liisf 3, V lijubljani, dne 4. januarja 1908. Esefo R izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Stane na leto 6 K, na pol leta 3 K. Posamezni listi po Glasilo ueseljakou naročnina naj se pošilja upravništvu. Rokopisi pa uredništvu ,3eža' d Ljubljani. Inserati se računajo po dogovoru. V liceju. o Kaj uam je toraj znano o krogih, go» spodična?'i »'Krogi so različni, prosti in fini. najfinejši krogi so seveda — o fic irski !•» V likalnici na lesk. Prva: „To je pa gotovo srajca doktorja S." Druga: „Kaj ti ne pride na um! Doktor S. ima samo svilnate srajce 1" Eksotični gost. Tujec: Prosim,naznanite gospodu: Don Pablo Jose Francesco Filippi de Alcala y Grande Notre de Rio." H i sinja: „Dobro, toda prosim naj vstopajo lepo drug za drugim, ne vsi naenkrat!" KR0T1LKA LEVOV. Pred nekoliko leti je vzbudil Kreutzerjev zverinjak po vseh mestih, kjer je prirejala krotilka levov lepa Kora svoje drzne predstave veliko občudovanja. Tudi v mestu B. se je vse čudilo lepi Kori, ko je dražila divje leve in tigre do skrajnosti, vkljub temu pa se divje zveri zanjo niti zmenile niso, tembolj pa so prežali na Koro na prvem prostoru sedeči gospodje, kako bi jo dobili v svoje roke. Kora pa je znala krotiti ne samo leve in tigre, temveč tudi vsiljive moške, da se ji nihče ni upal preblizo. Nekega večera je posetil predstavo tudi ruski knez Persikof. Z velikim zanimanjem je opazoval lepo Koro, ko je stala pogumno sredi levov ter jih dražila, a ko ga je njegov sosed opozoril na veliko nevarnost dejanja lepe Kore, vzkliknil je knez: »Prava reč; zveri so pač ukročene in domače. To vam hočem dokazati. Šel bom tudi jaz mednje!" „Prevzvišenost", dostavil je spremljevalec plašno. ,,Ali pa veste kaj tvegate s tem?" „Kaj pač?" vprašal je knez hladno. »Življenje, ker vas bodo zverij raztrgale. »Smešno! Zverij me ne bodo raztrgale, ostal bom živ!" Kakor je vsakemu knezu marsikaj mogoče doseči, tako je tudi ruski knez Persikof dosegel dovoljenje posetiti divje zveri v kletki. Ko se je ta drzni namen izvedel po mestu, začeli so nekateri trditi, da ga bodo zverij raztrgale, drugi zopet, da ga ne bodo. In začelo se je u staviti vse vprek visoke stave, časopisi pa so bili polni te senzacijo-nelne vesti. ^ Zaman so se trudili knezovi znanci odvrniti ga od drznega namena. »Knez Persikof ne prekliče nikdar svojih besed!" zavrnil jih je. »Zverij ga bodo raztrgale!" »Zverij ga ne bodo raztrgale!" Tako so bila mnenja po vsem mestu. Nekega dne priredila se je predstava samo za povabljence in tedaj je imel knez Persikof izvršiti svoje drzno dejanje. Vstopil je pogumno v kletko, kjer je baš lepa Kora dražila razlju-čene zverij. »No, kaj se mu je zgodilo ?" vprašali bodo cenjeni čitatelji. »Ali je zapustil zdrav divje zverij ali ne". »Ne; srce mu je razmesarila lepa Kora tako, da ni mogel več zapustiti zverinjak, temveč je ostal pri lepi Kori do danes in sedaj raznaša knez Persikof za Kreutzerjev zverinjak reklamne letake. V obrambo. On: MSumim te, ženka, da imaš z doktorjem L, intimno razmerje !" Ona: „Beži, beži, pa ravno s tem še nisem imela ničesar!" Nepotrebno. Gospod: „Tako je, milostna. Ako sedem vam nasproti, gledam vam nepremično v oči, gladim vaša lica v gotovi smeri in izpregovorim med tem nekaj primernih besedi, tedaj ste hipnotizirani in meni popolnoma na uslugo!" Gospa: „Čemu vendar toliko — predpriprav ?" Pri preiskovalnem sodniku. Sodnik: „Pa vam je tudi res obljubil zakon?" Tožiteljica: »Seveda! Meni je moral še vsak prej zakon obljubiti, predno sem.začela ž njim intimneje občevati!" Pojasnilo. Tovarn ar (svojemu potovalcu ob vrnitvi): „In niti enega naročnika mi niste prinesli s seboj ?!" Potovalec: „Novih naročnikov nisem mogel pridobiti za naše blago; pri dosedanjih naših naročnikih se pa nisem upal oglasiti." Nesporazumljenje. „Z vami, dražestna gospica, bi se takoj zaročil!" „Oho, vi bi bili zadnji!" „Tako! Koliko zaročencev pa ste že imeli pred menoj?" Domač prizor. »Pomisli, ljubi mož, gospod, ki je bil pri meni, je vendar moj daljni sorodnik!" »Zato pa; kot daljni sorodnik se je preveč tebe tiščal!" OB SPREMSTVU . . . Vsako leto je prišel na jesen v Ljubljano, obiskat svoji dve sestri. Tudi letos se je napotil in z veseljem je bil sprejet pri sestrah, z veseljem so ga pogostili in sprejeli znanci izza starih let. Ni čuda torej, če so ga ti stari znanci povabili zvečer k „Lipi" na prijateljski sestanek in na mal pogovor o dogodkih, ki so se pripetili v dolgi dobi enega leta. Nič posebnega ni torej, če se je razšla vesela družba jedva tedaj, ko se je jel kazalec ure pomikatj že čez dvanajsto številko. Temno je bilo na ulici in burja je brila okrog oglov, ko so si stisnili dobri prijatelji roke in odšli vsak proti svojemu domu. In tako je rinil tudi Stanko, tako je namreč ime našemu junaku, proti stanovanju svojih dveh sester. Stopal je precej moško in samozavestno proti Staremu trgu. Ravno na ovinku, ko je prišel čez most, pa zagleda tik za seboj temno, tesno zavito žensko postavo, ki mu sledi. Kot resen človek, ki ima doma lepo ženico, je ni hotel ogovoriti, ampak se je vstavil, hoteč jo pustiti dalje svojo pot in ji s tem pokazati, da se ne briga dosti za njen manever. A glej ga vraga, tudi ona se ustavi. Ne meneč se zanjo, gre dalje in pride do stanovanja. A kako skozi zaprta vrata? Ključ je pozabil doma, zvonca ni . . . vražja smola. Sestri že spita, buditi jih ni sedaj. Gleda proti oknu, a nič. Nič dru-zega mu ne preostaja, kakor prenočiti v hotelu in zato si je izbral hotel Ilirijo. Obrne se in hoče oditi, a vrag, par korakov od njega stoji že zopet ona ženska. Kaj hoče od mene, kaj me zasleduje?... vpraševal se je, govoreč polglasno s seboj. Napoti se čez Glavni trg proti prenočišču. Lepo je sijal mesec in metal dolge sence po cesti.: Zelo mu je bilo neprijetno, ker so ga srečavali ljudje, in se ozirali za njim in za črno postavo. Neljubo mu je bilo in zato je pospešil korake. Pred Prešernom se pa ojunači in stopi proti njej, da jo vpraša, kaj hoče pravzaprav od njega ... A tudi ona se obrne in stopi nekaj korakov nazaj. Stanko zakolne prav po kranjsko in se obrne, da ide dalje svojo pot. Že je pred Unionom in ko se tu ob lepi luči obrne, zagleda jo že zopet to prokleto nadležnico. V Predilnih ulicah se pa mogočno razkorači in začne vpiti nad njo. A ona stoji tiho in mirno kakor angelj, ne gane se, niti ne odgovori z eno besedo. To ga razjezi še bolj, ker mu je bilo vse nekamo sumljivo. Če bi hotela kaj od njega, ne bi bežala pred njim, ne bi molčala, ko je vpil nad njo in jo vpraševal, kaj želi od njega. Hitro se torej pririne iz temne Predilne ulice v živahno Kolodvorsko ulico, ker se mu je sum večal in ni znal, kakšne namene ima ta prokleta ženska, Zato pospeši korake proti hotelu, v nadi, da ostane črna postava za njim in ga pusti potem v miru. Ko se pa pred vrati obrne, zagleda zopet njo, ki tudi žuri korake. Stopi v kavarno in sede h gorki peči ter si naroči čaj z rumom. Ni še nesel enkrat k ustom, ko se vrata počasi odpro in kdo stopi v sobo . . . ? Ona, vrag . . . Sede mu ravno nasproti k mizi in mu gleda predrzno v oči. Kot bi sedel na trnju, tako je bilo Stankotu in z veseljem je pozdravljal bledega natakarja, ki mu je rekel, da je postelja že pripravljena. Vstane hitro od mize, plača in se obleče, a kako se začudi, ko nje več ne zagleda. Izginila je ona, a kdaj in kako.. .?! Bilo mu je res čudno in cela stvar nejasna. Vesel je bil tega in zato je tem hitreje odšel v svojo sobo, jo dobro zaklenil in legel na posteljo ter hitro zadremal. Bil je precej utrujen in zato je bil počitka tembolj potreben . . . Zjutraj ga je že na vse zgodaj zbudil električni zvonec, kakor je snoči naročil. Dvigne se v postelji ... a skoro omahne . . . ona postava stoji ob postelji in se mu reži v obraz. Gleda jo, a sedaj se mu zdi znana. Pozna jo. Saj je ta nočna spremljevalka vendar „moralična afna" in on jo do sedaj ni spoznal . . . V KOPALIŠČU. „Ne bo vam preostalo drugo, kakor da se greste zdraviti v B.", dejal mi je zdravnik resno, ko je preiskal moj goltanec. »Glasotvornice imate zatekle in je skrajni čas, da jih pustite negovati spretnemu špecijalistu." „In čemu naj bi se šel zdraviti ravno v B.?" „V B.", pripomnil je zdravnik kratko, „tam so na razpolago najboljše inhalacijske stanice". Naslednji dan sem se s prvim vlakom odpeljal v B. — kaj človek ne bi vse storil za oteklo glasotvornico. Inhalacijske stanice so v B. resnično velikanske. Pred vstopom ogrne se pacijent s platnenim plaščem in zdraviliški strežaj ga vtakne v stanico ter zaklene vrata za njim. Tako je pacijent pol ure zaprt v stanici, ter izpostavljen raznim razvijajočim se parom. Ti pari sestoje iz soljene raztopline, eucalyptusovega olja itd. To je grozna mešanica toda na otekle glasotvornice baje dobro upliva. Teh stanic večkrat tako primanjkuje, da strežaji s težavo pomirjajo čakajoče bolnike. Nekega dne sem čepel tako zaprt v stanici, ali bolje rečeno v preka-jevalnici in sem baš premišljeval, kedaj se bom izpremenil v šunko, ko so se namah odprla vrata in v stanico je porinil strežaj ljubko deklico. „Tako, gospodična ; kar lepo sedite in lepo mirno, prav mirno pol ure potrpite", zaklical je še za njo strežaj ter zaloputnil in zaklenil vrata. Gospodična je mirno sedla na stol, katerega sem jaz pravkar zapustil, jaz pa sem se iz nasprotnega kota divil svežemu, krasnemu bitju. In mirno je sedela gospodična na stolu, prav kakor ji je strežaj ukazal. Dolgo nisem mogel vzdržati v svojem kotu. Ljubke poteze, krasne oči so bile zame tolika privlačna sila, da sem se kar nehote bližal bolj in bolj lepi deklici, dokler ji nisem naposled pritisnil na žarke ustnice krepkega poljuba. Gospodična je sicer vzdihnila, toda ostala je mirna, kakor ji je ukazal strežaj. Prvi trenutek me je moja drznost presenetila in umaknil sem se zopet v svoj kot; toda dolgo nisem mogel tam vzdržati, zato sem se omahovaje približeval gospodični ter jo še krepkeje poljubil. Gospodična je zopet vzdihnila. Ta procedura se je ponavljala toliko časa, da je strežaj odprl vrata ter povabil gospodično na sveži zrak. Tudi jaz sem hitel za njo iz stanice na veliko presenečenje vestnega strežaja, ki je najbrže pozabil, ko je gospodično porinil v stanico, da je malo poprej že mene vanjo zaprl. Stisnil sem strežaju krono v roko in ga tako pomiril. Med tem časom pa mi je ljubka gospodična izginila izpred oči. Dan za dnevom sem iskal po zdravilišču B. svojo ljubko sotrpinko, naposled sem jo pa vendar našel v bližnjem parku na klopi, ko je bila baš zaverovana v neko knjigo. Predstavil sem se ji in ona me je takoj spoznala. Kmalu sem sedel poleg nje in kramljala sva kakor že stara znanca. Daleč naokoli ni bilo žive duše in zaradi tega me je vrag kmalu tako premotil, da sem jo hotel poljubiti, toda deklica me je ogorčena pahnila od sebe: „Tako drznost Vam kar najodločneje prepovedujem!" Ogorčenje lepe deklice me je presenetilo: „Gospica", sem ji dejal užaljen, „od kod pa^a nenadna izprememba? Ko sem vas poljubljal v in-halacijski stanici, pa niste bili prav nič užaljeni!" „Tedaj?" odgovorila je gospodična v vidni zadregi. „Tedaj ? Mislila sem pač, da spada tudi to k zdravljenju, ker mi je strežaj zabičil, da moram mirno vse potrpeti." MNENJA O ZVESTOBI. »Zvestoba je, ako se v petek seznanim s kakim gospodom ter dogovoriva sestanek za nedeljo in se v soboto ne odločim za kakega druzega!" meni žestnajstletna komptoaristka Fanči. Komtesa Mirni pa meni: »Zvestoba je, ako sem z mamico na Bledu ter pošljem svojemu ženinu v Ljubljano razglednico s podpisom svojega bodočega hišnega prijatelja!" Igralka Lili trdi, da je zvestoba to, ako kak imovit častilec podpira svojo ljubico s tako obilnimi sredstvi, da lahko ostane ista vedno enemu in istemu poročniku zvesta." Petindvajsetletna vdova Malči pa je mnenja: ..Zvestoba je to, ako soprog poprej umre, predno najde njegova soproga primernega hišnega prijatelja!" MM Nova sobarica. ,Še nekaj — častilci vaši vas menda ne obiskujejo?" ,Ako je pri niši dovolj mladih gospodov, potem ne!" Nezaupnost. A: „Rad bi pristopil vašemu društvu za varstvo živali." Predsednik: „Dobro, vsprejmem vas, toda dokazati mi morate poprej, da ste res prijatelj živali." A: »Mislim, da je dovolj, ako vam povem, da moj pes obeduje isto kakor jaz." Predsednik: „Prav, a povejte mi sedaj, kaj obedujete vi!" Prijetno. — Pobegnila bova toraj z brzovlaKom jutri zjutraj ob petih, ljubica! — Jutri zjutraj ob petih? Hoj soprog ini je pa svetoval, da pobegneva raje z večernim vlakom, Ker ima boljše zveze! Nezadovoljna. — „Kako bi bilo lepo, gospodična Rezika, ko bi se odločili postati moja ženica, da bi potem živela skupaj pod eno streho!" — „Ako mi ne morete druzega obljubiti, kakor stanovanje pod streho, potem ne bo kruha iz te moke!" _ Igralka: „Ti vražji ■ kritik! Kako me je ta zlodej strgal v časni- ■ ku! Ko bi vedela ka- pa ga Režiser: „Poro-čite se ž njim !" Kaj mislijo moški v razni starosti, predno gredo k ljubici na sestanek: V 17. letu: Ali naj vzame s seboj šopek cvetlic ali svoje pesnitve. V 20. letu: Ali naj jo poprosi za poljub. V 23. letu: Ali jo hoče povabiti s seboj na izlet. V 26. letu: Ali naj jo povabi s seboj na ples. V 30. letu : Koliko denarja naj vzame s seboj. Vsestranski. Ona: „Oh, ko bi moje koleginje izvedele o najinem razmerju, to bi bilo strašno !