DOMOVINA Štev. 39. V Ljubljani, 15. novembra 1918. Leto J. Konec svetovne vojne. Svetovne vojne je koiiec. Na fran-cosko-nemški fronti so utihnili topovi in zadnje premirje, ki je bilo potrebno, da se ustavi strašno klanje štirih dolgih let. je sklenjeno. Sklenjeno s popolnim porazom Nemčije. Ko nato je sporočil brzojav ententine pogoje za premirje z Nemčijo, se nam je zdelo, da je nemogoče, da bi nekdaj tako ponosna in ošabna Nemčija te pogoje mogla sprejeti. In vendar jih je sprejela. Seveda ne tista Nemčija, ki je začela leta 1914. vojno. Tiste Nemčije, ki je hotela podjarmiti cel svet, ki se ni ozirala na pravice narodov in posameznikov, ki ji ni bila sveta nobena pogodba, tiste Nemčije ni več. * Ni več cesarja Viljema, ki je hotel cel svet strahovati, ki je vzdrževal militarizem, gospodstvo nasilnosti in meča, ni več Viljema, ki je žrtvoval svoji ošabnosti, gospodstvaželjnosti in prevzetnosti milijone nemških in drugih vojakov. Oni Viljem, ki se je bal samo Boga in nikogar drugega na svetu, ki je poznal le enega Boga, ki pomaga Nemcem in ki je napovedal boj Germanstva proti Slovanstvu, ta Viljem je danes 'brez moči, brez dežele, ubežni kralj v tuji državi. Vladar nekdaj premogočne in najbolj organizirane Nemčije, je danes vjetnik neznatne Nizozemske. Ošabnost in prevzetnost- sta ga uničili kot pred sto leti Napoleona. Nekdaj je pozival ta vladar svoje vojak A, ki so odhajali na Kitajsko tlačit upor boksarjev, naj se obnašajo kot Huni. Ne samo tedaj, tudi v sedanji vojni so se obnašali njegovi vojaki tako kqt se obnašajo najkrvoločnejši barbafi. Na ukaz svojega vladarja so morili nedolžne otroke in žene, nabadali jih na bajonete ali pa zažigali v kočah. Tuje dežele so opu-stošili in požigali. Strah in trepet je šel pred njimi. Danes gre strah in trepet po nemških deželah. Nemčija je v razsulu in plamenu. Povsod se dviga revolucija. Ne samo na cesarskem gradu v Bero-linu vihra rdeča zastava revolucije, marveč po vseh glavnih mestih nemških zveznih držav. Povsod odstavljajo kralje in kneze, povsod bežijo ti iz dežele. Delavci imajo vso oblast v rokah. Nemčija postaja boljševiška: Kar je Nemčija pospeševala pred dobrim letom v Rusiji, to se ji sedaj v enaki meri vrača. Nemčija je mislila, da bo podjarmila ves svet in vsemu svetu narekovala mir. Večkrat se je tako zdelo. S strahom in trepetom smo brali poročila o nemških zmagah, o nemških prodiranjih v francoske, ruske, romunske in laške pokrajine. Bali smo se za se, za svojo bodočnost. Vedeli smo, da je naš® obstoj uničen, če pojde ®ko naprej. S tako nasilnostjo so postopali Nemci prav pred letom dni, ko so prodirali sfcozi naše kraje v Italijo. Trepetali smo, ko smo videli, da vse dosežejo, kar hočejo, da so nepremagljivi. In danes leži ta »nepremagljiva« Nemčia v prahu na tleh, strta do popolnosti, ponižana kot ni bila še nikda 'Prebivalstvo dosedanje Ogrske je zelo raznovrstno. ¥ sredini velike ogr« ske nižine okoli Budimpešte, zlasti mea Donavo in Tiso, prebivajo Madžari, ki so se preselili na Ogrsko kot divji narod brez izobrazbe in kulture pred tisoč leti. Dasi so madžarske matere rodile veliko manj otrok kot slovanske in romunske, vendar je bilo na Ogrskem po vsaki ljudski štetvi več Madžarov in vedno manj ostalih. Leta 1910. so našteli okoli deset milijonov Madžarov, dasi*jih v resnici ni več kot (d do 7 milijonov. Madžari so močno pomešani z Judi. Samo v Budimpešti jih je tri četrtine vseh prebivalcev.- Na Erdeljskem in vzhodno Ogrske do reke Tise prebivajo Romuni, katerih so našteli Madžari okoli tri milijone. ¥ resnici jih je seveda dosti več. Romuni prebivajo deloma tudi v Banatu. Kot drugi narodi tako tudi Romuni niso imeli prav nobenih pravic. Za Romuni so najštevilnejši Slovaki, bratje Cehov. Prebivajo v severovzhodni Ogrski ter raztreseni po celi Ogrski. Ogri so jih našteli nad dva milijona. ¥ resnici jih je veliko več. Pravic niso imeli nobenih. Njihovo narodno središče je Turčanski sv. Martin. Slovaška je gorata, a bogata na rudninah in premogu. Med Slovaki in Romuni prebiva okoli pol milijona Malorusov in sicer v Gozdnih Karpatih. Na jugu Ogrske prebivamo Jugoslovani, okoli 1,200.000 nas je, če tudi so nas našteli Madžari dosti manj. Slovencev je okoli 100.000 V Prekmurju. ¥ zadnjih letih so imeli svoj časopis »Novine«, ki so imele gospodarsko in nabožno vsebino. Severno od Drave prebiva okoli 400.000 Hrvatov in v Bački in Banatu okoli 600 tisoč Srbov s središčem v Novem Sadu. Madžari so našteli Hrvato\r in Srbov skupaj 646.000. Razven teh' narodov so na, Ogrskepi tudi še Nemci. Okoli dva milijona jih je. Prebivajo ob štajersko-nižjeavstrijskimeji in raztreseno. ¥seh prebivalcev je imela Ogrska leta 1910. 181/'* milijona. Ostalo jih je le še okoli 7'milijonov.___ Boroevic priznava svoje Ipvstvo. Zagreb, 9. novembra. General Boroevic je poslal v Zagreb k Narodnemu ¥ječu svojega zastopnika polkovnika Cvetanoviča ter je priznal svojo nakano, da je hotel dati zapreti narodno vlado v Ljubljan.i Izjavil je svojo pokornost Narodnemu ¥ječu ter prosil^, dovoljenja, da bi smel stanovati v Zagrebu kot privatna oseba. Narodno ¥je-če mu je obljubilo odgovor do jutri ob 4. popoldne, ker hoče prej slišati mnenje Narodnega sveta v Ljubljani. ¥ Zagrebu je obče mnenje, da bi se Boroe-"viču zaradi te njegove nakane ne moglo dovoliti svobodno prebivanje, marveč da bi ga irioraji zapreti, vsled česar mu vNarodno ¥ječe najbrže ne bo dalo dovoljenja za prebivanje v Zagrebu. Delo v Jugoslaviji. Po pravici smo zaslužili Slovenci očitek, da smo v narodnem oziru vse-preveč popustljivi. Če je prišel v našo družbo le en nemškutar, ki je sicer dobro razumel in govoril slovensko, takoj je vsa družba vsa blažena občevala tudi med seboj nemško iz samega obzira in pa hlapčevstva napram tujemu jeziku. Temu mora biti na vsak način konec. Uveljaviti se ima stališče, da kdor živi med nami, more razumeti in govoriti naš jezik, drugače za njega ni mesta med nami. Zlasti pa mora izginiti med našim ženstvom ona grda navada nemškuta-» renja. Narodna zavest se mora tako ;'globoko vkoreniniti, da ne bo več poznala dosedanje popustljivosti in hlapčevstva, pred vsem, je tuje. Svoboda, ki smo jo dosegli in katere se iskreno veselimo, mora nam biti v vzpodbudo za delo, da si našo Jugoslavijo izgradimo tako, da bodemo v nji srečno in zadovoljno živeli. Zato pa mora vsak izmed nas k tej zgradbi pripomoči z delom. Vsak, pa naj bo mlad ali star, mora po svojih močeh biti delaven član naše družbe, da bo zgradba čim preje gotova in tem popolnejša. Delo vseh je tembolj potrebno, ko nam je vojska pobrala in uničila toliko mladih, sposobnih moških delavnih sil, da jih moremo vsaj deloma nadomestiti le na ta način. V vsem našem življenju in delovanju mora vladati premišljenost in treznost. Lahkomišljenost, ki smo jo dosedaj le prevelikokrat pokazali in ki je le' preveč obvladala naše'življenje, mora izginiti. Vse naše politično in gospodarsko življenje mora biti izgrajeno na zdravih temeljih, da bodemo res postali v pravem pomenu svobodni Jugoslovani. Povrniti se mora v naše gospodarsko življenje varčnost, ki je ined vojsko skoraj popolnoma izginila. Mnogo ljudi je med vojsko nenadoma in čez noč obogatelo. Povečini niso vedeli ceniti vrednosti denarja, ker so ga z lahkoto zaslužili. Vsled tega so ga tudi razsipali na vse mogoče načine in plačevali visoke cene za predmete, ki so bili sploh dobiti*, na trgu. Tudi -naše kmečko ljudstvo ni zaostalo za njimi. ^Navadne kmečke jženice in dekleta so hodile v svili in zlatnini ter so bile poleg vojnih dobičkarjev najboljše odje-malke za luksurijozne predmete. Za-pravljivost se je tako razpasla, da bo treba precej časa in poduka, da se povrnemo vsaj na tisto stopnjo varčnosti, kakor smo bili pred vojsko. Med vojsko je zlasti padel pravni čut zelo globoko. Beda in lakota je privedla ljudstvo do tega, da ni več spoštovalo in razlikovalo med tem kar je moje in kar je tvoje, zlasti, kadar je bila priložnost, da si malo izboljša svoje bedno življenje. Ta bolezen pa je pognala svoje korenine globoko tudi v srednji stan, tu pa iz dobičkaželjnosti. Čut pravice in poštenosti je danes omejen le n'a ozek krog.- Ta rakrana, ki nam jo je vojska napravila, bo potrebovala spretnih zdravnikov - vzgojiteljev zlasti na polju šolstva in pravosodja, da bodo ljudstvo pripravili na pravo pot pravičnosti in poštenosti. Spričo tega bo treba dela, del$ in dela, da čimprej zacelimo rane, ki nam jih je, povzročila vojska, da nam čim-preje postane taka Jugoslavija, k'akor jo iskreno želimo. . K. Važnejše odredbe Narodne vlade v Ljubljani. Ustanovi se upravna komisija, ki izdela načrt za preosnovo javne uprave v prehodni dobi. Komisija obstoji iz dveh uradnikov politične, enega finančne, enega šolske in enega justične uprave. Načeluje ji bivši avstro - ogrski minister dr. Ivan Zolger. Ustanovi se prehodni gospodarski urad z inženirjem Remcem na čelu. Ta urad prevzame vse dosedanje vojaške obrate v. svojo last, najem ali nadzorstvo, nadzorstvo in razpolaganje s produkti premogokopov, rudnikov, tovarn za usnje, blago itd., stvarno demobili-zacijo vojnega materijala. Nakup vojaških avtomobilov in tozadevnega blaga je strogo prepovedan. Vsakdo mora naznaniti svoj avtomobil poveljstvu avtomobilne čete 2. vojnega okrožja SHS v Ljubljani (ženski licej). Vnovčevalnica za klavno živino v Ljubljani ostane še zanaprej. Ona ima tudi še nadalje edina pravico za nakup in rekvizicijo klavne živine. Po vojaške konje, katerih je silno veliko, naj pošljejo županstva svoje zaupnike v Ljubljano. V vsaki občini pa mora skrbeti županstvo, da taki konji, če so brez gospodarjev, ne poginejo. Kupljene ali prevzete konje je treba javiti županstvu in jih imeti skozi 60 dni ločene od drugih radi ktžnih bolezni. •__ Brambna dolžnost. Od 18. do 40. leta mora vsak bivši vojak tudi še sedaj ostati pod orožjem. Če je prišel že domov, se mora vrniti k svojemu kadru. Nad 40 let stari ostanejo doma, oziroma jih je takoj nosiati domov. Oproščeni so tudi še nadalje lahko doma. Vsak vojak dobi plačo in sicer poleg hrane še dnevno 4 K. Državna obrana. Po vseh slovenskih pokrajinah se morajo bramttne organizacije (Sokoli, Orli, ognjegasci, lovske družbe itd.) enotno organizira^, ti. V ta namen se ustanovi v vsakem političnem okraju okrajno brambno poveljstvo, ki so mu podrejene ^odno-okrajne brambe, katerim poveljujejo častniki, imenovani od vlade. Tem so podrejene orožniške postaje in že obstoječe brambe. Županstva morajo takoj popisati vse za brambo sposobne moške in jih uriti v orožju. Brambovci se uporabljajo le za službo v domačem kraju, oziroma okraju. Davke je treba plačevati tudi nadalje. Tesarji, zidarji in ključavničarji se vabijo v službo proti dobri plači pri letalski stotniji v Ljubljani. Shode in predavanja je treba naznanjati političnim oblastim kot dosedaj. Vse oblasti, civilne in vojaške imajo isto moč in veljavo kot dosedaj. Papirnico v Goričanah na Gorenjskem je prevzela Narodna vlada, enako tudi kemično tovarno v Ljubljani. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani in finančna prokuratura istotam sta razširili svoj delokrog po vsem Slovenskem. Tobaka bodo dobivali odslej kadilci še enkrat toliko, kot dosedaj. Ljudske in sredne šole v Ljubljani se bodo otvorile čim preje. Dan otvoritve bo teden dni poprej naznanjen po časopisih. Italijani v naših primorskih deželah. Italijanske čete so pritiskale za umikajočo se bivšo avstro - ogrsko armado in so zasedle Goriško, z morske strani Trst, Istro in dalmatinsko obal, oddelke pa so poslali do Postojne, ker mislijo, da bo v smislu njihovega premirja Italija šegpaia do sredine Notranjske. V Gorici so takoj zahtevali, da se mora umakniti naš slovenski strelski polk, ki je skrbel za varstvo in stražo v mestu. To se je po daljšem pogajanju zgodilo. Na gradu je plapolala italijanska in slovenska trobojni-ca, po mestu je bilo poleg italijanskih precei slovenskih zastav. Italijani so zasedli Sv. Lucijo in Podbrdo, torej železniško progo po Soški in Baski dolini. Prišli pa so tudi na Kras v Na-brežino in tam razorožili narodno obrano in jugoslovansko vojaštvo. Italijanska začasna vlada v Gorici hoče odstraniti vso našo narodno vlado. Vidi se, kako italijanski generali pomagajo domačim Italijanom, da bi se povsem polastili vlade in uprave nad vso deželo. Tako so odstavili deželnega glavarja Faiduttija in postavili na njegovo mesto vpokojepega deželnega tajnika dr. Pettarina; ki je bil v času vojne avstrijski stotnik in je dalje časa služil tudi v Ljubljani. Pokrajinski Narodni svet je kot pooblaščenec Narodne vlade protestiral proti italijanskemu početju na Goriškem. Italijanski poveljnik je predstavil slovenskim zastopnikom poslanca italijanskega parlamenta Podrecco, rojenega Slovenca, ki jim je povedal, da bo Italija zahtevala na temelju prava narodne obrambe kot bodočo državno mejo razvodje med Triglavom in Nanosom, torej pravzaprav vso pokrajino, ki so jo zasedli. V Trstu je bila proglašena vlada za vso Julijsko Benečijo, to je za že označeno ozemlje. * V Trstu izhaja »Edinost« dalje, ne prihaja pa iz Trsta nikak list, nikako pismo in telefonsko se ne more govoriti s Trstom. Italijani si urejajo po vseh primorskih deželah vse po svoje in hočejo gospodovati v njih povsem po laško, tako da je vse tako, kakor da bi tudi že vladala Italija in potujčevala velik del Jugoslovanov. Ali bo to obveljalo? Ne bo obveljalo in ne sme obveljati. Preko Reke je že prišlo sporočilo dr. Tresiča - Pavičiča, ki se Je pogovarjal z zastopniki entente in ki so mu zagotovili, da bo Jugoslavija cela in ne bodo deli nje pripadali Italiji. Na mirovni konferenci se bo to določilo in določiti se mora po naših pravicah in po Wilsonovih načelih, kajti vojna se ni vršila zato, da bi se narodi raztrgali, ampak združili in živeli srečno življenje. Zato bodimo mirni in prepričani, da ostane Goriška z Gorico "vred naša Istra naša in dalmatinska obar tudi naša. Trst bo morda avtonomen, ali četudi dobi svojo avtonomijo, se bo moral naslanjati v glavnem le na Jugoslavijo in Jugoslovani bomo imeli v njem vse svoje pravice in končno bo jugoslovanski. Edino taka more biti usoda Trsta, ako hoče živeti in prospevati, sicer, ako bi ga Italija obdržala, bi propadel. Posebnih novic ni iz primorskih dežel. Italijanski kralj je bil te dni v Trstu, seveda je bil svečano sprejet. Novejše vesti pravijo« da so Italijani prevzeli v Gorici vse javne urade razven glavarstva in vsa prometna sredstva so v njihovih rokah. Italijani pravijo sedaj, da so prišli kot zmagovalci v Gorico iiffnjihov general je zatrdil po koncertu v kavariti pri gledališču, da ostane Gorica vedno italijanska. Na glavarstvu vihra še slovenska zastava. Baje pride te dni v Gorico italijanski kralj. Poroča se nadalje, da med italijanskim vojaštvom 'ni videti nikakega navdušenja, manjka jim živil in denarja. Aprovizaciji v mestu so vzeli celo skladišče živil. Iz Pulja poročajo, da je došla tja ameriška misija, kateri poveljuje podadmiral Poularda ki je izjavil poveljniku jugoslovanskega brodovja, da ima od vlade Zedinjenih ameriških držav nalog, da umiri jugoslovansko prebival #tvo in moštvo mornarice SHS. in da opominja na potrpljenje z opombo, da naj popolnoma zaupajo zaveznikom do končne rešitve jugoslovanskega vprašanja na mirovni konferenci. Napovedan je prihod ameriške vojne mornarice v Pulj. Ameriški admiral se je zanimal posebno za vprašanje prehrane za jugoslovansko prebivalstvo. 13 milijonov prebivalcev! Zastopniki srbske vlade in Narodnega Viječa v Zagrebu t. .j min. predsednik Pašič kot pooblaščenec Srbije in pooblaščenci Narodnega Vijeca v Zagrebu predsednik dr. Korošec, dr. Čin-grija in dr. Žerjav so podpisali dokument, s katerim se enkrat za vselej za-goiavlja ustanovitev velike jugoslovanska države s 13 milijoni prebivalcev. Atnerlšha misija v Pullu. — Jugoslovani naj zaupajo jntenti. Oddelek za Narodno obrano SHS razglaša: Poveljnik jugoslovanskega brodovja admiral Priča je poslal to - le brzojavko: Danes dopoldne je prispela semkaj ameriška misija,, kateri poveljuje podadmiral Poularda. Misija je po-setila poveljnika jugoslovanskega brodovja in admiral Poularda je tem povodom izjavil, da ima od vlade Zedinjenih držav ameriških nalog, da umiri jugoslovansko prbivalstvo in moštvo moirnarice SHS in da jih opominja na potrpljenje, z opazko, naj popolnoma zaupajo zaveznikom do končne rešitve jugoslovanskega »vprašanja na mirovni konferenci. Ameriški admiral se je oso-bito zanimal za vprašanje, na kakšen način bi se moglo s prehrano pomagati jugoslovanskemu prebivalstvu. Admiral Koch je ameriškega admirala predvsem opozoril, da se pomaga bolnikom in ranjencem v Boki Kotorski in da bi bilo umestno, da se le - tem najprvo nudi potrebna pomoč. Tej želj! bo ameriška vlada ustregla na ta način, da pošlje ameriški Rdeči križ pomožno ekspedi-cijo v Trst, in sicer v najkrajšem času. Napovedan je prihod ameriške vojne mornarice v Pulj. Regent Aleksander pride v Zagreb in Ljubljuno. Belgrad, 13. novembra. Regent Aleksander se te dni napoti v važnih državnih poslih v Pariz. Potoval bo preko Zagreba in Ljubljane. Me le določene za Liiiano. Belgrad, 13. novembra. Odrejeno je bilo. da pridejo srbske čete, čim se razvije razvrstitev srbske armade, č.im najprej e v L j u b 1 j a n o. Srbske čete na potu v Reko. ~v Reka, 13. novembra. Srbske čete, določene za Reko, so že na potu semkaj. Vozijo se na ententnih ladjah. Mobillzaciju jugoslovanske armade. Zagreb, 13. novembra. Danes je izšel poziv ministra za Narodno obrano dr. Drinkoviča, s katerim se poživlja pet najmlajših letnikov v aktivno službovanje. Politični pregled. = Avstrijski cesar Karol se je odpovedal državnim poslom. Prestolu se ne odpove ne sam, ne za svoje potomce. To je zelo previdno izraženo; morda še vendar upa na nemško Avstrijo. — Bivši česar biva s svojo rodbino v gradu Eckartsau. = Nemška Avstrija. Državni kancler Nemške Avstrije je vložil zakpnski osnutek, da naj se Nemška Avstrija proglasi za republiko in se' pridruži Nemški republiki, čemur bo gotovo ententa ugovarjala. Na Dunaju Se je vršila 12. novembra zadnja seja poslanske zbornice, s katero je za vselej prenehal avstrijski državni zbor. Pred parlamentom so razvili na slovesen način narodno zastavo nemške avstrijske republike, katere barve so rdeče-belo-rdeča. = Nemška republika. V celi Nemčiji je izbruhnila silna revolucija. Nemški cesar Viljem in cesarjevič sta se odpovedala prestolu nemškega cesarstva in pruskega kraljestva. Cesar Viljem je v spremstvu Hindenburga pobegnil v desetih avtomobilih na Holandsko, kjer so ga internirali. Tudi ostali večji in manjši knezi Nemčije so odstavljeni, povsod so razglašene republike. = Bavarska, republika. Bavarski kralj je odstavljen in proglasila se je bavarska republika. Kraljica je od Strahu umrla. — Bavarske čete, ki so prodirale na Tirolskem, se vračajo na Bavarsko nazaj. = Državi SHS so razmere ugodne. Razsula armada je skoraj do cela zapustila slovensko ozemlje brez težkih posledic. Konec umika tvorijo vjetniki. Na Hrvatskem so se razšli zeleni kadri in se vračajo k svojim rednim četam v vojašnice. Srbi so prodrli preko Donave na Ogrsko in prišli s svojo vojsko do Vršeča in Nagy Bečkereka. Na ukaz francoskega Vrhovnega poveljništva so prodiranje ustavili, ker ni več potrebe. = Ogrska republika. Republikanska vlada v Budimpešti je sklenila takojšnjo stanovitev ogrske republike. Leta bo dobila precej drugo obliko, kajti tako Jugoslovani, kakor Čeho-Slovaki in Romuni zahtevajo od poražene Ogrske vse one pokrajine, kjer žive v njih svojci. = Češka država. Narodni vybor bo konstituiran kot narodna skupščina, ki bo štela 28 članov. = Španska. V kraljevini Španski se je pojavilo gibanje za vkrčenje pravic krone.'Zahteva se približanje ententnim državam m proglasitev Španske za republiko. = V Švici so. nastala nesporazum-Ijenja med vlado »n delavstvom. Radi splošnega zunanjega in notranjega položaja se je velik del armade mobiliziral. = Na Francoskem se širi v armadi boljševiški duh. Povsod se snujejo vojaški in delavski sveti. Baje sta odstopila predsednik Poincare in ministrski predsednik Clemenceau. Socijalisti in proletarijat sploh pridobivata na vplivu. To bi lahko imelo za posledico, da bi se pogoji za Nemčijo omilili. = Romunska se nahaja v vojni z Nemčijo. Izvršila se je mobilizacija. Romuni so že vpadli v Bukovino in na Sedmograško. = Na Poljskem se je začelo močno sovražno gibanje proti Nemcem. Ustanavlja se narodna vlada. Z zahtevo, da nemška okupacija Poljske preneha, raz-orožujejo Poljaki Nemce. == Italijani se približujejo oboroženi zahtevani demarkacijski črti. V Gorici in na deželi hočejo dobiti vso moč v roke. Izjavili so, da zahtevajo na podlagi prava Narodne obrambe razvodje med Triglavom in Nanosom preko Logatca in Idrije. Narodno vječe v Zagrebu je proti temu odločno protestiralo in zahteva okupacijo naših krajev po Francozih, Angležih in Američanih. Na Tirolskem prodirajo Lahi proti Brennerju. Trgovski in obrtni vestnik. Lesene ladje, zgrajene v 17. dneh. »Times« poročajo, da je neka družba v Viktoriji zgradila ladjo v 17. dneh. Dne 31. avgusta se je delo pričelo in dne 17. septembra se je ladja podala na morsko vožnjo. Vrnitev rekviriranih nevtralnih ladij? Neki list v New Yorku poroča, da bodo Zednijene države ob nadaljnjem razširjenju ladjedelnic v stanu, ladje, ki so jih v Ho-landiji in drugih nevtralnih državah vple-nile, tekom prihodnjega leta dotičnim državam vrniti. Ustanavljanje sladkornih tovarn v Turčiji. Poljedelsko in trgovinsko ministrstvo bo v Carigradu in drugod ustanovilo nekaj tovarn za sladkor. Izvršitev tega načrta bo rabila dalje časa. Sladkorno repo se je naročilo v Nemčiji in razdelilo na province. Od uspeha repne setve je odvisno ustanovljanje narheravanih tovarn. Kakor se čuje, se je nasad repe v nekaterih krajih že dobro obnesel. Gospodarski razvoj Bolgarske. V prvf polovici tega leta se je, kakor poročajo listi, ustanovilo 441 novih akcijskih družb s skupno glavnico 130 milijonov lir. Od teh' ima 31 sedež v Sofiji. i Enotni čevlji na Francoskem. Francoska strojarska industrija še pred ljenje. Poslužimo se v prvi vrsti sredstva, ki ima moč, da take zapreke odstrani in delovanje organizma spravi zopet v pravi tir. Gledati moramo pa na to, da damo tako sredstvo, 'ki ni nevarno v slučaju, ako mi bolezni sploh nismo pravilno spoznali. Tako sredstvo je' a 1 k o h o 1, bodisi v obliki vina, piva ali žganja. Če potreba, rabimo to sredstvo dva ali celo tri dni zaporedoma in delovanje želodca bode zopet navedeno v pravi tir. Ako tedaj obolelo živino na ta na$in zdravimo, si pa še ne smemo domisljevati, da že vse znamo in da žival pri teh zdravilih prav gotovo ozdravi. Vedno je še mogoče, da bolezni brez živinozdravnika nismo prav pogodili in da je vzrokov bolezni v mnogih slučajih tudi še kje drugod iskati. S tem sem le hotel reči, da do* mišlija pri človeku ni nikdar dobra, tudi pri drugih strokah gospodarstva ne. Kdor si domišljuje, da vse zna in da je v kaki stroki popolen, ta jo mnogokrat zavozi. In Čim več človek ve, tem bolj bolj pride do spoznanja, da še jako malo ve in da rabi še prav mnogo poduka. To pravilo velja ne samo za lajika, ampak ravno tako za pravega strokovnjaka. To bodi mimo grede omenjeno. Če smo jo pri zdravljenju živine z alkoholom prav zadeli, in to utegne biti, ako smo zgoraj navedene znake bolezni pravilno in natančno upoštevali, tedaj se bode uspeh našega zdravljenja prav hitro pokazal. Če pa stvar pri tem postane boljša,- pa imamo zavest, da nismo s tem zdravljenjem ničesar pokvarili, nato pa pokličimo še živinozdravnika. Na eno pa ne smemo pri obolelosti živine nikdar pozabiti, namreč: izpra-šajmo si vest glede tega, kaj smo zakrivili pri živini, da je zbolela, in ko smo dognali to, kar je v prvi vrsti naša naloga, moramo tudi vse potrebno ukreniti, da te vzroke odstranimo; kajti še nadalje grešiti in se pri tem samo na zdravila zanašati, bi bilo zelo napačno ravnanje. Prvo je: vzrok bolezni odstraniti, za tem pride šele zdravljenje; prvo ie važnejše kot drugo. Pri slučaju, ki je tu naveden, se rabi za odrašeno govejo živino po en liter v in a enkrat na dan; najbolje je kuhano in kakor za ljudi pripravljeno vino, sam ^ p0mešajmo s polovico mlačne veji živini. Pri konjih se nam to javlja f vode fo to mešanico poškropimo r>o vojno ni mogla tekmovati s sosednimi ■državami, v katerih se je kemijska industrija hitro razvijala. Pri močno zvišani potrebi za obuvala se je v vojni ta nezmožnost silno občutila. Cene za obuvala so se hipoma dvigale. Uvide-vajoč veliko stisko, katero je povzro: ■ čaio pri civilnem občinstvu, osobito pri nižjih slojih pomanjkanje obuval in pa visoke cene za to blago, je trgovski minister uvedel enotno obuvalo. V to svrho je stopil z zastopniki čevljarskih -tovarn v stik, preskrbel jim je kredit in sicer za usnje, ki se je v ta namen zaplenilo, 10 milijonov frankov m 40 milijonov za druge potrebščine. Zakonitim potom je zaplenil vsa tozadevna podjetja, oprave, orodje, materijal m izdelke. Tovarnar se ie moral obvezati izdelovati čevlje določene vrste in oblike po določenih cenah, in sicer v izmeri njegove navadne produkcije. Od cene se mu ie odtegnila vrednost v to svrho mu preskrbljenega usnja. V ta namen, da se; pogoji vzdrže, ie izdelovanje nadzirala posebna komisija, lz-delavalo se ie 6 vrst čevljev. Da se je ta uredba popolnoma obnesla dokazuje stopnjevani konsum teh enotnih obuval, ki je znašal meseca novembra 1917 259.403 pare, meseca majnika 1918 pa že 746.338 parov. . , Napredek kemijske industrije v Ameriki. Nemška hegemonija kemijske industrije in industrije za barvila se bo v Ameriki vsled domačih fabrikatov odstranila. To prepričanje se dobi, če se ogleda sedanjo razstavo kemijske industrije v »Central Palače«.. Ravnateljstvo razstavne komisije poroča, da se je od pričetka vojne pa do konca avgusta letos čez 86 milijonov dolarjev investiralo v kemijsko industrijo. Na podlagi te številke se sklepa, da produkcija ne samo deželne potrebe krije, marveč tudi presega. , Kemijska industrija v Italiji. Število kemijskih industrijskih podjetij v Italiji se je tekom štirih let zvišalo od 222 na 276, njih glavnica pa od 270 na 453 milijonov lir. Žganje kot zdravilo živini. pri Marsikdo zmajuje z glavo, če mu priporoča živinozdravnik, da naj vlije oboleli govedi en liter močnega pristnega vina ali do en četrt litra žganja. Ko bi pa bil posestnikom blagodejni vpliv žganja na žival znan, bi se izognili marsikaki škodi, ali vsaj prihranili bi si marsikake skrbi in nadaljne stroške zdravljenja živine. Zdravilno moč žganja moramo že zato prav po-' sebno upoštevati, ker imamo to zdravilo vedno in povsod pri rokah in to je zelo važno, zlasti sedaj med vojno, ko ni dobiti drugih živil. Žganje, zavžito v manjših množinah, ima lastnost, da poživlja delovanje možganov in srca ter da i z b o r n o pospešuje delovanje' želod . ca. Poslužujmo se ga v vseh slučajih, kadar opazimo, da je ž i v i n a k 1 a -verna in da ji želodec in čre-va ne delujejo pravilno. Ravno to okolnost pri živini prav pogosto- še posebno izrazito pod znamenji kolike. Ako človeka boli želodec in to večinoma iz vzrokov, ako je kaj zavžil kar želodcu ne prija, tudi kaj rad seže po štamperlu dobrega brinovca, slivov-ke ali tropinovca. Mi pravimo, da nam te tekočine želodčne težave olajšajo; pa nam jih tudi v resnici na mah olajšajo in celo kljub temu, da je človeški organizem alkoholu primeroma precej privajen, torej za alkohol primeroma manj občutjiv. Veliko lepši in uspešnejši pa je učinek alkohola pri abstinentih, to je pri takem organizmu, ki žavživanja alkohola sploh m vajen. Ostanimo pa pri govedi. Goveji želodec obstoji iz štirih delov, kateri so napolnjeni z ogromno množino krmil. Dokler je želodec zdrav in ako je krma, ki jo goveda zavživa, nepokvarjena, torej za pravilno prebavljenje sposobna, toliko časa se vrši delovanje želodca pravilno in v najlepšem redu. Stvar «re kakor navita ura. Živina rada je, se dobro naje. pravilno prežvekuje, je vesela in čvrsta. Vse je v najboljšem redu. Kaj pogosto pa se pripeti, da to delovanje v enem ali, drugem oziru zastane. To navadno opazimo na tem, da je živina nehala prežvekati ter da je nekoliko napeta in žalostna. Pri tipanji lakotnic spoznamo, da je trebuh nekoliko preveč nabasan. Istočasno opazimo tudi, da čreva ne delujejo pravilno in da je blato trdo, ali pa celo izostane. Včasih je pri tem blato tudi z nekim žlemom prevlečej®. Iz vsega razvidi-mp, da se delovanjfe notranjih delov organizma ne vrši pravilno; vidimo, da nam je živina obolela. Tej bolezni je goveja živina še prav posebno v zimskem času podvržena. Vzrok je večkrat prehlajenje, premrzla voda ali upr. hlo in slabo seno. Vzroki so tako različni, da ni mogoče vseh našteti. Če smo tedaj pri goveji živini opazil zgoraj navedene žnake bolezni, je naša dolžnost, da si takoj sprašujemo vest o vzrokih in da mislimo na zdrav- po hrbtu živino, udrgnimo živino z roko, potem pa drgnimo živino še s slamo in ko smo to izvršili, jo na lahko ode-nimo. Vodo, ki jo rabimo za napajanje bolne živine, nekoliko ogrejemo ali jo pustimo vsaj nekaj ur v škafu v hlevu, da se primerno ugreje. To vodo dobro osolimo in ji primešajmo tudi še par pesti pšenične moke. Pri želodčnih m črevesnih boleznih je sicer zelo važno da pustimo živino nekoliko časa — en, dva dni — stradati. S krmljenjem začnimo zato le po malem in polagoma, in sicer samo s senom in če mogoče rajši s pustim rebernim senom. Zdravljenje z alkoholom smemo po potrebi par dni zaporedoma ponoviti. Na enak način poskusimo lahko tudi pri konji h, ako jih kolje. Tudi tu z alkoholom ne bodemo nikdar kaj zagrešili. Za koliko pri konju pa je najbolj priporočljiv pristen in močan brinov e c ; tu pa ga je treba dati po e n četrt litra naenkrat, seveda tudi pomešanega s polovico mlačne vode, ali s kamilčno vodo. Konja je potreba pri tem večkrat in prav pridno drgniti s terpentinom, pomešanim z vodo ali pa tudi z finim žganjem.( Ker konji pri tej bolezni kažejo silne bolečine v trebuhu, in se hočejo valjati, se jim mora to zabraniti na ta način, da j i h p r e-peljujemo, toda !le p o q a s i i, nikdar pa jih ne smemo pojati. Kolika pri konjih je zelo nevarna, zato naj se kljub uporabi zgoraj navedenih zdravil pokliče če le mogoče tudi živinozdravnika. Za frotfranje in škropljenje živine je zelo pEpbročljiva tekočina tudi špirit, v kojem je stopljena kafra. To zmes si vsak sam lahko pripravi. Proti uporabi kafre v govejem hlevu imam pa zelo važen pomislek, ker kafra — in celo že samo duh kafre — zelo slabo vpliva na vime prK mlekaricah ali kravah molznicah. O tem tu ne morem obširneje pisati, ampak zadostuje naj sva- rilo, da naj se v hleve, koder imamo molznice, kafre sploh ne nosi v nikaki obliki. Koderpakravnivhlevu, jo pa bolj priporočam kot ter-p e n t i n. Alkohol se vporablja pri živini tudi kot sredstvo proti vročini pri raznih boleznih, ki so z vročino združene, tedaj pa še v veliko večji množini. To pa se-brez živinozdravnikovega navodila v posameznih slučajih ne sme vršiti, ker bi utegnilo postati nevarno. Kot glavno pravilo pri "vsaki vpo-rabi alkohola pri živini naj velja to, da naj bode pri vporabi vina, piva ali žganja na živino vedno navzoč gospodar ali kaka druga povem zanesljiva oseba, ker se drugače — kakor pri vsakem neprevidnem vlivanju — lahko pripeti, da se zlije alkohol mesto v želodec v pljuča. Opozarjam na to nevarnost pri vporabi alkohola brez nadzorstva. Politične vesti. Habsburžani in avstrijski narodi. Skoraj «£50 let so vladali Habsburžani raznim nivšim avstrijskim narodism in vedno se ie poudasjalo s kako ljubeznijo se oklepajo ti narodi avstrijske dinastije. Sedanja vojna je pokazala, da so bile vse te govorice navadna laž in sleplenje javnosti. Niti enega ni, ki .in bil potočii kapljo solz, ko se je zrušil stari prestol Habsburžanov. Vse kar je vezalo narode k Habsburžanom, so bile pravljice in pripovedke, s katerimi so obdali razne avstrijske vladarje in katere so potem pripovedovali otrokom v šoli, cesarska pesem in razna potovanja avstrijskih vladarjev po posameznih deželah, prirejena z največjim šumom in krikom. Avstrijski narodi svojih vladarjev nikdar niso ljubili, ker so ti vladarji gledali samo nase in na svojo rodbino. Neizmerne milijone si je nakopičila habsburška rodovina v svojih rokah. Največji bogataš v bivši monarhiji je, bil nadvojvoda Friderik, ki si je pomnožil svoje premoženje še prav posebno' v sedanji vojni, ko je prodajal armadi za sleparske cene pridelke svojega ogromnega posestva. Tudi cesar Kari je »iskreno ljubil« Jugoslovane. Tako se je vedno poudarjalo. Ni si pa mogel kaj, da ne bi zabrusil slovenskemu koroškemu vojaku v obraz psovko »windischer« ko mu je ta rekel, da je Slovenec. Habsburžanov ni ljubil niti tisti Dunaj, ki se ima tej rodbini za vse zahvaliti. Niti z mazincem niso ganili Dunajčani, ko se ie podrl habsburški prestol, obratno, pozabili so svojega cesarja in danes mislijo le na republiko, ozir. na priklopljenje k Nemčiji. = Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 pred francosko-pru-sko vojno v Verzailu pri Parizu. Prvi cesar je bil Viljem I., ki je umrl leta 1888. Za njim je prišel na prestol Friderik I., ki pa je vladal le 99 dni. Se istega leta je umrl za rakom. Njegov naslednik je postal Viljem II. Zato se imenuje leto 1888. leto treh cesarjev. Viljem II. je vladal tedaj 30 let. Ko je postal cesar, je vse pričakovalo, da je nastopila z bojevitim cesarjem doba vojen. Viljem II. je oženjen z Avgusto Viktorijo iz Šlezvik - Holsteina. Ima 6 sinov n eno hčer. Kar se tiče premoženja, so Hohenzollerci napram Habsburžanom naravnost berači. Pod Viljemom II. se je Nemčija gospodarsko in kulturno silno dvignila. Ker pa je cesar ves čas pospeševal oboroževanje in po-množeval vojne sile na kopnem in na morju, je pripravljal in povzročil seda- l njo vojno. = Spodnještajerska mesta v rokah Narodne vlade. Prej kot je bilo pričakovati, so se podale nemške trdnjave na Spod jem Štajerskem. Celje, Ptuj, Brežice .Ljutomer itd. so v slovenskih rokah. V Ptuju je prevzel mestno upravo dr. Jurtela. Slovesno se je razobesila na mestni hiši slovenska troboj-nica — baš za desetletnico sramotnih dogodkov ob Ciril - Metodovi skupščini. Dosedanji župan zloglasni Ornig in okrajni glavar Netolicka sta pobegnila. Okrajni glavar je sedaj Slovenec dr. Pirkmajer. Veliko slavje se je vršilo tudi v Celju, kjer je prevzel vodstvo magistrata dr. Lukan iz Ljubljane. Na rotovžu in premnogih hišah so plapolale slovenske trobojnice. V Brežicah je prevzel mestno upravo dr. Sti-ker. V Mariboru razmere še niso povsem pojasnjene. Slovenji Gradec in Slov. Bistrica sta tudi v slovenskih rokah. = Nemški roparji. Ko je bila po porazu Bolgarije prisiljena nemška balkanska armada, ki je štela okoli 200.000 mož, k umiku, je vnovič začela izvrševati v Srbiji, ki jo je zapuščala, grozodejstva in rope. Kar je v Srbiji še ostalo, to je hotela sedaj nemška podivjanost uničiti. Oplenili so vse, kar so Avstrijci in Madžari še pustili, oplenili javna poslopja in zasebne hiše. Pobrali so pohištvo in živež in vse odpeljali. Toda zbežali so prepozno. Velik del naropanega blaga je ostalo v čolnih na Savi ali pa na Savinih bregovih in to dobe sedaj Srbi nazaj. Nemške čete so ropale tudi po Slavoniji, kjer so razdejale velik del železnic. Vso to škodo bo morala Nemčija povrniti. = Avstrijska vlada nakazala Masa-ryku pridržano plačo. Avstrijska vlada je nakazala, kakor poročajo »Narodni Listy«, profesorju Masaryku pridržano plačo v znesku 50.280 kron. List pravi, da ta zapoznela radodarnost avstrijske vlade je naravnost smešna, ali javnost je izvedela vsaj, za koliko je bila Ma-sarykova družina okradena. = Zaplemba državnih posestev na Češkem. Državna posestva, ki obsegajo 13.390 hektarjev češke zemlje in ki so dajala na leto okolil,200.000 K dohodkov, je prevzela uprava češke države. = Dunajski listi bodo morali od 11. do 20. novembra izhajati za polovico skrajšani. = Zasedenje Ogrske. Pogoji za premirje obvezujejo Ogrsko, da izprazni nad polovico svojega sedanjega teritorija, približno okoli 170.000 kvadvratnih kilometrov. = Čehi ne pošljejo živil in premoga na Dunaj. Z Dunaja poročajo, da je državni svet z obžalovanjem vzel na znanje, da so se pogajanja glede dobave živil in premoga s feško vlado kljub velikemu prizadevanju popolnoma izja-lovile. = Možnost razporoke na Ceskem. Kakor se zatrjuje, bo izdan zakon, kateri dovoljuje, da se bodo smeli katoliški ločenci na Češkem zopet poročiti. Tedenske vesti. — Desetletnica septembrskih dogodkov. Dne 20. septembra 1918 je preteklo ravno 10 let, kar je tekla nedolžna kri slovenskih žrtev po svetem tlaku naše bele Ljubljane. Dokler bo živel slovenski narod, se bo spominjal s prekletstvom dveh imen, ki sta igrali glavno vlogo pri teh dogodkih. S krvjo sta zapisani imeni: MajerinMathias. Smo v svobodni Jugoslaviji! A vendar trpimo, da načeluje še vedno okrajnemu glavarstvu v Radovljici mož nesrečnega imena — dr. Friderik Mathias. — Iz Radovljice se piše: Pri nas še vedno glavari dr. F. Mathias, mož, ki se ga drži kri nesrečnih septembrskih žrtev leta 1908. Da je ta mož pri nas še mogoč, je vzrok ta - le: Našega okrajnega narodnega zastopa so se po večini — žal polastili možje, ki so bili prej najhujši vladni podrepniki in najhujši klerikalci — izvzemši par mož-poštenjakov. Ker jim je pa dr. Mathias izkazoval prej vse mogoče udobnosti, jih oproščal vojaštva, dajal jim razne prednosti in razprostiral nad njimi svoje vsemogočne peruti — so mu sedaj izkazali SYojo hvaležnost s tem, da ga puste na njegovem stolčku. Mož je ves srečen in se je že prej javno hvalil, da ostane v Radovljici — četudi gredo vsi glavarji. — Kako vre tu med prostim ljudstvom radi tega moža, vemo pa tu oni, ki imamo priliko, slišati ljudsko govorico, ki izzveni navadno v ta-le konec: Ker .so ^e polastili vse moči le duhovniki in doktorji, ni. čuda, ako so obdržali glavarja, ki je samo za to tu, da zatira revnejše sloje, leta za babami in oprošča ljudi vojaštva, kateri so mu prinašali na mernike pšenice. Moj nasvet je: Narodni svet naj odstavi takoi lopova, potem za-dobi vsa javnost zaupanje v Jugoslavijo, drugače ne vem, kaj bo, posebno sedaj, ko se vračajo domov oni n>ožje, katere je ta samo-pašnež spravil v vojaško suknjo. Ako je moral iti Luschin takoj, ko je bil kot uradnik do skrajnosti takten in nepristranski do strank brez izjeme, toliko hitreje bi moral iti tak izvržek, kakor je ravno dr. Mathias. Ako hoče imeti Narodni svet natančnejše podatke o njem, svetujem, da se obrne na prejšnjega glavarja Župneka. — In slednjič mož niti slovenščine ni toliko zmožen, da sestavi daljši slovenski koncept. — Ravnotako priporočam v pretres našega političnega komisarja Friedla v evidenco. Mož sploh ni zmožen slovenščine toliko, da bi mogel slovensko uradovati. — Ko sem pred dvema letoma pomagal na glavarstvu, sem imel čast nemške koncepte tega moža prestavljati v slovenščino, ker drugače! ni šlo. — Pozor mesarji in prekupci! Govejo živino kupovati od mimo idočih čet in jo klati ali prodaiati v špekula-cijske svrhe, je strogo prepovedano. Vse tozadevne dosedanje naredbe glede klanja in prodaje goveje živine ostanejo še do. nadaljenega v veljavi. Opozarja se ponovno, da ni nikdo upravičen kupovati govejo živino, konje, hrano in druge vojaške predmete od vojaštva. To blago prevzemati, imajo pravico edinole Vnovčevalnica za živino in mast, oddelki Narodne obrambe, županstva in v to pooblaščene osebe, ki morajo o vseh prevzetih predmetih voditi natančne račune. — Narodna vlada SHS, v Ljubljani. — Kmetijsko poverjeništvo. ' — Wilson nam pošlje živil in drugih potrebščin. Iz Brna poročajo iz tamkajšnjega ameriškega poslaništva, da odpotuje upraviteli za živila Zedinjenih držav, Herbert Hover, čez nekai dni v Evropo kot špecijalni zastopnik 4 v predsednika Wilsona, da se bo posvetoval z aliiranimi, državami, kako naj se posilia narodom v avstro-ogrski živil in drugih potrebščin. Italijanski plen. Italijani so vplenili za bezečimi četami bivše Avstro - Ogrske 6818 topov in vjeli 416.116 mož in 10.658 častnikov. Pravi-, jo pa, da to še ni končno število, marveč da še vedno štejejo. Italijani so dospeli v Inomost. — Rajhovski vojaki s tisočaki. Na dan, ko je bila potopljena oklopnica »Viribus Unitis«, so se pripeljali prvi rajhovski mornarji iz Pulja v Ljubljano. Tu so bili ustavljeni in preiskani. V takozvanih »Brotsackih« so našli pri vsakem naravnost neverjetno število avstrijsikh bankovcev - tisočakov. Kje so te tisočake dobili, je vprašanje. Zaslužili jih gotovo niso. Ti bankovci so bili seveda zaplenjeni. Iz Žužemberka nam poročajo: Tudi tu se gibljemo! Odbor N. vieca je organiziral Narodno Obrano, kateri ie prijavljenih že nad 600 mož in fantov iz občin Žužemberk, Zagradec, Am-brus, Dvor in Ajdovec. Dne 7. novembra t. 1. vršila se je na glavnem trgu slovesna zaprisega, potem ko je preje nagovoril moštvo s času in preobratu primernim nagovorom tukajšni javni notar Anton Carli. Promet ie živahen, skozi prihajajo karavane vračajočih se vojakov, vendar nerednosti dosedaj ni bilo. Samo pri N. O. bi želeli več smisla in resnosti za stvar. V kratkem odidejo vojaki k svojim kadrom, od koder upamo, da se kmalu zopet vrnejo domov. Nemiri v možiški dolini na Koroškem. Pretekli torek so bili izbruhnili v možiški dolini veliki nemiri. Začelo se je v Prevaljah. kjer so oplenili transportni vlak. Boliševiška množica je oropala hišo pri Bizjaku in razdejala par trgovin. V Guštajnu so oplenili par trgovin. Istočasnb so ropali v Črni in Možici. Vojaštvo, došlo iz Celja, je napravilo takoi red v Sp. Dravogradu. v Guštaniu in Prevaljaite- Celovški »Wehrausschuss« posluje tako nespametno, da zadržuje orožje za slovenske Hraje. Narodna obrana za občino Trebnje. Na sestanku zastopnikov občine. Sokola, Orla in obeh oeniegasnih društev dne 3. novembra 1918 se je ustanovil sledeči odbor N. O. za občino Trebnje: Alojzij Pavlin, predsednik: Franc Gabrovšek. podpredsednik; Josip Stupica, tajnik: Josip Zupančič, blagajnik; Mirko Tomšič, načelnik; Josip Pust. Franc Fink. Anton Novak, podnačelniki. Gospodarstvo. — Kuponi vojnih posojil. Ljubljanska kreditna banka opozarja zavode in privatne lastnike vojnih posojil, da je v smislu sklepa Narodne vlade izplačevanje kuponov vojnih posojil začasno ustavljeno, vsled česar naj opuste pošiljanje teh kuponov v vnovčenje. Ko se bode zopet pričelo z vovčenjem teh- kuponov, bodemo javnost pravočasno obvestili. — Krma za konje! Poslovalnica za krmila v 'Ljubljani ima v tovarni v Medvodah za melasno krmo. ki jo oddaja za vso okolico na licu mesta v t)rapni v Medvodah in sicer za ceno 4 kron za 100 kg. Kupci io lahko dobe brez posebnega nakazila in naj pri-neso seboj potrebne vreče. Raznoterosti. * Nemci pred 2000 leti. (Iz zgodovine narodov.) Na sedanjem Francoskem, ki se je v 1. stoletju pred Kristovim rojstvom, torej približno pred 2000 leti, zvalo Galija, so prebivali razni galski rodovi, tekmujoč med seboj za nadvlado. Zgodilo pa se je, da je ena teh strank poklicala na pomoč Nemce, ki so se tedaj zvali Germani in so prebivali onostrari reke Rena, torej v sedanjih nimških deželah. Hitro so bili na mestu. Zgodovinar nam spričuje, da se je kar naenkrat privalilo nad 100.000 divjih in barbarskih ljudi, ker se jm je zahotelo rodovitne galske t. j. francoske zemlje. Nastopili so takoj kruto in oblastno, podjarmili uboge razcepljene galske rodove, zahtevali talnike, naložili visoke davke in začeli — vladati na tuji zemlji. Zlasti se je v tem oziru odlikoval njihov kralj Ariovist, ki je nastopal z največjo nasilnostjo in trpinčil otroke galskih plemičev, izročene mu kot talnike, na najhujši način. Pozn^ «o spoznali Galci, kam jih je dovedla genHan-ska »pomoč«. Videč, da germanskega ti-ranstva ne morejo dalje prenašati, so se obrnili do mogočnih Rimljanov, da jih rešijo suženjstva in zatiranja, v katero so bili zabredli. Rimski vojskovodja, znameniti mogočnik Julij Cezar se jih usmili ter jim obljubi svojo pomoč proti Germanom. Pozove njih kralja na razgovor. A kaj stori German? »Če bi jaz kaj trebal od tebe bi se jaz potrudil k tebi; če hočeš ti kaj od mene, moraš ti k meni priti«. Tak je bil odgovor. Pomisliti moramo, kako hudo je taj oblastna beseda užalila mogočnega Rimljana, ki je tedaj gospodoval celemu svetu. Zagrozil mu je tedaj z orožjem. A German se ni dal ustrahovati, češ, da je galske rodove premagal in ima sedaj pravico gospodovati nad njimi. Sicer pa da naj le pride; videl bo, da so Germani nepremagljivi. Med tem je germanski kralj zbiral vedno nove čete in prepeljeval svoje trume čez Ren v Galijo. Tudi Cezar se je začel pripravljati na spopad, čeprav ie .mislil, da se bo German vendarle premislil udariti se ž njim. Pred bitko je tudi res še prišlo do razgovora. Ali tu se ie germanski kralj pokazal v vsej svoji oholosti in nesramnosti. Trdil je, da so mu Galci svojo zemljo podarili, da je torej njegova; da je prišel v Galijo, ne zato, da se vojskuje, temveč da jo brani. Cezar naj kar lepo pobere svoja šila in kopita in odrine, ako hoče sebi dobro, sicer da bo ravnal ž njim 'kot s sovražnikom. Med tem pogovorom se germanski vojaki, ki so spremljali svojega poveljnika, niso mogli vzdržati, da ne bi — brez vzroka ali povoda — začeli metati kamenje in sulice pa ©ezarjeve spremljevalce. Ta predrznost je razkačila rimsko vojsko do skrajnosti. Naskočila je Germana jih v ljutem boju porazila in zapodila nazaj preko Rena. Kdor primerja sedanje razmere z nekdanjimi, vidi, da se v zgodovini vse ponavlja, četudi z majhnimi izp*emembami. Dejstvo je, da so bili že pred 2000 leti pradedje sedanjih Nemcev taki, kakršni so nemški ljudje danes: oblastni ,kruti, barbarski, tuje zemljo žejni, zatiralci vsega, kar ni nemško. Svetovna vojska nam to izpričuje. * * Krnpova tovarna odpušča delavce. Kakor poročajo z Berolina, je odpustila Kruoova tovarna v Essenu 10.00(J delavcev. Med delavstvom vlada veliko razburjenje. * 75 milijonov frankov za porušene francoske cerkve. »Osservatore Romano« poroča, da so nabrali v Ameriki 75 milijonov frankov za gradbo porušenih in poškodovanih cerkva na Francoskem. *Nemški cesarski gradovi kot lazareti Iz Berolina poročajo, da je sedaj že bivši nemški cesar pričetkom novembra ponudil okoli 60 gfradov in dvornih poslopij v svrho zavetišča za ranjence. * V tunelu južne železnice našli 297 trupel vojakov. Iz Inomosta poro- čajo* da so v tunelu južne železnice našli 397 trupel vojakov. Vojaki so stisnjeni po vlakih, stoje na stopnicalh in na stijehah ie poln zadnji kotiček. Po večini so qslabeli in lačni. Ni čuda torej, ako je toliko npsreč. Odgovorni urednik: Emil Vodeb. Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani. ----m Izdaja: Konsorcij »Domovine«. Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol 6 K. Posamezna Številka 30 vinarjev. Uredništvo In upravnlštvo: Sodna ulica it 6, pritličje desno. Ittseipti po dogovoru. Pobarvano blago (črno, rdeče, modro, rjavo itd.) starih ponoše- nih, obledelih in včasih HAWA I že zavrženih oblek je uporabno M, OS OH VU1 Domače platno, pobarvano modro, je posebno trpežno. Za naročila po pošti se uljudno priporoča Prva in največja parna barvarnica ln kemična čistilnica Josip ReicSa, Ljubljana Poljanski nasip itev. 4. IftS Mestna hranilnica ljubljanska Prešernova ulica štev. 3, največja slovenska hraniinka je imela koncem leta 1917 vlog ..........K 66,800.000 hipotečnih in občinskih posojil ........... 27.000.000 in rezervnega zaklada................ 2,000.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4'l„; • večje nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica Je pupilarno varna in stoli pod kontrolo c« kr. deželne vlade. Za varčevanje Ima vpeljano lično domaČe hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 57«% obrestim in proti najmanj 1% ozir. ■/«% odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društm Tvrdka:*M. Rosner & Conip. veležganjarna v Ljubljani oddaja cenjenim odjemalcem fino, pristno blago lastnega izdelka : slivovlco, sadjevec, ftrlnjevec, konjak ln vino vermout mr po ugodnih cenah. Pili registrovana zadruga s neomejeno savozo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih 11 o/ 4/0' brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Rezervni zaklad K 1,000.000. Hranilne vloge K 23,000.000. Ustanovljena leta 1881. ID: . . . {( 12,000.000. Rezerve: okrog =[i Dubrovnik Dunaj Kotor Metkovič . . . K L mm: Opatija Spljet Šibenik Zader Sprejema: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4% Vloge na tekoči in iiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.— Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. Kupuje ln prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. srečke c. kr. razredne loterije. Eskontira: Menfce, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. , Daje predujme: na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzemaš Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje. Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257. H 1 HI. Delniška glavnica . K 10,000.000.— Rezervni fondi... K 2,000.000.— Podružnice: v Splita, Celovca, Trstn, Sarajeva, Gorici (t. i. Ljubljani) in Celja. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Naknp in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij. Nakazila in kreditna pisma. Borzna naročila. Promese k vsakemu žrebanju. JpifF Posojila ^pg na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje vrednostnih papirjev v hrambo in Oskrbovanje. Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti. Poslovnica