DELAVSKA POLITIKA l&feaja dyakrat tedensko, in sicer v*ako sredo in vsako soboto. Uredništvo in «pr«v*: Maribor, Rnška cesta 5, poitni predal 22, telefon 2326. ^»družnlce: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — 5'rbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 4gkl — Rokopisi se t>e vračajo. Heirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malib oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu star.e petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 1(.—, hi looMinitv« mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, Štev. 70 Sobota, 29« avgusta 1936 Leto XI Herojski bol španskega ljudstva še traja SCdaj bo konec vojne v Španiji? Po metodah kakor se vrši krvava državljanska vojna v Španiji, se more vršiti le tam, kjer brezvestni ljudje, krivoprisežniki brez državljanske morale motijo normalni red v državi. Španska republika, skozi in skozi meščanska in s čutom, da treba tudi delavcem in kmetom dati kruha, se je lepo razvijala, mirno uvajala pravičnejše socialne razmere. Prišel je pa kapital, fevdalizem1, cerkveni in zasebni, ter zanetil vojno in takoj izpočetka vršil krvave orgije. In nedolžna španska kri teče samo po krivdi teh, in sicer popolnoma brez krivde naroda in vlade, ker soldateska bi po prisegi morala braniti v državi red in mir ter vlado. To je celo božja zapoved, kakor nas uče. Novi bogi Na južnem bojiščp vladne čete dejansko napredujejo. Cordoba je obkoljena. Vrše se boji v Estrama-duri, ki imajo namen oslabiti sile upornikov na severni fronti. Hujši boji so na severnem bojišču. kjer bi uporniki radi prišli do morja v Biskajskem zalivu. Pred nekaj dnevi so pričeli z ofenzivo proti Iranu in San Scbastianu. Verjetno pa ni, da bi uporniki imeli tam uspeh, ker je tudi Oijon padel in bodo čete ljudske fronte pri San Sebastianu ojačene. Enodnevna bitka na tem bojišču je končala razmeroma slabo za upornike. Napad upornikov na Irun odbit Ponovna ofenziva marokanskih čet uporniškega generala Mole na Irun in San Sebastjan ob Biskajskem zalivu je bila zopet krvavo odbita. Uporniki so utrpeli velike izgube, pa tudi vlada priznava, da so padle številne žrtve. Oviedo obkofjen Važno mesto Oviedo ob Biskajskem zalivu je obkoljeno po vladinih četah in je pričakovati, da se bo vsak čas predalo. Vladne čete. ki oblegajo mesto, so začele prodirati že proti jugu, četam generala Mole v hrbet. Toledska trdnjava padla Trdnjava Alcazar, ki dominira nad mestom Toledo, in v katero so se zatekli uporniki potem, ko so vladne čete pred približno 20 dnevi zavzele mesto, se je 25. t. m. predala. Pri Badajozu uspešni boli vladnih > fv*. in kakor jim kaže, tako obrekujejo naše gibanje. Pod režimom JNS je bil g. Kramer tisti, ki se je lepo strinjal s tem, da se ne sme dovoliti socialistična stranka. — tedaj so nas obrekovali za klerikalne in komunistične zaveznike, zdaj pa sc v »Jutru« smešijo z izgovorom, da smo si mi izmislili, da so se oni diskreditirali s svojo protiljudsko po litiko. Po drugi strani bi hoteli naši s • "* i da bi se dali delavci po njih izigravati za njihove strankarske interese, > ‘ < ■> > ■ •' • • «'* »Jutrovcem« ni šlo v glavo, da se vsa leta njihovega režima nismo dali ukloniti in zdaj »Slovenčarjemi« ne gre v glavo, da hodi delavski razred svoja pota, ki mu jih narekujejo življenjske potrebe. Oboji se pa še bolj razburjajo nad tem1, da naše gibanje vedno bolj raste in vsak na svoj način poskušajo, kako bi nastopili proti njemu. Toda. namesto da bi naše gibanic oslabili, so ga samo še okrepili, da dobiva že značaj močnega ljudskega gibanja. »Jutrovci« se pri tem poslužujejo svojega starega sredstva, ki ga uporabljajo takrat, ko niso na oblasti — intrigantstva. Tako v uvodniku »Ljudska fronta« od srede dne 26. t. m. pisari, kakor da smo francosko ljudsko fronto presadili v Slovenijo, v isti sapi bi nam pa radi dokazali, da bi baš »Jutrovci« hoteli z nami napraviti 1 j n d sk o» protiklerikalno fronto. 14 > In pri tem mislijo, da se nami bodo prikupili z lažjo, da so pustili naše strokovne organizacije in delavske zbornice. Ali ste res tako neumni, da mislite, da je pozabljeno, kako ste se pri zadnjih volitvah! trudili za nas. »komoraše«? Ali mislite, da je pozabljeno, kako ste v »Jutru« vsak dan pozivali delodajalce proti Delavski zbornici, kako so vaši vitezi v Mariboru z noži napadli naše zaupnike, kako ste terorizirali po Ljubljani, kako sc je napravil »volilni rezultat« v Trbovljah, kako štiri dni noben časopis ni smel prinašati številk, ki so govorile o zmagi, ki so si jo priborile v zelo neenakem boju naše strokovne organizacije. Mezdna pogajanja pri TPD Ljubljana, dne 26. avgusta 1936. V sredo, dne 26. t. m. so se vršila v palači TPD v Ljubljani ves dan mezdna pogajanja na podlagi zahtev, ki so jih stavili predstavniki rudarskih strokovnih organizacij, predstavniki II. skupine, zastopani tudi po Delavski zbornici. Pogajanja so se vršila v težkem ozračju rudarske krize, znižanih naročil s strani države in v očigled zahtev s strani TPD po redukciji delavstva. Delavski zastopniki so se proti-vili zlasti nameravani redukciji. Ven- dar je prvi dan razprave 'IPD pokazal vse premalo socialnega čuta z ozirom na res težki položaj rudarjev, ki prenašajo v največji meri posledice te neznosne krize. Pogajanja se nadaljujejo. O odobritvi ali odklonitvi doseženega sporazuma pa bodo sklepali rudarji sami. Pogajanja vodi Rudarsko glavarstvo, udeležuje se jih pa tudi zastopnik Banske uprave. Definitivna ureditev vseh vprašanj se utegne po mnenju poznavalcev zavleči najmanj za par mesecev. 1,088.059 frankov za Špansko ljudstvo Tvrdka Westen v Celju izprla svoje delavstvo Horthy pri Hitlerju Ogrski državni upravitelj Horthy je obiskal dunajskega kanclerja in nemškega voditelja Hitlerja. Po vero-jetnih vesteh se je prijateljstvo med Berlinom in Rimom z dne 11. julija ohladilo. V Italiji opažajo avstrijsko notranjo ofenzivo nacistov in razpad hajmvera. Hitlerizem postaja močnejši. To Italiji ni všeč. Všeč ji tudi ni Gombos, predsednik ogrske vlade, ki se bolj nagiblje k Nemčiji, kakor k Italiji. V opreko temu želi Mussolini restavracijo Habsburžanov vsaj v Avstriji, Gombos jih itak ne mara. S tem bi pariral nacistični vpliv v Avstriji. Na Madžarskem bi pa rad zamenjal Gomjbosa z Bethlenom, ki ni tako ve- Da, velecenjeni »Jutrovci«, takih »dobrotnikov« res ne moremo pozabiti in nam res ne more biti žal. da niso več na oblasti in vam lahko trdno zagotovimo, da se vam ne bo posrečilo, da bi se danes vtihotapili v slovensko opozicijo. Pri sporazumu s »Slovensko zemljo« smo izjavili, da se lahko pridruži vsak iskreno demokratično čuteč človek. Nihče od ljudskih nasprotnikov ne bo izigraval složnosti našega delovnega ljudstva, ki se bori ne samo za svoje socialne zahteve, temveč za ves naš narod in ki ne postavlja programa za volitve, kakor si izmišlja »Jutro« in ki tudi ne presaja nobenih tujih firm ali front na naša tla, kakor fantazirajo v Knafljevi ulici, ampak izpolnjuje samo besede, ki jih je izrekel Ivan Cankar že pred vojno (glej 384. stran 11. zvezka njegovih zbranih spisov): »Brnski program socialne demokracije, ki ga pa nihče teh (nasprotnikov) čital ni, je obudil narodni programi Slovencev iz leta oseminštiridesetega, ki so ga Mberalci in klerikalci že davno pozabili. Edina stranka, ki zahteva zedinjeno Slovenijo, je socialna demokracija. Kakšna je narodnost klerikalne stranke? Inter-nacionalizem škofovske palice in papeške tijare. Liberalna stranka oznanja internacionalizem denarne vreče. Socialno-demokratični internacionalizem pa sloni na podlagi svobode, enakopravnosti, na podlagi narodne samouprave in avtonomije.« Resnica je resnica. »Deutsche Presse« navaja iz vatikanskega glasila »Osservatore Romano« celo vrsto strahovitosti, ki so jih povzročili »komunisti«. Zaključek članka se glasi: »Žalostni odgodki v Barceloni kažejo, s kako globoko previdnostjo najvišji pastir stigmatizira komunizem kot nevarnost za človeško družbo.« Tudi papeževo glasilo smatra torej vse bojevnike za svobodo za »komuniste«. To le mimogrede. ' mul. . «t ni.ip \ J.».* Pričeli je niso »komunisti«, ampak generali! To ■ ■*.>. v Vatikanu tudi vedo! In kako mislijo tam o kri-"oprisežnih generalih? Vsi so vendar prisegli republiki zvestobo! In kaj mislijo tam o marokanskih mo-liamedancih, ki se bore za katoli-čanstvo? V- Lebede v-Kumači Vsakemu svoje (Konec.) z_ Nikamor ne pojdem... Poglej, saj bi se bila morala preobleči. Upehana sem od dela kakor pes. — No, pa dobro! Pojdem sam. Kaj imam od tega, da si utrujena! Ali ne bi mogla najti primernejšega dne za te svoje opravke in utrujenost! Dovolj dolgo me ni bilo doma! Prav danes ti mora biti na poti. Nikolaj Vladitnirovič se je preoblekel, jezno zaloputnil vrata in odšel. Gospa Olga je ležala na postelji in se utrujeno, tiho, bridko jokala. Potem je nenadoma planila na noge, sunkoma pograbila potonke na mizi in jih vrgla skozi okno. Zopet je padla v postelj in se jezno zjokala. Naposled je vsa objokana zaspala. lik sovražnik Habsburžanov. l)«««t'>» Hcrthiy je šel z namenom k Hitlerju, da mu Hitler priporoča Gombo-sovo politiko. S tem preokretom avstrijske in madžarske politike po se manjša tudi vpliv Italije na Podunavje. Nerazpo-loženje med Berlinom in Rimom odseva tudi iz naglega italijanskega odgovora na francoski predlog o ne-vmešavanju v španski spor, takrat, ko je Hitler šel v prid Mussolinija v Španiji mnogo dalje. Iz razvoja dogodkov smemo sklepati, da se »italijansko« Podunavje orientira »nemško«, kar pomeni le novo odvisnost teh držav. V nedeljo ponoči je bila v Moskvi izrečena smrtna obsodba proti Si-novjevu in soobtožencem. 16 po številu. Državni pravdnik je končal po Tasu svoj zaključni govor z besedami : »Bliža se ura obračuna za težke zločine, ki so je napravili ti-le ljudje proti naši veliki domovini. Žalosten in sramoten konec čaka ljudi, ki niso nikdar bili v naših vrstah in se nikdar z odločnostjo in vdanostjo v socializmu niso odlikovali. Imamo pred seboj grde zločince, ki so težko grešili proti našemu ljudstvu, proti našim idejam, proti našimi voditeljem sovjetske države ter proti de-delavcem vsega sveta. Zahrbtnim sovražnikom se ne sme prizanašati. Zahtevam, da se ti stekli psi vsi brez izjeme postrele.« Izjava državnega obtožitelja je sovražna napram od tožencem. Mi moremo le obžalovati, da je sploh prišlo do procesa, ker ta proces ne more nikakor dvigniti ugleda režima. Kako nerazumljivo in žalostno je, da se možje, ki so ob revolucijah sodelovali ramo ob rami, drug z drugimi, sedaj ne razumejo več in tvorijo dve nespravljivi skupini, ki druga drugi strežeta po življenju. Med možmi, ki so bili ustreljeni, so pravzaprav sami ožji sodelavci Lenina, ideološko' močni kulturni ljudje. Politični odbor pod Leninom so tvorili: Lenin, Trocki,-Si-novjev, Kamenev, Rykov, Tomski (kovinar) in Stalin. Iz tega je razvidno, da utegne biti umor teh ideoloških velikanov za razvoj Rusije še velikega pomena. Neopravičljivo je sicer, če so se obtoženci resnično bavili s terorističnimi akcijami proti vodilnim osebam. Tedaj je razumljivo, da se sedanji Stalinov režim brani. Ni pa s tem rečeno, da ni bilo morda mogoče te velike ideologe, deloma le teoreti-čarje, pritegniti k sodelovanju. To vprašanje ostane za nas zaenkrat odprto. Socialistična delavska internacionala je poslala sovjetom v Rusijo brzojav (komisarju Molotovu), v katerem prosi, da se obtožencem! dovoli zagovornik, ki ni odvisen od ruskega režima. Sovjetski tisk pa je ogorčeno odklonil to prošnjo, češ, da Med temi je njen mož jadrno in odločno korakal proti prijateljskemu stanovanju. Ko je bil prišel po hodniku do vrat, je že dvignil roko, da bi bil potrkal, tedaj pa je nenadno obstal. Začul je skozi vrata glasno razburjeno kričanje. — Zares nesramno! — je vpil Sergej. — Tri mesece sem bil na službenem potovanju, a ti se še zmenila nisi za moj povratek. Niti večerje mi nisi pripravila. Mirno me pošiljaš v krčmo. Lepa reč! Dovolj dolgo sem se hranil po krčmah, da veš: Doma je vse narobe! Čemu semi se sploh oženil, če je pri nas kakor na cesti! Hotel sem vzeti novo obleko, a je vsa zmečkana. V tem času bi mi bila lahko zlikala hlače! Kako naj grem takšen na ulico? — Nič te ne razumem! — je o-sorno odgovorila gospa Nina. — Čemu si se oženil, če potrebuješ namesto žene hišno in kuharico? Jaz ni- 1 sem za to! Nisem, ti pravim! Celje, dne 27. avgusta 19,36. Stalne pritožbe delavstva nad nekaterimi predpostavljenimi niso imele tiikakcga uspeha. Radi neznosnih razmer, ki so vladale v podjetju (in ki so znane tukajšnji policijski oblasti) ni bilo mogoče priti v okom stalnemu izzivanju delavstva. Tako je ponovno dne 26. t. m. neki mojster oklofutal neko mlajšo delavko. Na intervencijo zaupnikov je podjetje izjavilo, naj delavka uredi svojo pritožbo potem sodišča. Dne 27. t. m. pa so razburjene delavke, videč, da podjetje ne namerava napraviti reda, ne more dopuščati, da bi se socialistična delavska internacionala vmešavala v rliske notranje razmere sodišč ter očita, da se s tem: zavzemajo voditelji socialistične delavske internacionale za mednarodne zločince in zaprisežene sovražnike socializma, ki so bili v zvezi s fašizmom. Rusko časopisje namreč dolži Trockega, da je bil v zvezi z nemškim fašizmom ter da je hotel z njegovo pomočjo vreči sedanji ruski režim. kar je pa jako neverjetno. Ves proces je za nas, ki nismo informirani iz pravih virov, nejasen, uganka; uganka tudi kruta obsodba. Zakaj boj v Rusiji? S smrtnimi obsodbami bo v Rusiji spravljena s sveta cela vodilna generacija, razen Stalina. Komu niso znana imena: Sinovjev in Kamenev, Buharin (teoretik), Rykov (dolgoletni predsednik komisarjati), Radek (ustvaritelj današnje ruske zunanje politike), Tomski (strokovničar), Pjatkov, Uglanov ali Serebljakov. To so bili političarji in ideologi komunizma, strankarji. Kakor pa vemo, je nedavno izdal Stalin neke vrste ustavo, ki se naslanja na strokovne in gospodarske organizacije, ne več toliko na komunistično stranko, ki je imela prvotno ves vpliv na sovjetski režim. Z u-vedbo tega parlamentarizma prihajajo v poštev samio praktične družabne zadeve uprave, nič ne vplivajo nanje več strankina ideološka načela. Temu Stalinovemu konceptu so se očividno umorjene žrtve upirale ter hotele, da vodi komunistična stranka ves socialni razvoj po svojih načelih. Z novim parlamentarizmom pa je bil drugi faktor, to je komunistična stranka odstranjena in režim sedaj sam sklepa in odloča po svoji uvidevnosti in praktični potrebi brez odločevalnega vpliva stranke. Naroiniki, pozor! Ddnainfi Številk! imo priložili poitna položnice ter prosimo vse ono p, n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, d« Uto nemudoma poravnalo, ker la na ta način bomo v stanu, nal list vzdrževati in tfa tudi redno dostavljati. — Vsa one pa, Id so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poitna položnice shranilo in |ih porabilo prihodnllč. — Uprava. — Zakaj so pa druge? Zakaj neki? — Mar mi je! Nikar ne vpij, lepo te prosim! Povej mi naravnost, ali pojdeva nocoj na sprelmd ali ne? — Nikamor ne grem! Ni-ka-mor! Utrujeni sem in bi hotel ostati doma! Ali slišiš? Doma! — No, pa le ostani! Dobro zabavo! Tri mesece sem čakala razvedril, tri mesece sc sama dolgočasila in štela dneve. Prinesla sem ti cvetlic na postajo in to je zdaj hvala. A nikar ne misli, da sem tako neumna. Ne boš mi nagajal! Sama pojdem ven! — Le pojdite, kamor hočete! Prosim! Ne pozabite samo vaših dragocenih potonk. Lahko jih razdelite vašim česticelm. ki skrbijo, da se vam ni treba dolgočasiti! Z Bogom! Nikolaj Vladimirovič je tiho zažvižgal in po prstih odšel iz hiše, ne 1 da bi bil potrkal na Vrata. hotele obračunati z mojstrom same na ta način, da so ga zgrabile in postavile na cesto. Podjetje pa je izrabilo ta incident in ukazalo ustaviti stroje. Takoj nato je izdalo- razglas, s katerim se odpoveduje vsemu delavstvu! služba na 14 dni. V razglasu, ki ga je podjetje nabilo, je tudi izjava nekega novopečenega preddelavca, ki pravi, da ne more delati z dodeljenimi delavkami. Popolnega ozadja izprtja ne vemio, upamo pa, da bo podjetje uvidelo, da so časi. ko se je delavstvo pretepalo, minuli. O zadevi bomo še poročali. Reakcija obrekuje socialiite Socialiste napadajo vsi meščanski listi. Odlično mesto v blatenju pa zavzema kleriklani »Obzor«, ki, naravno, ne more drugače. Na klevete tega lista samo nekaj konstatacij: Socialistična stranka je bila razpuščena januarja meseca 1929. Ojd takrat se z zakoni omejuje delovanje >v Kljub temu je socialistično igibanje ohranilo ves čas svoj značaj. Gibanje je ostalo kompaktno, dočim se vrši po drugih gibanjih beganje iz stranke v stranko, od ideologije do ideologije. Naš tisk je v najtežjih časih -neprestano zahteval demokracijo, tudi ob najhujši diktaturi. Naše gibanje uživa tudi zaupanje delavske socialistične internacionale, kakor dokazuje nje pozdrav in udeležba inozemskih so-drugov na naši konferenci pred tremi leti, ko smo hoteli ustanoviti socialistično stranko. Zato je tudi socialistično gibanje Jugoslavije najmočnejši in najagilnejsi steber demokracije za propagando zanjo. Kdor to odreka socialističnemu gibanju, kakor »Obzor«, ni za demokracijo in je sposo-soben, da se zveže z vsakršno reakcijo, samioi da narod ne pride do svobode in do svojih demokratičnih pravic. Očitki »Obzora«, da socialisti nismo za demokracijo, je laž. »Obzor« podtika nedemokratičnost socialistom, da bi nemoteno vršil svojo politiko diktature. D&ftia in mi svetu. Gospodarsko prodiranje nemškega gospodarstva v Jugoslavijo. Odobren je nakup železniškega materija-Ia za okoli 400 milijonov dinarjev, ki sc plača v sedmih letih v enakih obrokih. Razprava glede kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo. Kraljevska banska uprava je razpisala za petek 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v knjižnici banske palače na Bleivveissovi cesti razpravo glede kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo dravske banovine. Upokojen je bil g. dr. Josip Bau-dek, sodnik upravnega sodišča v Celju, na njegovo m-esto pa je imenovan g. Rajko Mulaček iz Ljubljane. Predsednik Jugoslovanskega učiteljskega udruženja Ivan Dimnik v Ljubljani je imel dopust, da vrši dolžnost predsednika organizacije. Ministrstvo prosvete mu je sedaj ukinilo dopust. Nemčija podaljšuje vojaško službo od enega na dve leti z izgovorom, da se hoče boriti proti boljševizmu, K a f i - ii i miitu?.? i *»■ v i - o., \i. / _ .,,i Nemški bankir in predsednik državne banke dr. Schacht potuje v Pariz. Listi pravijo, da ima potovanje velik politični pomen. Ali je to morda streznjenje? Nemška propaganda. Nemško letalo je preletelo čehoslovaško ozemlje. Ob tej priliki vzklikne ženica, ki ni poznala nemškega letala: »O. to je pa naše čehoslovaško letalo, ker nemška letala mečejo čokolado za otroke!« Mihajlo Tomski je izvršil samomor. Tomski je bil predsednik ruskih komunističnih strokovnih organizacij ter je bil obdolžen v veleiz-dajskem procesu sokrivde. Zato se je izognil pričevanju. Tragedija revolucije 16 smrtnih ebsodb v Rusiji ]