uredništvo glasila »v agisu« — izhaja tedensko UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR Št. 18' 10. april 1986 Leto izdaje: II podatkih naše obratne ambulante, ki smo jih letos prvič vsaj deloma dobili tudi iz naše AOP, se zdravstveno stanje izboljšuje. primerjavo poglejmo skupno število pregledov. V naši OA je bilo v tetu 1982 opravljenih 12000 pregledov, v letu 1989 "samo" 10200. Od teh pregledov je bilo prvih pregledov 1932. leta $692, v letu 1985 pa ^95. Večja razlika nastaja pri ponovnih pregledih, ki smo jih v naši ambulanti leta 1982 opravili 8575', v letu 1985 pa 6397° kaj nam povedo ti podatki? govorijo nam, da je stalna prisotnost istega zdravnika pripeljala do b°ljšega varovanja zdrav j a., naših delavcev in se na ta način, lahko iz-°otemo nekaterim prej številnim nepotrebnim ponavljanjem preiskav in ^egledoV. Ir ' ^ letu 1984 smo opravili v naši ambulanti preventivne sistematske preglede delavcem na ogroženih delovnih mestih in jim ob ugotovljenem stanju predlagali številne ukrepe za izboljšanje in varovanje zdravja. Tu-^ ta ugotovitev je pravgotovo vplivala na redkejše obiske pri našem pravniku. Če pa pogledamo zaradi česa so se naši delavci najpogosteje ^hravili v naši ambulanti, ugotovimo: Daleč izstopajo vnetja dihal in £rlpa, ki smo jo prebolevali v lanskem februarju. Za njimi pa kaj dosti ^zaostajajo bolezni prebavil, kar je posledica katastrofalnega stanja obovja., neustrezne ustne higiene in neustreznega načina prehranjeva-1®-» Tu ne moremo mimo dejstva, ki ga je ugotovila sociološka raziskava . l®lu 1984, da tri četrtine naših delavcev zjutraj doma ne zajtrkuje v21 Jim je prvi ter pogosto edini dnevni topli obrok hrane malica v na-ODP. Kako je to škodljivo naj priča .samo podatek, da ima več kot 12 VSEBINE Naše zdravje v letu 1935 ^ Za zeleni in čisti 'Ptuj " Sneg je skopnel, kaj pa zdaj? ^ Cigav pravnik? Zahvale Galica v prihodnjem tednu polovica naših delavcev povečano telesno težo, katere posledica so lahko bolezni srca, ožilja, hrbtenice in sladkorna bolezen. Pravilna prehrana zahteva vsaj pet zmernih dnevnih obrokov, med katerimi naj bi bila vsaj dva topla, Ža zajtrk naj bi za uspešno delo použili 30 % potrebnih dnevnih kalorij. Malica mora biti kalorično šibkejša, a kvalitetna in naj vsebuje le 15 - 20 % dnevnih kaloričnih potreb. Kosilo mora pokriti izgubljene kalorije v zadnjih urah dela in omogočiti nemoteno delo popoldan. Pokrije naj 30 - 55 % kalorij in naj ne bo preobilno. Popoldanska malica je lahko samo jabolko ali jogurt in naj vsebuje le 5 - 10 % potrebnih kalorij. Preostalih 10 - 15 % kalorij potižijmo zvečer, vendar najkasneje 5 ure pred spanjem, da nam delovanje želodca ne moti spanja. Tretje mesto po pogostosti obiska pri zdravniku zavzemajo bolezni kosti) mišic, vezi in sklepov, kratko lokomotornega aparata, ki so praviloma posledica nepravilnih obremenitev pri delu in izven njega skozi daljše časovno obdobje, Te bolezni bi z ustreznim segrevanjem pred delom in redno jutranjo telovadbo, pri kateri segrejemo vsaj tiste mišice, ki sodelujejo pri rednem delu, lahko bistveno zmanjššali, če že ne preprečili. Te bolezni zahtevajo tudi najdaljšo odsotnost z dela in pogosto ponavljajoča se draga zdravljenja z zdravili in fizikalno terapijo. Zdravnik zaman priporoča zgoraj naštete preventivne ukrepe in poudarja pomen zdravega načina življenja pri tistih, kjer nastopijo že trajne okvare, Delavcem, ki obiskujejo fizikalno terapijo priporočam, da telesne vaje, ki se jih tam učijo, redno doma vsako jutro oziroma pred vsakim delom ter tudi v kratkih odmorih med delom izvajajo. Na ta način bi zmanjšali število novih invalidskih upokojitev in števil0 novih delovnih invalidov, ki ravno zaradi neustreznega načina življenja in prehrane v naši DO in tudi v širšem prostoru nezadržno raste. S tem bi zvišali našo delovno storilnost in prej ..bi izplavali iz dolgotrajnih gospodarskih težav, ki niso obšle tudi naše delovne organizacije. RB ZA ZELENI IN ČISTI PTUJ Od 12. do 20= aprila bo tekla obsežna akcija za zeleni in čisti Ptuj, ki jo organizira Turistično društvo Ptuj. Človekovo okolje je pomemben dejavnik za njegovo zdravje in počutje. To pa je seveda dalje pomembno za uspehe pri delu in življenju nasploh« Torej nam skrb za zdravo in čisto okolje ne sme biti deseta skrb, ampak vsakdanja naloga in to za nas in naše zanamce. Se bomo tej: akciji priključili tudi mi? Prav. bi seveda bilo, da bi se in da bi akcija trajala celo leto in vsa leta. SNEL JE SKOPNEL, KAJ PA ZDAJ? Tu je in čutimo jo. Tu je letos resnično težko pričakov-ana pomlad. Sneg je skopnel in pokazale so se pomladanske "cvetke", ki jih je letoS še posebej veliko. Lahko bi rekli, da je le malo streh, ki jih sneg ni tako ali drugače poškodoval. Nekaj škode pa je seveda nastalo zaradi nestrokovnega odstranjevanja snega s stroji (poškodovane ograje). Sicer je prav, da zdaj ocenjujemo škodo in morebitno odgovornost zanjo. Pomembno pa je, da škodo čimprej saniramo, Tu mislim predvsem na ostrešja, kjer zaradi tega prihaja do nove škode (zamakanje zidov). Časa za dogovoarjanje je malo, ali bolje rečeno ga ne bi smelo biti. Sklep poslovodnih organov naše BO je, da se morajo poškodbe, ki so nastale kot posledica obilice snega in zaradi njih nastaja nova škoda, takoj popraviti„ Vzdrževanje je dolžno brez odvečnega prepričevanja popravljati kar se popraviti mora in seveda da, To je seveda cenejše kot pa odlašanje, s katerim nastaja nova škoda. Čas sicer celi rane„ Se bomo pri nas zanašali na to? M, ČIGAV JE PRAVNIK? do naje Vprašanje je za marsikoga gotovo sila čudno, vendar na njega večkrat naletijo pri svojine delu predvsem pravniki v gospodarstvu. Zgodil se je naslednji zanimiv primer: Pravnika - delavca neke 'TOZD so dali v disciplinski postopek, ker je Pred sodiščem zastopa.l svojega prijatelja v sporu s to isto temeljno organizacijo, v kateri si pravnik služi svoj vsakdanji kruh! Do iste dileme pridemo tudi v primerih, ko pravniki, v okviru pravne pomoči, po-magajo delavcem pri oblikovanju vlog zoper sklepe v disciplinskih in odškodninskih zadevah ter pri uveljavljanju ostalih pravic, ki so pridobljene na podlagi dela (razporeditev delavcev, osebni dohodek, invalidsko in pokojninsko zavarovanje itd, ,,,), Pojavlja se vrsta zanimivih vprašanj, med njimi vsekakor: " ali je pravnik dolžan varovati samo interese "njegove organizacije", ali se mora boriti za zakonitost nasploh, ~ ali je organizacija s zaposlitvijo pravnika "kupila" samo njegovo znanje ali pa tudi občutek za pravičnost, ~ ali je torej pravnik na sodišču lahko tudi v vlogi nasprotnika "delodajalca" , je takšno njegovo delovanje sploh moralno. Pri iskanju odgovora ali odgovorov bi nemara kazalo poseči v celotno 'tehnologijo" pravnikovega delovanja kot poznavalca določene stroke, Podlage za sprejemanje zakonitih, pravno pravilnih Samoupravnih odločitev, Vsekakor ni dvoma, da mora tudi pravnik izvrševati odločitve samo-uPravnih organov, ki so bile sprejete po pravilnem postopku, ne sme jim Nasprotovati, predložiti pa mora^poprej vse njemu znane dokaze, ki bi stegnili "nekoč" postati razlog razveljavitve samoupravne odločitve, Toda če kljub vsemu temu pride, recimo, do napačne, nezakonite odločit-samoupravnega organa, kako tedaj - kdo odgovarja? Sme pravnik "bra-Niti ugled organizacije" (praktipčno popravljati neko nepravilno ali četo nesmiselno odločitev) pač tako, da v sporu zastopa občana, ki ga je takšna odločitev prizadela? Lahko bi mu očitali nemara najprej, da pač tzkorišča položaj - četudi za poštene namene - saj verjetno dobro pozna Razmere v .lastni organizaciji, lažje kot kdo drug si pridobi ustrezna dokazila itd. Naj potemtakem utihne in z molkom varuje prednostni interes delovnega okolja, ali pa tvega poleg neprijetne zamere in grdih pogledov še začetek postopka zaradi kršitve delovnih obveznati? Zares - čigav je? Takoj bi morali pristaviti: saj v takšnih dilemah se lahko znajde človek slehernega poklicnega profila, nikakor ne zgolj "usposobljeni varuh zakonitosti "! Drži, pa kljub temu pomislimo na posebno pravnikovo odgovor-Nost, ko se spletajo najrazličnejša pravila medsebojnih odnosov, pomemb-Nih ne le za življenje znotraj organizacije, saj iz vseh teh drobcev ven- dar raste celotna urejenost družbenega življenja kot trdne podlage napredka, dobrega dela in spodbud zanj„ Del problema je mogoče tudi v nezadostnem spoštovanju strokovnjakove, tudi pravnikove besede v dnevni naglici, ki zanemarja premislek v nuji) da se za vsako ceno "izvrši" kar je bilo pač zamišljeno« Izkoristiti znanje za skupno dobro, za to gre! In tega je, zdi se, premalo» Zaradi tveganja-kake disciplinske ali drugačne obtožbe? Pravna služba Rekel in ostal živ, . , Nek član našega kolektiva je dejal: "Ge bi v Agisu podeljevali BODEČO NEŽO, bi si jo vzdrževanje zagotovo zaslužilo.’ In to tudi zaradi odlašanja odstranjevanja posledic zime." Ima prav? ZAHVALE Ob boleči izgubi matere in tašče Roze Jančič, se zahvaljujeva sodelavcem DO AGIS - DSSS za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Jože in Ida Jančič Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelavcem Agisa za izrečena sožalja in za spremstvo ob mamini zadnji poti. "Bila nam je draga". Še posebej hvala vsem sodelavcem TOZD PM in DSSS - odd. obračuna OD za darovano cvetje in denarno pomoč. Vsi Hcstnikovi 14.4. 15=4. 16.4. 17.4. 13.4. MALICA V PRIHODNJIM TEDNU PONEDELJEK - Piščančji paprikaš, polenta, kruh TOREK - Ocvrt svinjski kotlet, solata, kruh SREDA * Ričet s slanino, kruh ČETRTEK - Pečen piščanec, krompir, solata, kruh PETEK - Svinjski želodčki v omaki, jogurt, kruh Pridržujemo si pravico do spremembe jedilnika. DOBER TEK!