihajajoči vlak, je hotel še v zadnjem hipu prekoračiti progo. Bilo pa je že prepozno. Lokomotiva ga je z vso silo udarila v glavo ter mu prebila lobanjo. Padel je med tračnice ter mu je odrezalo levo nogo izpod kolena. Med prevozom v bolnico je izdihnil. Odprava časopisne cenzure na španskem Pariz, 31. avgusta. Havas poroča iz Madrida, da je vlada sklenila odstraniti po sedmih letih cenzuro časopisja. (AA) Krvavi spopadi v Kordobi Pariz, 31. avgusta. Havas poroča iz Kordobe, da je tamkaj včeraj izbruhnila splošna stavka. Na ulicah je došlo do težkih- spopadov med redarstvom in stavku-jočimi delavci. Redarstvo se je moralo braniti z orožjem. 3 stražnikie so bili težko ranjeni, na delavski strani je bilo ranjenih pet oseb. V kasnih nočnih urah je bil končno vzpostavljen na ulicah red in mir. (AA) »Kontrola" italijanskih rezervistov Rim, 31. avgusta. Današnji gisti priob-čujejo pozive rezervnim oficirjem in vojakom letnikov 1901 do 1904, naj se prijavijo vojaškim oblastvom v kontrolne svrhe. Kdor se ne bo prijavil, pride pred vojaško sodišče. (AA) Nazadovanje čsl. rečnega prometa Praga, 31. avgusta. Rečni promet na Labi in Vltavi kaže meseca junija nazadovanje za 31.7% nasproti prejšnjemu mesecu in za 28.6% nasproti juniju lanskega leta. Od 330.814 ton splošnega prometa odpade 76.076e ton na notranji promet, za 20.9% manj nego meseca maja. Promet s splavi se je z 21.895 tonami znižal za 5.3%. Promet v notranjosti države se ie zmanjšal za 6.762 ton, to je za 15.9%. (AA) Nov italijanski list Pariz, 31. avgusta. Iz Rima poročajo, da bo s 1. septembrom začel izhajati nov list »II Corriere«, ki se bo pečal s političnimi iu verskimi vprašanji. (AA) Smrtna avtomobilska nesreča na Dolenjskem Nenavadna katastrofa mladega trgovca — V megli zavozfl na rob ceste hi se zadušil pod prevrnjinim avtomobilom — Globok vtis v krogu neštetih znancev Stična, 31. avgusta. Na tragičen način se je sinoči pone- srečil izvozni trgovec Milan K o n č i -n a iz Stične. S svojim avtomobilom se je na povratku s trgovskih dosIov malo pred svojim domom prevrnil in ga je vozilo pokopalo pod seboj. Niti najvestnejša pomoč zdravnika, ki je bil kmalu po nesreči na kraju nezgode, ni mogla ponesrečenca obuditi več k zavesti. Podrobnosti o tragični nesreči so naslednje. V soboto zvečer je bil Milan Končina v gostilni svojega svaka Toneta Rojca v Stični pod Tvančno gorico. V družbi so se menili o lovu na jerebe. na katerega so nameravali v nedeljo zjutraj. Med povabljenimi gosti je bil v družbi tudi neki lovec iz Ljubljane. Ker so nameravali danes že za-rana z doma. je prepeljal Končina z avtomobilom gosta že pred pol deseto uro na svoj dom v Gorenji vasi. oddaljeni par minut od stiške železniške postaje. Ker pa je imel še nujen trgovski opravek v bližnjih Velikih Lesah pri Krki, se je še sam popeljal tja in se kmalu zopet vračal proti domu. Nekako ob pol 23. so prebivalci Gorenje vasi in iz Muljave se vračajoči okoliški fantje čuli neprestano trobe-nje avtomobilske hupe. Ker signal n: pojenjal, so domnevali, da se je zgodilo kaj hudega in so šli na kraj. odkoder je prihajal znak. Nekako 1 km pred Gorenjo vasjo so naleteli na levi strani tik ob cesti v detelji prevrnjen avtomobil s prižganimi lučmi. Takoj so spoznali v vozilu avtomobil Milana Kon-čine. Vzdignili so vozilo, pod katerim je ležal Milan Končina nezavesten. Takoj so hiteli obvestit domače, ti pa so šli po zdravnika dr. Fedrana na Hudo pri Ivančni gorici. Med tem so poskušali nezavestnega, ki je kazal le malo znakov življenja, z umetnim dihanjem obuditi k zavesti, misleč, da se ie le težje udaril, ker ni na telesu bilo videti nikakih krvavih poškodb niti prask. Kmalu se je pripeljal na kraj nesreče tudi zdravnik, ki je nadaljeval z umetnim dihanjem in dal poškodovancu več injekcij. Vendar ponesrečenca niso več obudili. Prepeljali so ga na njegov dom in ga tamkaj položili na mrtvaški oder. Kako se je nesreča dogodila, ni mogoče točno dognati, ker-se je Končina vozil v avtomobilu sam in tudi v bližini nesrečnega mesta ob času katastrofe ni bilo nikogar. Skoro gotovo je dII vzrok nesreče prah in pa gosta megla, ki je tisti čas ležala nad pokra-ino 1 m visoko, da je bilo težko raz-očiti cesto od zaprašenega oolja desno in levo. Tako se je bržkone Končina zmotil in kljub temu, da je imel na svojem avtomobilu dobre luči. zavozil na levo ob rob ceste, kjer se je vozilo jrevrnHo in ga pokopalo pod seboj. Volan z gumbom za signal je ponesrečenca pritisni! na grlo in tiščal ob tla tako dolgo, da ga je zadušil. Tako je udi hupa dajala signal, dokler niso prišli ljudje in vozilo vzdignili. Skoro go-:ovo si je Končina zlomil tilnik ali pa se je do nezavesti udajril, ker bi se bil sicer lahko izkopal in si pomagal izpod lahkega vozila. Avtomobil znamke BMW si je Končina kupil baš pred enim mesecem, ker ga je nujno potreboval za svoje lepo razvijajoče se podjetje, in se je z njim ponesrečil na svoji lastni njivi. Milan Končina, ki je bil rezervni po- ročnik. je dobil pred dnevi povabilo, da se udeleži prevzema nove zastave svojega nplka. Nameraval se je v torek odpeljati v Beograd in je pripovedoval svojim znancem, da se zelo veseli tega dogodka. Pokojnik ie bil star šele 32 let. pred 7 leti se je poročil s potomko znane Rojčeve rodbine, sestro ge. Slamičeve iz Ljubljane Mlada žena pa }e kmalu po porodu umrla in Končini zapustila sinčka Milana, ki mu Je nesreča sedaj ugrabila še očeta. Pokojnik je bil edini sin znanega veleposestnika Ivana Končine in je med prebivalstvom, posebno še v trgovskih krogih uživa splošno priljubljenost. Kot dobrega in značajnega moža so ga imeli vsi radi ki so ga poznali, in so z veseljem iskali njegove družbe. Ves je bil v trgovini, ki se mu je zadnja leta najlepše razvir la; poznan in priljubljen je bil tudi med lovci, ki so ga vedno radi imeli na lovih v svoji sredi. Truplo pokojnika bodo prenesli iz domače hiše v Gorenji vasi na farno pokopališče v Stični v torek ob pol 10. dopoldne. Velike množice ljudi so hitele danes ves dan k pokojnikovi hiši, da se po slove zadnjikrat od tako nesrečno umrlega znanca in prijatelja. Polno avtomobilov se ustavlja pred njegovo hišo. ker nešteto je prijateljev od blizu in daleč, ki bodo Milana Končino le ežko pogrešali in nikoli pozabili. Nesrečnemu očetu, ki mu je usoda ugra bila sina edinca. pokojnikovemu edinemu sinčku in trem žalujočim sestram, ki jih je zapustil za vedno, izrekamo iskreno sožalje. Milanu naj bo lahka domača žemljica in med nami ohranjen časten spomin! Avto v plamenih Ljubljana, 31. avgusta. Dopoldne okrog 9.15 se je pripetila na Celovški cesti v Šiški pred Kinčko-vo hišo. nedaleč od znane Kavčičeve gostilne, huda nesreča lastniku vele žganjarne g. Ivanu Zaletelu iz Stane žič. Njegov šofer je vozil na svojem poltovornem avtu iz Št. Vida v Ljubljano 6 oseb in nekaj žganja. Pred odhodom proti mestu je šofer avto pregledal in ugotovil, da je vse v redn. Komaj pa je privozil vštric Dravefi, mu ie začel motor nagajati. Šofer pa temu. v prepričanju, da gre za trenutno motnjo, ni posvečal pozornosti m je vozil dalie. Bil je že naprej od Kavčičeve gostilne, ko je nenadoma puhnil iz motorja smrdeč dim. nakar je planil na dan tudi plamen. Tedai je vozač takoj ustavil avto in naslednji trenutek so poskakali z voza vsi s šoferjem vred. Hip nato so plameni objeli ves prednji de! avtomobila. Šofer je pokazal vso prisotnost duha in pogum. Skočil je hitro pred voz in zaprl razpliniač, da plameni niso dosegli bencinovih rezervoarjev. S tem je preprečil eksplozijo, ki bi avto popolnoma raznesla in je opas-nost grozila tudi blizu stoječim ljudem. V gorečem avtomobilu se je vnel bencin v tanku. Plameni so v nekaj trenutkih objeli lesene dele avtomobila in prešli tudi na pnevmatiko na prednjih kolesih. Okrog grozečega avtomobila se je širil smrdeč dim. Gorelo je skoro celo uro, vendar se je posrečilo ljudem iz bližnjih hiš. da so nato ogenj pogasili in tako ohranili vsa.i zadnji del vo- Voiaska revolucija v Perujn Revolucionarji so vrgli dosedanje ga državnega predsednika Leguio, ki je bil nad deset let diktatorski vladar. Dosedanji vojni minister general Sarmiento je sestavil novo vojaško vlado. V splošnem je potekla revolucija brez prelivanja krvi. Samo v Arequipi, kjer se je revolucija pričela je prišlo do krvavih spopadov. Nova ^ . ■ - vlada je proglasila nad vso državo ob- •--- sedno stanje. Na sliki: bivši predsednik Leguia: Poleg: Pogled na glavni trg v Arequipi. za. Ker je stal avto počez ceste, ie tudi precej časa oviral promet. Hudo poškodovani avto, ki ie težak 2256 k in znamke Chevrolet, so šele oonoMne potegnili s konji nazaj proti Kavčičevi gostilni, kjer so sora vili na dvorišče. Šofer. ki je preprečil še huišo nesrečo, se je pri manipuliranju nri stroiu nekoliko opekel in ie moral nozneie iskati pomoči v splošni bolnici. Berlin; 31. avgusta. Po poročilu iz Li-me je nova vlada obljubila, da bo ukinila monopole in da bo revidirala zunanje finančne obveze. Ameriški inženerji v službi Peruja, ki so hoteli pobegniti z letali in ki so obtoženi zlorab javnih fondov, so bili aretirani Nova v'ada je odpustila iz državne službe vse uradnike, ki so bili nastavljeni pod prejšnjo vlado. Ta ukrep bo zahteval izpremembe v diplomatičnih zastopstvih v Parizu, Madridu, Londonu, na Dunaju, v Bruslju in Guatemali. Ostavki poslanikov v Zedinjenih državah in pri Vatikanu sta bili odklonjeni. Odposlanstvo za septemberske seje Društva narodov je bilo potrjeno z izjemo nekega nadomestnega delegata. (AA) Tragična smrt dveh Mladenk v Krki Žužemberk, 31. avgusta Danes popoldne smo pokopali dve tra= gično preminuli mladi žrtvi Krke. Pretekli petek popoldne ob 17. sta se smrtno po= nesrečili ori kopanju 171etni mladenki Hib da Kamnikova in Frančiška Vovkova. obe iz Zafare pri Žužemberku Po neprevidno* sti sta se šli kopat precej daleč izven 2u= žemberka. kjer je voda zelo globoka in nevarna. Na spolzkem kamnu je Kamniko* vi izpodrsnilo in je potegnila za seboj tu= di Vovkovo. Nesreča je bila tu neizbežna, ker sta bili obe nevešči plavanja, voda pa je globoka nad 5 metrov. Kljub takojšnji pomoči in obupnim prizadevanjem prisot= nih je bila rešitev ponesrečenk nemogoča. Nikakor ju niso mogli najti, ker je bila voda skaljena. Seie potem, ko so prišli s čolnom, so ju mogli dobiti iz vode, toda sleherna pomoč je bik izključena. ker sta bili že nad pol ure v vodi. Skušali so ju obuditi k življenju z umetnim diha« njem in z masažo, a brez uspeha. Na kraju nesreče se je zbralo precei ljudi, ki so bili vsi zaprepaščeni zaradi tragične nesreče, ki jo je letos zahtevala Krka že skoro ob koncu kopalne sezone. Pogreb je svedočfl globoko ganotje prebivalstva zaradi tragične usode obeh pri* ljubljenih in res simpatičnih mladenk. Žrtev «Svjane?a konja Konjice. 31. avgusta. Danca »e je vržffl pogreb tragično pre* noimrie Marije Gorenjakove, stanovnice pri posestniku Ivami Orožu v Žrečah Ne® sreča, katere žrtev j« postala Marija, se je primerila takole: Preteklo nedeljo popoldne »e je imeno* vaaa vračala domov iz cerkve. Dohitel jo je n§en gospodar Ivan Orož, ki se je pe* ljal z vozom, in jo povabil, naj prisede. Ko sta se peljala kakih 50 metrov mimo vrtiljaka, ki je stal ob cesti, se je konj preplašil, voznik je skočil z voza, da bi konja umiril ter ga je prijel za uzdo. A konj, ki je pobesnel zaradi godbe pri vr* tiljaku, je podrl gospodarja na tla in z dir* jal po cesti naprej. Preplašena je hotela Gorenjakova skočiti z drvečega voza, a je obvisek z nogo ob lestvi tako, da se je dotikala z glavo tal. Konj jo je vlekel kakih 100 metrov tako po cesti proti ko* lodvoru v 2rečah, kjer ga je ujel železni* ški nameščenec in Gorenjakovo rešil z vo= «a. Toda pomoči m bik) več. Nesrečnici je bik počžk lobanja m se Marija ni več zavedk do svoje smrti Prepeljali so jo v h- hrioo Rdečega križa v Konjicah, kjer je pretekli petek izdihnila. ^Svoboda sindikatov" Ženeva. 31. avgusta. Mednarodni urad dela je izdal novi zvezek enciklopedije higiene dela. Ta enciklopedija naj bi dala delavcem, delodajalcem, zdravnikom in socialnim politikom navodfla za praktično pobijanje delavskih bolezni, ki prizadevajo gospodarstvu pogosto prav toliko škodo kakor druge katastrofe. Predgovor knjigi je napisal Aibert Thomas. Razen tega je urad deia izdal tudi peti m poslednji zvezek velikega dela o »Svobodi sindikatov«. Važnosti tega dela ni treba naglašati. Prvi zvezek je izšel leta 1927.; v njem je podrobna analiza m pregled sindikalnega za-konodajstva. Poznejši zvezki obravnavajo sindikalno gibanje v posameznih državah. Poseben zvezek razpravlja o razmerah v Rusiji. S tem delom je mednarodni urad dela ustvaril pomemben pripomoček za spoznavanje tega velikega sodobnega problema. V zadnjem času jc urad za delo izdal študije m dokumente, ki se bavijo zlasti z vprašanjem železniških nesreč kot važen socialen in gospodarski problem. Prvi zvezek tega dela, ki ie pravkar izšel, popisuje železniške nesreče s stališča poklicnih železničarjev. (AA.) Fašistični izgred v Parizu Pariz, 31. avgusta. V delavskem delu mesta je prišlo med italijanskimi fašisti m protifašisti do izredno ljutih spopadov. Oddanih je bilo več strelov Italijanski delavec, ki je bil prej Claa komunistične stranke ter je šele pred kratk:m pr-st.>p:l k fašizmu, je ustrelil kmeta, ki ie ostal komunist. Pri streljanju ;e i.la ranjena tudi neka ženska. Policija je aretirala m .-ril-a, ki ga je hotela razjarjena množica 'Jnčati. češkoslovaška strepia industrija Praga, 31. avgusta. Prodaja poljskih -trojev d<"ma v inozemstvu se je znižala za 20% nasproti prošlemu \tu. Vendar so nekatere oddaljene države, n. p rim. Južna Amerika in Južna Afrika pjk.izale zanimanje za češkoslovaške stroje. ,>ško-slovaška ima 125 tovarn za poljske >tio-je, v katerih dela 12.000 delavcev. (AA.) Modri škorec. »Ko sem šel po svetu, je znašal? vsa moja imovina en dolar.« — vin kai si počel z njim?« — »Domov sem brzo javil, naj mi jih pošljejo kaj več.« Knjižni izrek. Tudi na Francoskem se menda dobe ženske, ki niso nič posebno zadovoljne s tem, da bi njih možje trosili denar za knjige. Tem knjigomržnim sopvogom je posvečena krilatica, ki jo je pariški antikvar da! natisniti na svoje kataloge: Mieux vaut ache-ter des livres que d' aller au cafe — bolje je kupovati knjige nego hoditi v kavarno. Stanovanjska stiska. »Vi ste hišnik? Oh slišite, ljubi gospod, ako bi imeli kedaj kaj prostega, mi boste naredili veliko veselje, če nekoliko pomislite name.« »Ali res? ... jaz sem v službi pri — kopahdčuk rje osrednji upravi »Saveza lovačkih udruženja kraljevine Jugoslavije. Po tem je predsednik kongres zaključi in so se lovci razšli v nadi, da se bo iz- polnila njihova vroča želja, da ostane, 6t se že ne izboljša dosedanje stanje m oc rešijo lovišča popolne propasti . Pozdravljeni, jugoslovenski nogometaš domovini! Povratek jugoslov. nogometne reprezentance iz Južne Amerike. — Na Izbirnem lahkoatletskem mitingu je bilo postavljenih osem novih damskih rekordov — V reprezentanci za III. žensko oiimpijado v Pragi je Ilirijanka Tratnikova. —Zvezdna dirka kolesarjev ob prilik! otvoritve šumarske in lovske razstave — Tudi tretja tekma Ujpest: Ambrosiana je ostala neodločena. Danes dopoldne bo potovala skozi Ljubljano jugoslovenska nogometna reprezentanca, ki se vrača po dolgi odsotnosti v domovino. Bilo bi odveč, da bi sedaj še enkrat naštevali lepe uspehe naših nogometašev, ki so povzročili, da Je ves svet govoril o naši Jngoslavfii. fusoslovenski narod je brez dvoma našim športnikom dolžan veliko zahvalo. Slovenski športnik? ki so z velikim zanimanjem in napetostjo zasledovali težke borbe v Montevideu, ne bodo priredili jugoslovenski reprezentanci hrupnega sprejema. Pozdravili jih bodo skromno, toda polni hvaležnosti za težke delo, ki so ga naši nogometaši opravili v daljm tujini na čast naš? domovine. Posledice uspehov, ki so jih dosegli vračajoči se nogometaši v Južni Ameriki, ~- bodo vidni. " vemo, da bodo ti uspehi rodili marsikateri sad. V zadnjem času so v inozemstvu gledaii precej prezirljivo na naš nogometni šport. Sedaj, ko je naša reprezentanca zasedla izmed !3 držav v težki borbi častno tretje mesto, se bo inozemstvo pričelo bolj zanimati za športne razmere v Jugoslaviji. Že to dejstvo nam nalaga dolžnost, da kličemo jugoslovenski nogometni reprezentanci ob njenem povratku v domovino prisrčni športni »Zdravo«! Lahkoafietika Izbirni damski lahkoatletski miting 73. rrago Zagreb. 31. avgusta. Včeraj in danes so se vršila izbirna lahkoatletska tekmovanja za III. žensko olimpijado v Pragi. Dosegli so se prav dobri rezultati in je bilo postavljenih nič manj kot 8 novih iugosloven skih rekordov. Iz Ljubljane so se udeležili teh tekmovanj tri atletinje, in sicer Bernikova (Ate-na), Šantlcva (Primorje) in Tratnikova (Ilirija). Konkurenca za naše atletinje je bila seveda zelo ostra, ker se nahajajo zagrebške atletinje v zelo dobri formi. Z ozirom na to je bila določena v jugoslovansko reprezentanco edino le Ilirijanka Tratnikova. ki je dobila pet lepih daril. Rezultati so bili naslednji: Tek na GO m: 1. Batelkova (Hašk) 8.2, (no\ jugoslovenski rekord), 2. Zadravec (Hašk) poi<>ygi meter za prvo. 3. Šantel (Primorje) pol metra za drugo. Skok v višino: i. Tratnik (Ilirija) 145. 2. Neferovič (Hašk) 135. 3. Neferovič 130. Met kopja 600 g: 1. Stefanini (Hask) 25 86 (nor jugoslovenski rekord), 2. Neferovič (Hašk) 25.06. 3. Bernik (Atena) 23.94. Tek na 100 m: 1. PetriFič (Hašk) 18.4 (nov jugoslovenski rekord), 2. šantel (Primorje) 6 m za prvo, Batelkova (Hašk) je startala izven konkurence ter je tekla v času 13.5. ki je boljši od rekorda. Met krogle: 1. Neferovič (Hašk) 10.21 (nov jugoslovenski rekord), 2. Stefanini (Hašk) 9.82, 3. Bernik (Atena) 9.66. Troboj (skok v višino, met kopja. 100 metrov): 1. Stefanini (Hašk) 127.66 točke, 2. Neferovič (Hašk) 111.65 točke. Tek 80 m z zaprekami: 1. Stefanini (Hašk) 13.9 (nov jugoslovenski rekord). 2. Tratnik (Ilirija) 14.9. 3. Ružič (Hašk). Skok v daljavo: 1. Krajnovič (PSK) 467, 2. Tratnik (Ilirija) 449. 3. Čabrijan (Concordia) 447. .„ ' Met (liska IV, kg: 1. Nc-terovic (Hask) 30 58 (nov jugoslovenski rekord), 2. Tratnik (Ilirija) 29.23. 3. Scholz (Concordia) 34 " Tek 20!) m: 1. Batelkova J Hašk) 28.6 (nov jugoslovenski rekord), 2. Stefanini (Hašk) 3 m za prvo. „ ____ _ S'.a!eta 4X100 m: 1. Hašk (Petricic, Ja-noiič. Sfefanini, Batelkova) 53.9 (nov jugoslovenski rekord), 2. mešana štafeta (Ružic, Zadravec. Čabrijan. Krajnovič) 15 m za prvo Msu reprezentanca za rrago. Po končanem tekmovanju in fazdelitvi daril ie bila takoj sestavljena naša lahkoatletska reprezentanca, ki bo zastopala našo državo na III. ženski olimpijadi v Pra-2 Reprezentanca je naslednja: Tratnik (Ilirija). Krajnovič (PSK). Čabrijan (Concordia). Batelkova. Janovič, Neferovič Vera. Petričič. Stefanini (vse Hašk). Mednarodni lahkoatletski miting na Dunaju Dunaj, 31. avgusta. Ob priliki proslave 20 letnice WAF se je v soboto in v nedeljo vršil mednaroden lahkoatletski miting, katerega so se udeležili poled domačinov še Italijani. Madžari, Čehoslovaki in Japonci. Postavljenih je bilo več novih rekordov, in sicer: 4X1500 m: Zidendec (Brno) 17-07 2 (nov češkoslov. rekord); damska Štafeta 50X100X150X200: Vienna 1:06.5 (nov avstrijski rekord). 100 m gospodje: v pred-tekmovanjih Jan (Slavija) 10.8 (nov češkoslovaški rekord). V finalu je zmagal Japonec Josliioko z 10.9. Drugi je bil Jan (Slavija) v 11 sek. Met kopja: Shimiosi (Japonska) 66.52 (nov japonski rekord). Nogomet Včerajšnje nogometne tekme Ker se nahajamo sredi nogometnih počitnic, ni bilo pri nas nobenih važnejših nogometnih tekem. Kranj: SK Olimpija (Ljubljana): Sokol (Kranj) 5:1. Celje: Svoboda (Ljubljana) :SK Olimp 2:2 (1:0). Prijateljska trening tekma. Olimp v nekoliko izpremenjeni postavi je iznena-dil s svojo igro. Svoboda je igrala tudi zelo lepo. Sodnik g. Stoklas je priznal en gol za Olimp, ki je bil napravljen z roo. Beograd: BSK:Oikblič 3:1 (0:1), Jugoslavija :Soko 1:0 (0:0). Praga: Sparta :Eintracht (Frankfurt) 3:2 (1:1). Dunaj. WAC:Slovan 1:1 (1:0), Wa-cher: Vienna 1:1 (1:0). Admira :FAC 6:2 (3:0). Austria .Rapid 4:2 (2:1). Novo mesto: SK Elan:SK Kaiiovac 6:5 (2:3). Zanimiva prijateljska tekma. Gostje so tehnično nadkriljevali domačine, ki pa so nadomestili to s požrtvovalno igro. Sodil g. inž. Medic. Bern: Ujpest:Ambrosiana 1:1 (0:1). Tudi tretja tekma za srednjeevropski pokal med Ujpestrom in Ambrosiano je ostala neodločena. zaradi česar bo zmagovalca določil žreb. Ntirnberg: Bayern-Hof:IFC Nurnberg 2:1. Altona: Južna Nemčija : Severna Nemčija 3:1 (2:1) vožnja Krasna manifestacija za novo sokolsko društvo Ljubljana. 31. avgusta. Sinoči ob 20. je sklical pripravljalni odbor za ustanovitev noVtega ljubljanskega sokolskega društva — Ljubljana IV. — članski sestanek na ljubljanskem Strelišču na Dolenjski cesti. Za novo ljubljansko sokolsko društvo se je pojavilo zadnje čase osobito veliko zanimanje v južnem delu Ljubljane, razposlanih je bilo blizu 500 vabil in se je sestanka udeležilo preko 300 članov in članic. O potrebi novega društva v venomer napredujoči Ljubljani je referiral znani trgovec in narodnjak br. Z e b a 1 z Dolenj- Lepa in vesela ljubljanska nedelja V znamenju jesenske velesejmske prireditve — Velik razhod turistov in kopalcev — Iz dnevne kronike Ljubljana, 31. avgusta. v stran, kajti dolenjskih gostiln ne kažt podcenjevati. Zaradi pretoplega vremena so bili popolnoma zadovoljni tudi kopalci, ki se jim obe ta še precej lepih kopalnih dni. železniška uprava se je navzlic objavi v listih, da prekine s kopalnimi vlaki, odločila, da je vlak danes vozil. Bil je tudi dobro zaseden. ______, , ... . . . , Vsi tisti, ki so ostali v Ljubljani, so bili vozovi m slednjič vprežni vozovi so se ko- » . • , , ... , . .. J . __. J ~ , . , ., : ze včeraj sklenili, aa stopijo na razstavo maj ogibali drug drugemu. • Gneča je bila 1 celo na hodnikih, kajti i pešci so se podili gor in dol. Podili, kajti vsakdo je hotel ske ceste. Njegov idealni govor je žel bur- I priti hitro naprej in je ustavil korak šele, j no odobravanje vseto prisotnih. Sestavlje- | ko je bil na cilju: na razstavi — ali pa. Današnja nedelja je bila popolnoma v znamenju velesejmske jesenske razstave. 2e sobota je bila nekam živahnejša od ostalih dni v tednu. Promet po Dunajski, Gospo-svetski in Celovški cesti je bil nadpovprečen, kajti vse je hitelo na velesejmišče. Avtobusi, elegantni osebni avtomobili, tovorni na katero smo prav gotovo lahko ponosni. Takoj po otvoritvi so privrele tja silne množice, ki so se razdelile zunaj in po pavi- na ie blia lista bodoče uprave novega društva in bo jutri predložena upravi ljubljanske župe v odobritev. Poleg enodušnega, res krasno harmoničnega razpoloženja udeležencev sestanka je tudi zunanja oprema Strelišča pričala, kake so prebivalci dolenjskega dela Ljubljane navdušen' za svoje lastno sokolsko društvo. Strelišče je bile slavnostno razsvetljeno s številnimi žarnicami, okrašeno s trobo.ikami in soho Nj. Vel. kralja, na transparentu pa je blestel napis: »Sokol IV.« Vsi ti krasni dokaz' navdušenja razodevajo potrebo novega sokolskega društva, zato pač ni dvoma, da bo uprava ljubljanske župe SKJ rade voije ustregla in odprtih rok sprejela Sokola IV. v svoje okrilje. ko je prišel nazaj v rsedišče mesta, kjer je prevladoval promenadni korak. Solnce je prisvetilo že zgodaj zjutraj, vendar se je jelo proti Gorenjski nebo nekaj kremžiti. Kmalu pa so se razteple megle tudi iz onega kota in solnce se je smejalo na Ljubljano, kakor da jo je prav vzljubilo šele zdajle v poznem poletju. Na kolodvorih je bil velik naval že za prvi turistov-ski gorenjski vlak. Iz Ljubljane se je odpeljalo več sto navdušenih hribolazcev, ki so nestrpni že komaj čakali, da jih potegne hlapon pod planine. Več družb se je namenilo na Triglav, zopet drugi pa so se pomenkovali, kako naskočijo vse mogoče druge vrhove. S kamničanom se je odpeljalo par mladih družb, ki so se namenile v Kam- Tudi žeparji so bili že na delu. Gospa P. R. je sedela popoldne v družbi svojih sorodnikov na veseličnem prostoru pri čaši piva. Tam okrog je bila huda gneča in gospa je, preden se je dvignila, da se odpravi dalje, opazila, da ji je zmanjkala ročna torbica. V ukradeni torbici je bilo okrog 300 Din i gotovine. Druge tatvine zaenkrat niso bile ■ prijavljene, čeprav je bilo že danes ukra-j denih nekaj src, — pa ne iz lecta... i Policijska kronika je danes revna. Ponoči j ni bilo nikakih posebnih dogodkov in so po-I saraezni stražniki intervenirali le pri par ! pijanskih nastopih v Kolodvorski ulici. Dva i prehuda pijančka, in sicer delavec Luka 2. j ter Ivan G., sta prespala del noči na poli-! ciji, to seveda zaradi tega, ker sta bila nedostopna za vsako dobro besedo. Prijet je Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije. Triglavski pododbor je priredil včeraj prvo propagandno skupinsko zvezdno vožnjo ob priliki otvoritve lovske in šumarske razstave na velesejmu v Ljubljani Kljub temu. da je bila ta prireditev prva te vrste v Jugoslaviji, je bila udeležba od strani kolesarskih klubov zelo številna. Skupno je pri vozilo na cilj preko 120 kolesarjev Posebno častno so bili zastopani kolesarski klubi Novomesto, Ribnica, Zagorje ob Savi. Jesenice. Disk iz Domžal. Celje itd. Namen prireditve je bil, da se sestanejo v Ljubljani vsi klubi Triglavskega pododbora. Klasifikacija se je izvršila pc številu članov, oddaljenosti od Ljubljane, kakovosti proge in doseženm času. Upravni odbor Triglavskega pododbora je imel ob 11. dopoldne sejo na velesejmu ter ugotovil naslednje rezultate: 1. Kolesarski klub aZgorje ob Savi (km 55) 1:44. 2. Kolesarski klub Novomssto (km 72) 2:54. 3. SK Bratsktvo (Jesenice) (km 62) 2:17, 4. Koles, klub Ribnica (km 50) 1:29. 5. Motokoles Ilirija (km 30) 1:09 6 Koles, klub Celje (startali na Vranskem, km 50) 1:49. 7 SK Disk Domžale (km 15) 31 min. Po končani dirki so se razvrstili dospeli klubi v sprevod, ob 10.30 pa so skupno po setili velesejem. Skupinske vožnje so velikega propagandnega pomena, posebno ker imajo tudi slabši vozači priliko sodelovati pri teh prireditvah. Z ozirom na to ie sklenil Triglavski pododbor prirediti ob prvi priliki enake klubske vožnje Posamezni klubi bodo že spoznali pomen takih tekem ter bodo v bodoče še številneje nastopali, posebno ker jim je ravno ob takih tekmah dana prilika pokazati pravilno športno udejstvovanje Kljub zelo živahnemu prometu pred ve-lesejmom so vse skupine v najlepšem redu in brez vsake nezgode prispele na cilj. Triglavski pododbor izreka tem potom najlepšo zahvalo velesejmski upravi, ki mu je pri tej prireditvi šla zelo na roko. 0 © ® Službene objave LPP. Danes ob 17. uri na Iliriji obvezen \vaterpolo trening za oba določena tirna in rezerve Tudi ska-kača Juntes in Dougan Nuša >mata ob istem času na, Iliriji trening Konferenca izvoznikov žita in sliv V&ljevo, 31. avgusta. Tu se je vršila danes velika konferenca izvoznikov žita in sliv. Udeležil se je konference tudi ravnatelj privilegirane izvozniške d. d., nadalje zastopnik ministrstva za poljedelstvo in ministrstva za trgovino. Na konferenci so razpravljali o rezultatih letošnje žetve ter o izgledih za naš izvoz. Požar na kolodvoru Hannover, 31. avgusta. Sinoči ie nastal na tukajšnjem tovornem kolodvoru velikanski požar. V 300 m dolgi šupi je eksplodiral vagon z oljem; v nekai mniutah je bilo vse skladišče v plamenih. Požarna bramba je imela zelo težak posel, ker so vse zaloge bencina in olja v skladišču eksplodirale. Lovski kongres Ljubljana, 31. avgusta. Popoldne se je vršil v dvorani Delav* ske zbornice kongres, na katerem so bili zastopani odposlanci iz vse države. Za» grebški lovački savez sta zastopala ban* ski svetnik, veliki župan v pok. dr. Zore» čič in ing. Ceovič, Vojvodince predsednik zveze veleposestnik Gedeon Djundjerski, mr ph. Divild, veleposestnik Budišin in Pa» je Duban Beogradska delegata sta bila dr. Milenko Stojič in Milivoj Stekič. za Sara--jevo Milan Rapp. tajnik tamošnje zveze, Splitčani pa so poverili kot zastopnika oba zagrebška delegata. Dravsko banovinsko upravo je zastopal ing. Kari Tavčar, mc* sto Ljubljano pa dr. Ravnihar. Polep dele-gatov se je kongresa udeležilo še veliko drugih lovcev iz raznih krajev Slovenije m nekaj iz ostalih delov države Kongres je otvoril predsednik SLD ir. Ivan Lovrenčič, ki je temeljito pojasnil pomen in važnost kongresa. Nato je govoril kot glavni referent o osnutku novega lovskega zakona dr. Ravnihar. Po živahni debati, v kateri so vsi govorniki soglasno poudarjali važnost in nujno potrebo mo aernega lovskega zakona, so bile sprejete naslednje resolucije: Kongres lovcev in zbor delegatov zakonito priznanih lovskih organizacij kraljevine Jugoslavije pozdravlja namen kraljevske vlade, da izda za vso državo enotni lovski zakon. To utemeljuje, da bodo v takem zakonu zaščiteni vsi temeljiti interesi lovstva, stremeči da bi lovstvo v Jugoslaviji postalo važen kulturno gospodarski in socijalni faktor in da bi se lovstvo izvajalo v vseh delih države kot 1o-sedaj. Kongres prosi, da se v novem lovskem zakonu uzakoni obligatno članstvo ;Ov cev v obstoječih lovskih društvih ter da dobe-lovske karte in orožne liste za lovsko orožje samo člani lovskih društev. Druga resolucija ki je tudi viharno pozdravljena. se glasi: Kongres smatra za legalne predstavnike lovcev samo Zveze v Beogradu, Ljuo-ljani, Novem Sadu, Splitu, Sarajevu in Zagrebu, ki so včlanjene v osrednji upravi . Saveza lovačkih udruženja kraljevine Jugoslavije u Beogradu«, našem najvišjem lovskem forumu. Zato kongres obsoja vsako ustanavljanje novih zvez in organizacij izven osrednje uprave, ker se s takim ustanavljanjem ruši sloga in edinstvo loncev in lovskih organizacij, v kakršnih se je od uedinjenja do sedaj delovalo in se še zdaj deluje. Obsoja take izrodke tembolj, ker prihajajo baš zdaj, ob osnovi zgodovinsko važnega odloka Nj. Vel. kralja ko je potrebno delo za dosego naših velikih smotrov. Naposled kongres prosi, da se osnova novega lovskega zakona pred končno redakcijo predloži v strokovno razmotriva- mško Bistrico in višje, v planine. Na Do- bil tudi Štefan 2., ki je bil zasledovan za- lenjsko so jo mahnili prav številni izlet- ' radi tatvine v policijskem dnevniku, niki, ki cenijo tudi krasote gričaste dolenj- ; Popoldne sta se v Ljubljani poročila zna- ske zemlje, kjer so najzgovornejši ljudje. ; ni športnik g. dr. Mijo Debelak in gdč. Zlasti veliko je bilo med njimi ribičev; za- I Vika Zamljenova, hči uglednega ljubijan- tekli so se h Krki, krenili pa so seveda tudi skega obrtnika. Bilo srečno! Mariborsko pismo »Ponedeljku" Lepa solnčna nedelja — Shod hišnih posestnikov — Pogreb gospe Milene Senjorjeve — Razne nesrečč in nezgode Fašistična telovadba Vsak, kdor hoče vstopiti v fašistično milico, mora napraviti tudi posebno telovadno skušnjo, ki je baje precej težka. Slika kaže tako skušnjo v prisotnosti generalnega tajnika fašističnestranke Turatija. Maribor. 31. avgusta Po vrsti neprijaznih nedeli smo imeli da nes izredno topio nedeljo, katero so zlasti številni kopalci temeljito izrabili. N"a Mariborskem otoku je bilo rekordno število ko palcev. Trije mestni avtobusi so imeli več ko dovolj posla Drčali so kot brzovlaki drug za drugim po Koroški cesti, katero so neprestano močili mestni škropilniki. Pa tudi ob obeh bregovih Drave, od Meljske-ga mostu in Pobrežia do Studeniškega gozda in Bistrice je bilo vse živo kopalcev. Studenčani so v gostilni »Pri beli zastavil pred starodavno lipo ustanovili svojo lovsko godbo. Pri komerzu. katerega se je udeležilo mnogo občinstva vseh slojev, ie nastopilo poleg domačega pevskega društva »Enakost« tudi pevsko društvo »Pla-ninka-r iz Peker s prav izbranimi komadi. V veliki dvorani hotela >Orel se je vršil dopoldne javni shod hišnih po»estniko>. ki pa je bil razmeroma slabo obiskan. Zborovanje je otvoril drugi podpredsednik gospod Hinko Sax, ki ja naglasi 1. da je namenjen shod solidarnemu protestu proti uvedbi novega načina odmere hišnega cav ka, za kar naj bi se ukinile dosedanje davščine. kakor vodarina. kanalščina in gosta ščina. Zborovanju je prisostvoval med drugimi tudi mariborski župan dr. Juvan. Po nemškem govoru društvenega predsednika Julija Glaserja je razpravljal davčni upravitelj v pokoju g. Otmar Meglic o nevarnosti in slabih straneh nameravanega novega načina odmere hišnega davka. Zlasti je nastopal proti temu. da bi se povišale dajatve mestni občini od dosedanjih 50 na 160 odstotkov. Mestni župan dr. Juvan je soglašal z izvajanji govornika glede nevarnosti novega davčnega sistema tako za hišne gospodarje, obrtnike in najemnike, kakor tudi za mestno občino, ki mora poleg svojih interesov seveda ščititi tudi interese občanov. V debato je poseglo še več govornikov. Končno je bila sprejeta resolucija in bo društvo hišnih posestnikov predložilo občinskemu svetu posebno spomenico in odposlalo v Beograd posebno deputacijo Pred zaključkom shoda se je vršila zelo ži vahna debata o novem občinskem davku na nezazidane parcele. Mestni župan dr. Juvan je obrazložil ozadje te davščine in obljubil, da bodo vse horendne kazni zaradi nepri-javljenja črtane. Z bodočim proračunskim letom pa bo ta davek opuščen. Ob 11. do poldne je bilo zborovanje zaključeno. Popoldne ob 4. so položili na pokopališču na Pobrežju k večnemu počitku prerano umrlo gospo Mileno Senjorjevo. ženo višjega deželno sodnega svetnika in agilnega planinca dr. Senjorja. na zadnji poti so jo spremili številni pogrebci. V žalnem sprevodu so bili med drugimi: predsednik Okrožnega sodišča dr. Ziher. prvi državni pravdnik dr. Jančič, celokupm zbor sodnikov in sodniškega uradništva. nadalje mestni župan dr. Juvan, skoro vsi mariborski odvetniki, zastopnik JC Lige, češkega kluba in raznih drugih društev, SPD sta zastopala ravnatelj dr. Tominšek in Jakob Zupančič z odborniki, zastopana je bila tudi zadruga Ribniška koča, tujsko-prometno društvo pa je položilo na krsto krasen venec. Pokrita z mnogoštevilnimi šopki in venci je zdrknila krsta v hladno okrilje matere zemlje. Policijska kronika izkazuje aretacijo 8 razgrajačev ter 27 prijav, od katerih odpade na prometne grešnike 11, večinoma kolesarje. Kronika ne deljskih nezgod je tokrat precej bogata. Na križišču Marijine in Sodne ulice se je Josip Berglez zaletel s svojim kolesom v mrtvaški voz, katerega je vozil nameščenec Mestnega pogrebnega zavoda Fran Novak. Zaradi ropota velikega motorja za mešanje betona so se namreč konji splašili ter sc spustili v galop. Preplašeni kolesar se ni mogel več izogniti ter se je zaletel med konje, pri čemer je dobil več ran na glavi, dočim je njegovo kolo ostalo nepoškodovi no. Reševalna postaja je nudila ponesrečen cu prvo pomoč ter pa nato odpustila v domačo oskrbo. V Krčevini je prišel 241etni žašar Ivan Kosi z levo roko pod zobe cir-kularke. Odreealo mu je nekaj prstov leve j roke. Pri rezanju zelja se je ponesrečil 24-j letni trgovski pomočnik Zdravko Gobec, kt se je med delom občutno ranil na desni roki. Na Aleksandrovi cesti je padel 5olet-ni delavec Anton Kuria tako nesrečno, da je dobil težke poškodbe. Vse ponesrečence so morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnico. V prepojilnici pragov tvrdke Rudgers v Rogozi pri Hočah je padel med delom 32-letnemu delavcu Ivanu Malanjcu hrastov prag na desno nogo in mu jo zmečkal. Opolnoči je tik mestnega pokopališča napadla gruča 10 fantov 241etnega Franca Nudla s koli in ga tako premikastila, da je obležal skoro nezavesten. Reševalni oddelek ga je prepeljal v bolnico. Priče potrjujejo, da je Nudi sam izzval pretep, kakor je to že njegova stara navada. Sedaj pa jo je enkrat pošteno izkupil. Ženska lahkovernost in grof iz Bosne Pilstanj, 31. avgusta. Nedavno je -rišel v naše kraje pretkan poteouh in posrečilo se mu je najti gosto« ljubne ljudi, pri katerih :f> nekaj dni go» s to val. Bilo je takole: Prišel je mož k mali po* sestnici K. na msji prevorske fare. Kmalu je izvedel, da so pri hiši samo ženske, in že je imel gotov načrt. Pričel je razla« gati. da je grofovski sin iz Bosne, da je bil po nedolžnem vtaknjen v ječo, odkoder je nedavno pobegnil, da ne more domov in tako naprej. Dal je materi K. natančen naslov, češ naj gre v Bosno in tam poišče 51- fico, njegovo mater, ki ji bo izročila lepo vsoto denarja. Ko pa se z denarjem vrne, bo poročil eno njenih hčerk. Mati in hčere so se kar kosale, kako bi naidostojr.eje postregle imenitnemu gostu. Kokoši ni bilo dosti pri hiši; pa kaj zato, sp-' sosedje dobri in radi priskočijo bliži, rnu v pomoč; saj kdo ve, kako ples menit se bo gospod grof izkazal, ko bo dobil od matere iz Bosne denar in potreb* vn dokumente. Tako so se začele v skroms ■ii hišici pojedine, vse na račun bogastva -oda grofa in njegove matere iz Bos» n^ ne. Lahkoverna mamica K je v eni sapi tekala okoli sosedov in naposled vendar dobila denar za potovanje v Bosno, za po« vratek pa ga itak ni bilo treba, ker se je razumelo po sebi, da se bo vračala boga* ta in slavna. Vsa srečna je prispela na« tančno po danem naslovu v oni kraj v Bosni, kjer naj bi stanovala bogata vdo« va grofica, in že je mamka zbirala besede, kako bi visoko gospo dostojno nagovo* rila. Kruta usoda pa je mamko neusmiljeno zdramila iz sladkih sanj, ko je izvedela resnico. V tistem kraju v Bosni sploh ne poznajo kake grofice . . . Kako priti, sedaj domov? Zavest, da je opeharjena, in strah, da se hčerkam doma ne zgodi še kaj huj« šega, sta vlila ubogi ženici toliko energije, da je odšla domov — peš iz Bosne v Slo= venijo. Vsa obupana jo je mahala proti severu, živela od milosti darov ter tu in tam dobila tudi kakšnega kovača, da si je z železnico skrajšala pot. Še večje pa je bilo razočaranje hčerk, ki so po nekaj dneh gostoljubnosti izpre* videle, da je gospoda »grofa« vzela noč. Pred odhodom si je seveda še izposodil 200 Din. Zadevo preiskuje sedaj kozjansko orož» ništvo, ki mu želimo, da bi lopova ujelo ter ga privedlo Se enkrat k nam v goste. Drobiž iz Novega mesta. Včeraj popoldne se je vršila na vrtu g. Matkota zelo dobro uspela sokolska prireditev, pri kateri ie sodeloval sokolski orkester. Občinstvo ie pokazalo z mnogoštevilno udeležbo svojo naklonjenost So-kolstvu in je zabava trajala pozno v noč. — Naš župan g. dr. Režek se je včeraj vrnil s svojega dopusta, ki ga je prebil v Karlovih varih. Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije (Nadaljevanje) Nato sem se menda zopet onesvestil. Zavedel sem se, ko so me dvignili iz kočega. Moj tovariš detektiv je bil pri svoiem povratku iz »Nawy-Jar-da« takoj postal pozoren, ker me ni več našel na mestu pri vratih. Slutil je zlo, poklical hotelsko sužinčad in dal udreti vrata. Jeffersona so zvezali in ko je na strogo vprašanje, kje sem jaz in kaj se je z menoj zgodilo, nehote pogledal proti kovčegu. so me še pravi čas našli in Tešili. Bil bi se sicer zadušil. Hotelska služinčad je bila opazila, da je neki mlad poročnik nekaj prej posetil Jeffersona in ga po kratkem pogovoru zopet zapustil, nesoč s seboj veliko potno torbo. Detektivski brigadi, ki se je nahajala na »Levil :hanu«, so biia tak d] telefonično dana vsa povelja in prijeli so mladega poročnika Jacka, ko je ravno stopil na mostič, namenjen na ladjo. Toda fant je bil urnejši kakor detektivi: v silovitem loku je vrgel potno torbo v morje, kjer je izginila v globino ... Nato se je Jack dal hladnokrvno odvesti. Ko so ga na policijski direkciji zaslišali, je priznal: »Da, Nemec sem. Nameraval sem I Leviathan pognati v zrak« Sodba Že naslednji dan sta prišla poročnik Jack in Jefferson pred preki sod. Obtožena sta bila v glavnem morilnih namenov. — Kaj navajate v svojo obrambo? — je predsednik vprašal Jacka: — Ničesar. Vršil sem svojo dolžnost. Vojna je vojna! — Mar ste ukrepali tudi o tem, da bi se po atentatu sami rešili? — Kje neki!... Propadel bi bil nedvomno z osfal:m'; potniki. Nato so poklicali Jeffersona. — Priznate, da ste pripravljali atentat na Leviathan — Priznam v celoti. — Zakaj niste vsega preskrbeli sami? — mu je očital predsednik. — Cemu ste si izbrali za atentat poročnika Jacka? — Ker je moj sin! — je enostavno zatrdil stari kveker. Sodni kolegij se je spogledal. Jeffer-sonov nepričakovani odgovor se je vseh dojmil zelo močno. Da, saj res: v teku ene same noči vendar niso mogli ugotoviti, v kakih ožjih zvezah sta krepki starec in mladi poročnik. Razprava je bila prekinjena in prove- dena nova preiskava. Ko se je čez par dni vršila nova obravnava, mOrarn pn- znati, da me je vzradostila sodba: oče in sin nista"zapadla smrti, temveč so ju obsodili samo na več let težke ječe. Ne dvomim, da so ju po vojni pomilostili. iti Namenjen sem, sicer k svojim spominom, ki vam jih tu obujam točno in odkritosrčno, čimprej pristaviti piko. toda toliko je še vsega važnega, kar se je dogajalo v skrivnostnih štirih letih svetovne vojne! In večina najvažnejših dogodkov je še vedno prekrita s sivo tančico negotovosti in nepojasnjenosti. Ena teh največjih in strašnih zagonetk je smrt lorda Kitchenerja Imel sem večkrat priliko videti lorda Kitchenerja, še več: govoril sem parkrat z njim in prejel njegova povelja. Proučeval sem ga lahko v neposredni bližini. Ta mož je bil najsijajnej-ši tip pravega Angleža: stasit, miren, osvajajoč s svojo jekleno voljo ... Ampak najzanimivejše je vsekakor bilo, da lord Kitchener ni imel z »Inteligence Serviceom« nikakih zvez in opravkov. Prejemal je ona poročila, ki so mu jih morali pošiljati — bilo pa je znano, da se pri vsej svoji odvažr.osti nekako instinktivno boji mogočnikov skrivne vohunske družbe in da ne želi z njimi nikakih czkih zvez. Samo njegov najzvestejši in najzanesljivejši prijatelj, je na Kitchenerjevo željo zamenjal svojo službo in se dal namestiti v »Inteligence Serviceu«, da se je z glavnimi činiielji lahko posvetoval o važnih zadevah. Na tem mestu lahko po svoji najboljši vednosti takoj ugotovim, da so nekateri glavni činitelji »Inteligence Servicea« lorda Kitchenerja precej mrzili. Kot strumen vojak je lord Kitchener preziral zahrbtnost, spletke, vohunstvo, kar so pač glavni elementi skrivne poizvedovalne organizacije. Glavni vzrok, da ga v »Do\vning-Streetu« niso marali, je bil ta, ker je lord Kitchener stremel k nagli zmagi antante. Tudi lord Kitchener je uvideval, da je svetovni pokolj in pustošepje ne sme zavlačevati v nedogled, ker sicer utegnejo zmagovalci dobiti namesto zrelih sadov svojega uspeha le piškave* orehe .. To naziranie pa raznim oblastnikom in njihovim zaupnikom v »Downing-Stre-etu« kar ni šlo v račun. Izdajstvo Siihomlinova __ Na koncu maja 1916 je v Inteligence Serviceu« zavladala pravcata panika. Skrivno poročilo agenta I iz Petrogra-da je bilo prispelo in razodelo vse podrobnosti o izdajstvu vojnega ministra Suliomlinova in njegovih zarotnikov. V Downing-Streetu« so se najbolj bali, da tega nad vse važnega poročila ne bi zavohal kak nepoklicani. Toda pribočnik in prijatelj lorda Kitchenerja je po naključju prejel akt v roke, ga v glavnih podatkih prepisal in lorda Kitchenerja nemudoma seznanil s skrivnostjo. Spričo dokazov ruskega izdajstva se lord Kitchener ni kanil dolgo obotavljati. Bil je mož pripravljen tudi v Rusiji pokazati žeiezno metlo, kakor je to bil storil že v Franciji in Italiji. V noči na 1. junija 1916 je dal ob 2. zjutraj zbuditi kralja Jurija V. in ga prosil za takojšnjo avdijenco. Kralj je celo uro posluša! lorda Kitchenerja. mu dal vsa pooblastila in bilo je sklenjeno, da se neupogljivi lord čez tri dni odpelje z ladjo do Arhangelska in takoj nadaljuje pot v Petrograd. Ta novica, ki jo je izvedel »Inteligence Service« že pol ure po avdijenci, je vzbudila tam največje zaprepaščenje. Ni bilo dvoma, da bo lord Kitchener v Petrogradu z jekleno voljo dosegel svoj namen. Krivci bodo ustreljeni in Nikolaj Nikolajevič bo prevzel diktaturo. Na fronti bo to bržčas močno vplivalo in bo ruska armada v novem zaletu začela zmagovito prodirati. Bolj in bolj se bo tako približala odločitev. Morda za celi dve leti. Da, vse lepo! Toda — s tem bi bili za nekatere izgubljeni veliki mastni dobički. Ne, tu bo treba kaj ukreniti. Naglo, odločno... (Dalje.) 15 Ponatis prepovedan K 8/M I & Al M ROMAN »Kaj vendar delate tako pozno? In vse luči gore!« je rekla služkinji, ko je prišla po stopnicah. »Saj ste mi naročili, da moram počakati, dokler ne odide gospod Drmota«, je zaspano odgovorila služkinja. »No. zdelo se mi je, da bo kaj takega. Kdaj je že odšel gospod Drmota! Vi ste seveda spali in pustili duri odprte!« »Prav zares, milostiva. Zadremala sem. Takoj zaklenem duri.« »Pa ne pozabite spet ključa v vratih, če se slučajno vrne moj mož!« »Obesim ga za vrata«. »Zjutraj me ni treba klicati. Trudna sem. Vas bom že sama poklicala. Lahko noč.« »Lahko noč milostiva.« Vesela, da bo mogla zjutraj poležati, je zaklenila Tončka duri, obesila ključ na običajno mesto in šla v svojo izbico. Tretje poglavje. Riko Drmota je bil moški, kakor so vsi drugi. In vendar je bil izjema med njimi. V občevanju z ženskami ni poznal laži. Tudi n: priznaval konvencionalnih predsodkov glede dvojne morale, ki so se po vojni v marsičem spremenili, v bistvu pa so ostali še vedno steber družinske morale tako imenovane boljše družbe, ki ne more živeti brez leksikonsko utrjenih nravstvenih pravil. Javna družabnost zahteva celo vnanjost človeka. Duša, duh, srce, značaj in slične stvari so zasebne zadeve posameznika, ki spadajo le toliko v javnost, kolikor so potrebne za ohranitev ugleda v družbi. Prav za prav so samo krinka pomankljive vnanjosti. Izogniti se škandalu je najvišja zahteva, prva zapoved boljših ljudi. Ce treba, tudi za ceno zadnje mrvice značajnosti. ki je morda še ostala iz mladih let zapovedane vzgoje.Vera, stan, položaj, izobrazba so postranske stvari. Značajnost, duhovnost, vobče vsa višja stremljenja niso merilo usposobljenosti boljšega človeka. Alkohol in ženska imata najvišjo ceno. V zanikanju. Denar, potrošen za to ceno, ni izgubljen, dokler ne trpita čast in ugled. Ponižanje ženske je zgolj iznajdba spolno pomanjkljivih ljudi. Ženska je vredna toliko, kolikor jo ceniš v svoji hotljivosti. Tuja namreč. Ti nazori so bili Drmoti odvratni. Kjerkoli je mogel, je obsojal ljudi, ki so živeli po njih. Marsikdo ga je razumel napačno, ker je istočasno zagovarjal žensko svobodo. Dokazoval je na kriminalnih primerih iz vsakdanjega življenja, da je ženska takšna, kakršno hoče imeti moški. Na ugovore, da sodobna ženska ne priznava tega načela, ker hoče živeti po svoji volji, je navajal primere iz zgodovine, ko so bili časi, v katerih so bile razmere sličnje današnjim. Svojih izkušenj ni pripovedoval. In te so bile zanj glavni dokaz. Z gospo Jano se je seznanil slučajno. Ni zahajal med trgovce, ki jih je spoštoval kot ljudi, če so bili pošteni, toda trgovska poslovnost, ki ubija notranje življenje, ga je odvračala od njih. In vendar je hotel slučaj, da se je spoznal pobliže ž njimi. Bil je na dopustu ob morju. V Baški in na Rabu. Prvič jo je videl v Baški. Odpotovala je, ne da bi bil vedel, kdo je in odkod je. Niti v spominu mu ni ostala. Potem se je vrnil v Ljubljano, kjer jo je večkrat srečal. Zdela se mu je znana. Rad je pogledal za njo. Všeč mu je bila njena postava. Se bolj njen žalostni obraz, ki ni bil izredno lep, toda nenavadno privlačen. Pričel je misliti nanjo. Opazil je, da se zanima zanj. Nekoč se je celo ustavila pred njim. Toda to je bilo vse. Delo in čas sta zatemnila spomin nanjo. Počasi je popolnoma izginila iz njegovih misli. Prihodnjo jesen jo je zopet videl ob morju. Na Rabu. Topot se mu je približala ona. Njen mož, trgovec Feliks Leban, je odpotoval za nekaj dni v Spli.t po poslih. Ni mu povedala, vendar ie kmalu spoznal, da ji je njegova družba ljuba. Zaupala mu je, da potrebuje prijatelja, ki bi se mogla ž njim pogovoriti iskreno in brez pridržkov. Tudi on je bil rad v njeni družbi, ker je mogel govoriti ž nio odkrito in zares prijateljsko. Videl je v nji bolj človeka nego žensko, čeprav je vplivala nanj njena ženskost z vso svojo pristnostjo, Sklenila sta prijateljstvo, dasi je Riko le nerad pristal na seznanitev z njenim možem, ki se je vrnil en dan pred skupnim povrat-kom v Ljubljano. '1 ako je pričel zahajati v njuno družbo. Spočetka se mu je videl trgovec Leban izjema in večkrat je razmišljal, ali ni krivo prija-jateljstvo z gospo Jano, da ga vidi drugačnega nego je v resnici. Jana je govorila o njem le dobro in ga celo postavljala za vzgled. Toda že po nekaj tednih je spoznal, da se je motil. Leban je bil pravi trgovec. V vsakem oziru. V trgovini, v družbi, doma in v ljubezni. Ugovarja! je njegovim nazorom že iz načela. Ko pa ie uvidel, da skuša izrabiti celo poznanje ž njim za svoje trgovske posle, se ga je ogibal z najrazličnejšimi izgovori. Toda vez, ki ga je vezala z Jano, je bila močnejša od njegove antipatije do trgovca. Jana sama ga je prosila, naj se ne spušča ž njim v razpravljanje o stvareh, o katerih ima on svoje mnenje. Njej na ljubo je postal obzir-nejši in je rajši molčal, kadar bi bil moral zavreči njzegove trditve. Riko je čutil, da postaja njegovo razmerje do Jane intimnejše, čeprav se je boril proti temu. Zavedal se je posledic, ki bi mogle priti proti njegovo volji. Ponovno se je skušal oddaljiti od nje, slednjič pa se je vedno udal njenim prošnjam, ki niso bile več več navadne prošnje, ampak prave zahteve in ukazi. Pisala in govorila mu je, da je ne razume, če misli, da zahteva od njega kaj več več nego čisto in nesebično prijateljstvo. Zagotavljala mu je, da se moti, če vidi v njenem prijateljstvu kaj takega, kar bi nasprotovalo poštenosti zveste žene. Primerjala ga je celo s spovednikom, ki vendar ne sme delati razlike med spoli in še manj med poročenimi in neporočenimi, kadar gre za njih duše. Čital in posluša! je njene besede, ji obljubljal, da pride, ko pa bi moral iti, se je rajši odpovedal užitku njene bližine. Jana, ki je kmalu spoznala, da je pod njenim vplivom in da ga skuša s silo premagati, ni hotela biti premagana. V zavesti, da so njena čuvstva za Rika že davno pretrgala vez nedolžnega prijateljstva, in da je njegova borba jasen dokaz, da jo ljubi tudi on, se je odločila, da ne odneha v boju za srečo, do katere ima pravico vsaka ženska. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na) nove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492 se mu pot po pošti naslov aH šeaieo drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoski o xnamieah sicer ne ho prejel odgovora 1 ft CENE MALIM OGLASOM. Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. ,v-:v- - »v;,-, Učenko v trgovino z mešanim blagom z dobso šolsko naobrazbo sprejmem tako,;. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34941 Vajenko-modistinjo sprejme takoj modni salon. JJašlov v ogl. odd. »Jutra«. 35010 Postrežnico pridno, pošteno, za popoi-dar, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34057 Učenko sureimem v trgovino s napi !em. Ponudbe t>od »Mai-iiiva učenka« na o? a;-ni oddelek »Jutra«. S50fi Kmečko dekle zdravo, sprejmem kot oo-moč 'joseodinji Starost 16 — 20 let. Naslov pove oe!. odd. »Jutra«. 35035 i ra. vajenca sprejmemo v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek >Jutra«. 34681 Deklo ki zna nekoliko kuhati, sprejmem na gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34762 Pomočnico in vajenko takoj sprejmem za damsko krojaštvo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35140 Nekaj učenk za učenje slasovirja sprej-men na Celovški cesti v Šiški. Istotam na razpolago klavir za vajo. Naslov v oidasnem oddelku »Jutra«. 35066 Natakarico na račun, kavcije zmožno, iščem. Bobi od vsakega litra, procente. Naslov v oela.snem oddelku »Jutra«. 35084 Starejša prodajalk? izurjena v galanterijski in papirnati stroki želi pre-meniti službo najraje v Ljubljani. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 34675 bofer z večletno prakso, izučen avtomehanik, zmožen tudi nemškega jezika, vojaščine prost, išče mesto k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« v Ljubljani. 34798 Vzgojiteljica gre k otrokom. — Nastop takoj ali pozneje. Vešča srbohrvaščine in nekaj nemščine. Zna tudi jako dobro šivati. Plača po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34811 Mesto hišnice išče udova pri kakem dobrem gospodarju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35150 Šofer trezen in zanesljiv, išče nameščenje kjerkoli, event. gre tudi en čas samo za hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34411 Prodajalka Pridna, poštena, vajena v mešani stroki, želi mesta kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34943 Stara gostilna pri glavni cesti poleg mesta, avtaproga Maribor, na dobri točki, 2 vrta, 1 velika njiva, zelo ugodno naprodaj radi bolezni za Din 65.000. Polovico vsote se plača takoj, na ostalo se čaka. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34875 Parcele od 400—600 m2 ali večje ugodno naprodaj na lepem prostoru v Dravljah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34337 Stanovanje 3 sob, kuhinje itd., lepo, v novi solnčni vili, oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35086 Stanovanje 8 velike sobe, kuhinja, balkon, vrt, elektr. razsvetljava, takoj oddam v vili v Kamniku najrajše zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35149 Komiort. stanovanje treh sob oddam za november. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35168 Dve sobi in kuhinjo in vse pritikline oddam. — Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 34869 Sobo z balkonom, lepo oprem ljeno, solnčno, parketirano. z elektriko in z uporabo kopalnice, oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34790 Sobo oddam dvema gospodoma , gospodičnama ali študen toma 6 1. sept. Parket, elektrika, sredina mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35151 Opremljeno sobo » posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglas nem oddelku »Jutra«. 35156 Gospodično sprejmem kot sostanovalko na hrano in stanovanje. Uporaba glasovirja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35167 Svetlo, zračno sobo meblovano, parket, elektrika, separatni vhod, takoj oddam solidni osebi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34934 Solnčno sobo oddam takoi eosooda Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra«. 35032 Sobo oddani eni ali dvema cosoodična-ma event. z zajtrkom. Naslov v ojrlasnem oddelku »Jutra«. 35069 Sobo s strogo nosebnim vhodom v sredini mesta iščem Ponudbe nod »Uradnik na oslasni ^dd. »Jutra« 35104 JfcC iyJLys cLnAKV (ys<. /»uvuK^fo v* Ako želite kupiti m obroke obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z. z o. z v Ljubljani, Cigaletova 1 zraven sodnije 282 Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je v soboto, dne 30. avgusta tragično preminul naš dobri, nepozabni zet in svak, gospod lian končina izvozni trgovec in rez. poručnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 2. septembra ob V2 10. uri dop. iz hiše žalosti v Gorenji vasi na farno pokopališče v Stični. Stična, št. Vid, Ljubljana, 31. avgusta 1930. Rodbini: ROJC-SLAMIČ 289 plas!!$e, fe naurednie? □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L. Kljub vsemu zmaguje LIGI S LIGA nad vsemi ostalimi brezalkoholnimi pijačami! Kdor enkrat poskusi, ostane za vedno njen pripadnik. 11607 r- - r.,..- : -v--,-. ■ ... y ir}}? V*V 1.. * v "•VffiS&^&MNBfc •>'--/' V železninski stroki dobro verziranega trgovskega pomočnika inteligentnega, ki ima smisel za aranžiranje izložb in veselje za obisk strank, SPREJMEMO. Ponudbe na trgovino z železnino Breznik & Fritsch, Ljubljana. 11690 Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod KONČINA IVAN, veleposestnik v Gorenji vasi, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegov nadvse ljubljeni sin, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Milan Končina trgovec in rez. poručnik dne 30. t. m. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. septembra 1930 ob y2 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, na farno pokopališče v Stični. Gorenja vas pri Stični, 31. avgusta 1930. izdaja «* boazod^ nJutra* Adotf R-ib-itika-r, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d, (L* njen predstavnik Fran J^z^riekj vsi v Ljubljani.