Osrednja Knjižnica Celje Muzejski trg 1 a I 3000 Celje BENCINSKI SERVIS Naj učitelj/ica Zgornje Savinjske doline 2010 LETUŠ STRAN 27 NAROČILA KURILNEGA OLJA NEZIVILSKE TRGOVINE - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, Zadruga moztrje Zgomjesavtijska kmetijska zadruga Moztje z. a a www.zkz-mozirje.com Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Usodne cene UMETNIH GNOJIL tel:03/838-80-03 - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, -Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, - Železnina Luče, Luče 34, -Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, - Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 584-30-36 V vseh neživilskih poslovalnicah: Ležalnik Pralni stroj Koerting K 6.120 -1200 obratov - boben 6 kg 325,00 EUR 21,50 EUR Plošča Zobec Folija Silotite 40x40 prana siva za baliranje 750 «f,21 EUR ZELO KVALITETNA O ‘ O ‘ O ‘ o Ul lil lil lil I- H I- H in ŽIVILSKE TRGOVINE - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, 584-51 -32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, 839-43-20 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, 584-75-09 - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, 838-80-84 -Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-42 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, 584-10-35 - SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno 584-11-74 - SP Luče, Luče 105, Luče, 839-43-10 - SP Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 AKCIJA: 13.5.9010 do 25.5.9010 Rezanci jušni i zlato domaci baskovc polje 1,74 EUR ltJSLT* Parb-1 kS 2.59 EUR Kava santana mlet. 100 s I p. Voda radenska gaz. 1.5 I 0,53 EUR m 6.69 EUR Čokolino leš. 1kg Schweppes 1.51 1.09 EUR Coca cola 1,5 1.09 EUR 0.5« EUR Pivo union 0.5 I/4 pio. 3.58 EUR 1.09 EUR Fant® V:SI 1-5aÄ jl Mehčalec silan 1 i 1,78 EUR UGODNA PONUDBA TEKSTILA IN OBUTVE v Blagovnici Ljubno 584 Tekstilu Gornji Grad 584 vmmi ""•'i vr €<£-Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad TOl.iOB 838 11 S3 fax:03 838 11 34 GSM: 041 465 744 6-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI I Izdelava originalnih predračunov NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! »S»8$S KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj REZERVNI DELI Informacije: ■ - KT Šmartno ob Palli 051317 024 Wi - TPC Šoštanj m 031 359 069 H KT Velenje m 051 353 783 JI ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO, ELEKTRIČNE, 55 cm 76,80 € POTEZNICA HIDRAVLIČNA 210,00 € ŠKROPILNICA BOVI, 181 102,00 € BCS PRST DVOJNI Skf / KOSA MOTORNA GGP XR27J - motor: 0,8 kW - teža: 4,95 kg - vključuje: najlon glavo (Tap& Go) PRIKOLICA TP 800 N, TEHNOSTROJ 11.650,00 e Kupiš dva|gMj|š trL| Jabolka so pakirana kg, dobite jih na Sadjarstvu^^^Ksak darr od ponedeljka do oetkaitjÜ^ldo 16. ure in vseh trgovinah Ktr^j^kczaclojgc Šaleška dolina! VELIKA NAGRADNA IGRA!!! www.kz-saleskadolina.si ODLIČNE CENE! JEČMEN, 10 kg KORUZA, 10 kg PŠENICA,10 kg 2,50 €/vreča AKCIJA!!! RUMISAL 4,15 kg Naš trud za lepoto vašega doma - že 18 let! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! OSREDNJA_____________________________________________________________________________ KNJIŽNICA Tretja stran 1 ------------------------------------------------------------------------------j Mojo družba Deset stičišč nevladnih organizacij je skupaj s Centrom nevladnih organizacij (CNVOS) oblikovalo pobudo z naslovom Moja družba, katere namen je spodbuditi razmišljanje o pomenu nevladnih organizacij, še zlasti pa poudariti pomen krepitve njihovega sodelovanja z občinami. Čeprav se naloge nevladnih organizacij bistveno razlikujejo od nalog, kijih imajo občine, inje drugačen tudi njihov status, pa imajo skupno poslanstvo - krepiti kakovost življenja občank in občanov. V Sloveniji deluje več kot 23 tisoč nevladnih organizacij. Njihov potencial je ogromen, še posebej v času kriznih razmer, saj so nevladne organizacije sposobne s prostovoljnim delom in izjemno ekonomičnostjo izvajati aktivnosti, ki bi jih bilo sicer treba drago plačati. Kot primer lahko navedemo humanitarne organizacije, športna in kulturna društva, gorske reševalce in gasilce, pa tudi ekologe, ki so pred nedavnim v Sloveniji organizirali največjo očiščevalno akcijo v njeni zgodovini. Letošnja prva akcija v okviru pobude Moja družba poteka v času pred volitvami. Pripravili so priročnik o sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, ki vključuje nabor nekaterih dobrih praks, in pred- log sporazuma med občinami in nevladnimi organizacijami. Na tej podlagi bodo spodbujali razprave med nevladnimi organizacijami in kandidati za župane. Vse našteto naj bi pripomoglo k temu, da bi po volitvah v čim več občinah prišlo do podpisa sporazumov o sodelovanju. V naši dolini so izkušnje iz prakse različne. Nekatera društva in organizacije so bolj, druge manj zadovoljne s sodelovanjem z občinami, odvisno od njihove dejavnosti in od posamezne občine. Zdi se, da je še najbolj nedorečeno (sofinanciranje organizacij, ki imajo medobčinski značaj in torej s svojim delovanjem pokrivajo več občin. V takšnih primerih ni enotnega modela, po katerem bi občine podprle delovanje takšnih organizacij, karje po svoje tudi razumljivo, sajje njihova specifika res zelo raznolika. Vsekakorje pobuda Moja družba zanimiv predvolilni projekt, katerega uspeh pa bo mogoče vrednotiti šele sredi prihodnjega mandata županov, ki bodo zmagali na letošnjih lokalnih volitvah. IZ VSEBINE: Tema tedna: Volitve 2010 - prihodnost za nevladne organizacije................4 Gornji Grad: NSi predstavila kandidata za župana..5 Občina Nazarje: Ob toplarju kulturni spomenik tudi Bohačeva gostilna.............5 Socialni demokrati Velenje: Zbrana pomoč tudi v Mozirje........6 Intervju: Župan občine Nazarje Ivan Purnat ..8 Občinski svet Nazarje: Podprli kandidaturo Jerneja Marinška....... 10 Glasbena šola Nazarje: Zlati flavtistki na mednarodnem tekmovanju v Požarevcu......12 Florjanovo: Gasilci obeležili praznik svojega zavetnika 16 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 19,14. maj 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. © VOLITVE 2010 - PRIHODNOST ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE S skupnimi močmi za boljšo skupnost Civilna družba se je v demokratičnih državah že od nekdaj organizirala v različne oblike, da bi člani na tak način lažje in boljše zadovoljevali svoje raznovrstne potrebe in interese. Tako so nastale mnoge nevladne organizacije, ki ne pomenijo nujno opozicije oblasti. Še več. Mnoge od teh so pripravljene sodelovati v skupnosti za skupnost. Nekatere pa imajo celo status javnih služb (prostovoljno gasilstvo). Kerte organizacije delujejo predvsem na lokalnih nivojih, je zanje pomembno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. V tem pogledu so zainteresirane tudi za letošnje lokalne volitve. LOKALNO PARTNERSTVO V torek, 4. maja, je po Sloveniji potekalo deset druženj med nevladnimi organizacijami in novinarji, na katerih so regionalna stičišča za nevladne organizacije predstavila aktivnosti pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Za širšo celjsko regijo je bilo tako srečanje pripravljeno v Velenju, organiziralo pa ga je Regijsko stičišče nevladnih organizacij Zavod Ipak Velenje. Ob tem so predstavili pravkar izdano publikacijo z naslovom Moja družba, ki je priročnik o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami. Kot je povedal dr. Vojko Strahovnik iz Ipaka, je obdobje pred volitvami pravi čas, da nevladne organizacije povprašajo bodoče župane in kandidate na lokalnih volitvah, kako vidijo sodelovanje oziroma partnerstvo med občino in nevladnimi organizacijami. PREMALO IZKORIŠČEN POTENCIAL Različna društva, zavodi in podobne oblike organiziranega druženja občanov, na Celjskem jih je več kot dva tisoč, so potencial, kije v Sloveniji še premalo izkoriščen. Prostovoljstvo in pripravljenost biti koristni, se pokaže zlasti ob različnih socialnih potrebah, naravnih in drugih nesrečah, pa tudi ob taki akciji, kotje bila minula Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, kjer so prevladovali udeleženci, organizirani v različnih oblikah nevladnih organizacij. V V RAZLIČNIH OBČINAH RAZLIČNO Na velenjskem srečanju je V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI JE DRUGAČE O omenjeni temi je spregovoril tudi predsednik Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje Anton Gračner. Naštel je številne dejavnosti, ki jih društvo organizira za svojih tisoč članov. Glede financiranja je povedal, da je 75 odstotkov denarja ki ga društvo dobi od občin, od krovne organizacije, od članarine in zelo redko od donatorjev, potrebno nameniti os- Anton Gračner (levo) je izpostavil mozirsko občino, kjer so dobro seznanjeni s tem, kako aktivno katero društvo deluje in jim v tem smislu namenjajo tudi proračunski denar (foto: Marija Lebar) sodeloval Igor Cesar, predsednik športnega društva Rogaška Slatina. Ta je povedal, da se društva redno srečujejo s finančnimi težavami, saj od občin dobijo premalo denarja. Iz že tako omejenega zneska v proračunih se marsikje financira tudi društva, ki so »le na papirju«, in v primerjavi z aktivnimi društvi ne delajo, denar pa le dobijo. Ko smo vprašali, če občine ne preverjajo, kako so taka sredstva potrošena, je govornik dejal, da vsako društvu pač mora oddati poročilo o delu, ki pa ga ni težko napisati, ne glede na to, kaj in koliko kdo dela. Težava je tudi v tem, je dodal dr. Vojko Strahovnik, da se društva financirajo glede na občino, v kateri imajo sedež. Prav bi bilo, da bi denar dajale občine, kjer člani posameznih društev aktivno delujejo, je še menil. novni dejavnosti, le četrtina pa ostane za organizacijske potrebe delovanja drušh/a. Z občinami imajo dobre izkušnje. Izpostavil je mozirsko občino in njenega župana Ivana Suhover-šnika, kjer so dobro seznanjeni s tem, kako aktivno katero društvo deluje in jim vtem smislu namenjajo tudi proračunski denar. Zgornje-savinjski župani so poskrbeli tudi za financiranje društev, ki združujejo člane iz večih občin, ne glede na sedež. VOLITVE KOT PRILOŽNOST Prav zato, da bi poudarili pomen nevladnih organizacij in potrebo po sodelovanju z občinami, so stičišča nevladnih organizacij po Sloveniji pripravila projekt, kjer bodo občinam podeljevali naziv Nevladnim organizacijam prijazna občina. »Za to je potrebno vzpostaviti merjenje stopnje vključevanja javnosti in uvesti kazalnike merjenja,« so zapisali v priročniku ter nekaj kazalnikov tudi našteli. Kotje bilo povedano na srečanju v Velenju, se bodo predstavniki nevladnih organizacij udeleževali predstavitev kandidatov za župane in jih povprašali tudi o njihovem pogledu na vključevanje nevladnih organizacij v delovanje in odločanje občin. Kandidatom, ki bodo to temo zadovoljivo vnesli v svoj program, bodo dali naziv Nevladnim organizacijam prijazen kandidat. Ker je tema dokaj občutljiva, je treba poudariti, da bo to edini kriterij in da imenovanje ne bo imelo politične vsebine. Marija Lebar NAZARJE Junija ponovna prodaja nepremičnin Elkroja Nazorsko podjetje Elkroj, ki je od lanskega aprila v stečaju, je objavilo javno dražbo, na kateri naj bi prodali štiri nepremične omenjenega podjetja. Skupna vrednost objektov je po podatkih, objavljenih na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, 407 tisoč evrov. Potencialni kupci morajo za posamezno nepremičnino plačati varščino, ki se giblje od 500 do 15.400 evrov. Javna dražba bo 9. junija na sedežu družbe v Nazarjah. Ogled zgradbje možen ob predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Stevom Radovanovičem. Nepremičnine je Radovanovič z zavezujočim zbiranjem ponudb prodajal že lani oktobra, a pri tem ni bil uspešen. Marija Sukalo OBČINSKI ODBOR STRANKE NOVA SLOVENIJA V GORNJEM GRADU Predstavitev kandidata za župana in aktivnosti pred volitvami Člani občinskega odbora stranke Nova Slovenija v Gornjem Gradu so se v sredo, 5. maja, zbrali na drugi seji. Na ustanovni seji pred mese- cem dni so se namreč odločili, da bodo tokrat predstavili plan dela in aktivnosti za prihajajoče lokalne volitve in predstavili kandidata Člani stranke Nova Slovenija so predstavili kandidata za župana na jesenskih lokalnih volitvah (foto: Štefka Sem) OBČINSKI SVET NAZARJE Ob toplarju kulturni spomenik tudi Bohačeva gostilna Člani občinskega sveta Nazarje so na predlog župana Ivana Puntata soglasno potrdili sklep o sprejemu osnutka odloka o razglasitvi znane nazorske Bohačeve hiše, imenovane Bohačeva gostilna, za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju občine. Željo za razglasitev je izrazil lastnik objekta. Lastnikova namera je, da pristopi k obnovi stavbe v sodelovanju z ministrslvom za kulturo in pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na občini so v skladu s podrobnim Stavba, imenovana Bohačeva gostila, bo kulturni spomenik (foto: Marija Lebar) stranke za župana. Nova Slovenija je krščansko demokratska stranka. Predstavniki pravijo, da se zavzemajo za obče človeške vrednote, predvsem jim je v mislih družina, poštenje in enakopravnost. Za letošnje lokalne volitve želijo v svojo stranko pritegniti čim več mladih in pozitivno mislečih ljudi, ki bodo delili to mišljenje. V stranki menijo, daje v Gornjem Gradu čas za novega župana, zato so predstavili svojega kandidata, Klemna Petka. Petek je kot sedanji podžupan vpeljan in seznanjen z delom občine. Ker sodeluje v mnogih društvih in ima željo po izboljšanju življenja občanov, v stranki menijo, da je zaupanja vreden kandi- prostorskim načrtom pripravili odlok o zavarovanju Bohačeve gostilne, h kateremu je dal soglasje tudi zavod. Odlok bo skupaj s podrobnim pros-torskim načrtom in strokovnimi podlagami zavoda ustrezna podlaga za kakršnekoli posege na objektu ali v njegovi okolici. Stavba bo skupaj s kulturnim spomenikom Bohačevim toplarjem dajala pridih preteklosti in nekdanje arhitekture novo nastajajočemu centru na tem območju Nazarij. Marija Lebar dat. Poleg pozitivno mislečega kandidata za župana si v stranki želijo tudi enako misleče kandidate za svetnike. V odboru so se začeli razgovori s posamezniki in do naslednje seje bodo imeli pripravljen seznam. Takrat bodo podrobno obravnavali tudi program stranke in aktivnosti vezane na lokalne volitve. V program bodo vključene dejavnosti, ki bodo izvedljive, saj želijo nastopiti s konkretnimi zadevami, ne iluzijami. Predsednik občinskega odbora Andraž Krznar upa, da bodo občanom pred volitvami uspeli dokazati, da so stranka prihodnosti, vredni zaupanja in njihovih glasov. Štefka Sem Klemen Petek izhaja iz kmečke družine in od tam njegova ljubezen do narave, planin. Po poklicu je diplomirani inženir agronomije, trenutno je absolvent podiplomskega študija varstva naravne dediščine. Aktiven je pri turističnem društvu, saj je mnenja, da je turizem panoga prihodnosti v naši dolini. Kotpodžupan ima dober vpogled v delovanje občine, kar pri svoji kandidaturi vidi kot prednost. Želi si večjo kvaliteto življenja občanov na vseh področjih in za to se bo potrudil po svojih močeh. V redkih prostih trenutkih rad poseže po kakšni dobri knjigi. )to: Štefka Sem) "Na KRATKO lepša prihodnost za obrtnike? V četrtek, 6. maja, v času, koje v Portorožu potekala prireditev Dnevi slovenske obrti in podjetništva, je Vlada Republike Slovenije potrdila akcijski načrt za izvajanje akta za mala podjetja. Načelo tega dokumenta je Najprej pomisli na male. Obrtno-podjetniška zbornica je z optimizmom pozdravila sprejetje tega dokumenta. Zlasti obrtnike, male in mikro podjetnike pesti plačilna nedisciplina, saj ti mnogokrat delajo kot dobavitelji ali podizvajalci za večje sisteme in na plačila čakajo nerazumno dolgo. Upajo, da se bo z novim akcijskim načrtom to spremenilo. ML Več o tej temi v prihodnji številki Savinjskih novic. GORENJE NOTRANJA OPREMA Prenovljen program kuhinj Gorenje in Marles j na trgu junija Minuli četrtek in petek je Gorenjevo podjetje Notranja oprema pripravilo v razstavno prodajnem salonu v Velenju sejemsko prireditev, na kateri so prvič predstavili popolnoma prenovljene programe kuhinj Gorenje in Marles, kijih tržijo. Poleg kuhinj so bile v prav tako prenovljenem salonu na ogled še novosti s področja ostalega pohištva, kopalnic, keramike in gospodinjskih aparatov. Zanimanje za dogodek je bilo oba dneva veliko, o čemer so pričali tudi številni obiskovalci in novinarji iz tujine. KUHINJE DANAŠNJEGA DNE Pri novi liniji kuhinj, ki bodo v redni prodaji na voljo že od junija dalje, so domači oblikovalci upoštevali tako sodoben dizajn in vizualno privlačnost kot varnost uporabnikov oziroma stanovalcev. Ponekod so se zgledovali tudi po smernicah Feng šuja. Razen tega so s sodobnimi elektronskimi gospodinjskimi aparati olajšali in poenostavili gospodinjska opravila. Samo kuhinjsko pohištvo je zaobljenih oblik. Elementi se odpirajo po sistemu porini - potegni, vrata na zgornjih elementih se ne odpirajo na stran, temveč se zložijo navzgor. Tako ni nevarnosti, da bi se vanje udarili, kadar so odprta. Vgrajeni so najsodobnejši gospodinjski stroji linije Ora Ito in tudi mali gospodinjski aparati, ki olajšajo delo. Posebnostje kuhinjska napa, ki deluje senzorsko in se po potrebi sama vključi. Pohištvoje na voljo v številnih barvah, poudarek pa je na sijajnih površinah, ki so ponovno v trendu. Elementi so oblikovani modularno, da se lahko sestavljajo po želji in se brez ostrega prehoda nadaljujejo v dnevno sobo ali predsobo. Kuhinjsko pohištvoje kompatibilno z dnevnimi sobami se v ogretem prostoru osušimo in tako ne zmočimo celotne kopalnice, poleg tega nas ne zebe, ko izstopimo. Sodobna Gorenjeva kuhinja s samostojećim delovnim pultom, desno »pametna« zofa s hladilnikom (foto: Marija Lebar) in ostalim pohištvom ter primerno za enoprostorska stanovanja brez vmesnih sten. KOPALNICE IN KERAMIKA Tudi pri kopalnicah so prikazali številne izboljšave. Tako je na voljo tuš kabina, predeljena na dva dela. V prvem se stuširamo, v drugem pa Številne novosti so zlasti v sodobno oblikovani kopalniški opremi, med drugim povsem samostojeća kopalna kad. Zanimivi in premišljeni so tudi ostali elementi, kot so umivalniki in vodovodne pipe. Prav tako so novost keramične ploščice, ki so oblikovane reliefno, ponekod tudi s filigranskimi metalnimi efekti. Številne barve omogočajo različne kombinacije za vsak okus. SOCIALNI DEMOKRATI VELENJE Zbrana pomot tudi v Mozirje Strokovni svet za socialna vprašanja pri območnem odboru velenjskih socialnih demokratov je konec marca v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki organiziral zbiralno akcijo življenjskih potrebščin. Dobri ljudje so darovali kar za dva tovornjaka pohištva, oblačil, posteljnine in igrač, ki so bile razdeljene varni hiši Velenje in materinskima domovoma v Žalcu in Mozirju. V varnih hišah in materinskih domovih živijo predvsem ženske z otroki, ki so se spričo življenjske ogroženosti in nasilja v družinah morale umakniti s svojih domov. Velikokrat brez vsega, tudi najosnovnejših potrebščin. V teh hišah, ki postanejo njihov dom za leto dni ali manj, nato vsaj delno celijo pridobljene fizične, duševne rane. Seveda pa za življenje potrebujejo marsikaj, zato dobri ljudje velikokrat priskočijo na pomoč, tudi na akcijah, kakršna je bila ta. Nad količino v dvodnevni akciji zbranega so bili presenečeni še najbolj organizatorji sami, ki se niso nadejali tako dobrega odziva ljudi. Zbrane življenjske potrebščine so bile najprej skrbno selekcionirane, očiščene in zložene, šele nato predane v uporabo novim lastnikom. Materinskemu domu Mozirje je bilo podarjenih več kosov pohištva, posode, različnih tkanin in drugih, nujno potrebnih življenjskih potrebščin. S skrbjo in podobnimi dejanji lahko stanovalke spoznavajo, da v stiski niso ostale same in da ljudem okoli njih ni vseeno, kako in v kakšnih razmerah živijo. Benjamin Kanjir »PAMETNI« GOSPODINJSKI APARATI Najsodobnejše kuhinjske pečice so vgrajene višje, da se pri uporabi ni potrebno sklanjati. Elektronika z različnimi programi olajša delo in zagotavlja uspeh. Če želimo speči kruh, pritisnemo na gumb s sličico kruha ali za piščanca gumb s sličico piščanca in pečica sama poskrbi za vse ostalo. Izbira programov je precejšnja. Na ogled so bili zanimivi in zmogljivejši pralni in sušilni stroji, tudi v črni izvedbi. Trenutno so priljubljeni retro hladilniki, ki so na voljo v najrazličnejših barvah od bele, črne, smetanaste, zlate, rdeče in vse do rožnate. Na ogled je bila »pametna« zofa. To je sedežna in ležišče obenem z vgrajenim hladilnikom, s katerim ravnamo s pritiskom na gumb. Mnoge izboljšave v smislu uporabnosti in lepega izgleda niso navdušile samo ženskega dela obiskovalcev. Nove kopalnice bodo na voljo jeseni. Marija Lebar POSLOVANJE BANKE CELJE Kljub nestabilnim gospodarskim razmeram ustvarjajo dobiček in širijo poslovno mrežo Člani uprave Banke Celje: predsednik Dušan Drofenik (v sredini), Davorin Leskovar (levo) in Aleksander Vozel so predstavili poslovne rezultate in načrte za letošnje leto (foto: Fanika Strašek) Banka Celje je pravna naslednica Celjske mestne hranilnice, kije bila ustanovljena pred 145 leti. Dolgo je bila znana kot regijska banka inje poslovala le v Celju, pred leti pa je začela »pohod » po Sloveniji. Lanije odprla poslovalnico v Mariboru, letos še v Kopru. Njihova poslovna mreža sedaj šteje 33 enot s 585 zaposlenimi, nameščenih imajo 93 bankomatov, zaupa pa jim preko 130 tisoč komitentov. V slovenskem prostoru dosega petodstotni tržni delež, kar jo uvršča na šesto mesto med bankami. Ima 698 delničarjev, največja med njimi je Nova Ljubljanska banka d.d. s 40,99 odstotka lastniškega deleža. Uprava banke, predsednik Dušan Drofenik in člana Davorin Leskovar in Aleksander Vozel, je 5. maja novinarjem predstavila poslovne rezultate banke v letu 2009 in v prvem tromesečju letos ter razkrila načrte za letošnje leto. Glede na razmere v mednarodnem in domačem poslovanju ocen- jujejo poslovanje banke v letu 2009 za uspešno. Njihova bilančna vsota seje v primerjavi z letom 2008 povečala za šest odstotkov, obseg depozitov nebančnega sektorja so povečali za 13 odstotkov. Zapadle tuje vire financiranja so učinkovito nadomeščali z najemom dolgo- ročnih virov pri SID banki, v tujini pa so pridobili triletni kreditv višini 51,5 milijona evrov. S pridobljenimi viri je banka vrednostno najbolj povečala kredite prebivalcem, ki so dosegli šestodstotno rast. Delničarjem so izplačali tudi dividende. Njihov končni rezultat poslovanja je bil se- dem odstotkov višji kotv letu 2008, dobiček pred obdavčitvijo pa je znašal 8,5 milijona evrov. Tudi v prvem trimesečju letos nadaljujejo z uspešnim poslovanjem, saj je njihov bruto dobiček za 24 odstotkov višji, kot je bil v enakem obdobju preteklega leta. Tudi ostali kazalniki poslovanja so takšni, da zagotavljajo banki varno poslovanje v prihodnje. Za leto 2010, ob trenutnih napovedih o postopnem oživljanju svetovnih gospodarstev, načrtujejo petodstotno rast obsega poslovanja. V svojo ponudbo je banka letos dodala novost, stanovanjske in mobilne okoljske kredite, ki so namenjeni fizičnim osebam. Z ugodnejšimi pogoji želijo spodbuditi investicije v okoljevarstvene namene. S sredstvi kredita v znesku 50 milijonov evrov, ki jih bo banka prejela od Evropske investicijske banke, nameravajo predvsem financirati projekte malih in srednjih podjetij. Fanika Strašek ARA D.O.O., LEVEC Dve desetletji dela temelji na stalnem razvoju Robert Mlinar je poudaril, da želijo biti v Ari tudi v prihodnje ključni nosilci idej in novih poslovnih pristopov pri varovanju okolja (foto: Marija Šukalo) V soboto je 20-letnico delovanja zaokrožila Ara d.o.o., specializirana trgovina za barve in lake iz Levca. Ob tej priložnosti so pripravili dan odprtih vrat in kupcem poleg svetovanja ponudili prodajni program z 20-odstotnim popustom. Pred prodajalno so se s svojim asortimanom predstavili tudi njihovi dobavitelji. Začetki delovanja trgovine, ki se ukvarja s prodajo zidnih in fasadnih barv ter barv za kovino, ies in avtomobile, po besedah lastnika Roberta Mlinarja segajo v leto 1990, ko so s svojo dejavnostjo pričeli pri Zlatem križu v Žalcu, sedaj pa že več kot osem let poslujejo na novi lokaciji v Levcu. K prodaji so dodali še mešanje barv in lakov. Njihovo delo je vseskozi temeljilo na kontinuiranem razvoju na osnovi izkušenj, prenosov dobrih praks kakor tudi uvajanju kvalitetnih blagovnih znamk znanih in preizkušenih domačih ter tujih proizvajalcev. V zadnjih letih pospešeno delujejo na področju psihologije barv in njihovega vpliva na počutje. Pridobljeno znanje in bogate izkušnje želijo prenesti do kupcev s ciljem omogočanja dviga višje kvalitete bivanja in počutja v domovih kakor tudi na delovnih mestih. Njihova vizija je s celovitim poslovnim pristopom in večletnimi izkušnjami pomagati kupcem pri izbiri in uporabi sredstev za zaščito in dekoracijo vseh površin. »Življenje v barvah je eden našim pregovorov, kar ne pomeni samo nekaj odtenkov. Radi bi vam popestrili življenje, zato nudimo možnost mešanja barv različnih proizvajalcev v več tisoč barvnih odtenkih. Verjamemo, da lahko izpolnimo najzahtevnejše želje in potrebe kupcev,« je ob predstavitvi trgovine povedal Robert Mlinar in poudaril, da želijo biti v Ah tudi v prihodnje ključni nosilci idej ter novih poslovnih pristopov pri varovanju okolja. Zavedajo se moči barv in njihovega vpliva na počutje in delovno vzdušje posameznika, zato želijo posredovati pridobljena znanja s področja psihologije barv ter zgraditi dolgoročne odnose s kupci, dobavitelji in investitorji. Marija Šukalo Ivan Purnat (foto: Marija Lebar) Številne pridobitve, ki so jih in jih še bodo v Nazarjah deležni v zadnjem obdobju, so plod dolgoletnega, načrtnega in vztrajnega dela - tudi občinske uprave in župana Ivana Purnata. Ta zase meni, da je bolj človek dejanj kot besed. Kot tak je vedno razmislil, ali bo mogoče predlagano ali obljubljeno tudi izpolniti, šele potem je o tem tudi spregovoril in pričel z aktivnostmi za uresničitev. Kot sam pravi, so sodbo o njegovem delu vsaka štiri leta dali volivci, ki so mu zaupali naslednji mandat. Na tak način in v sodelovanju s člani občinskega sveta so v Nazarjah vtem času dosegli marsikaj. - Šestnajst let, to je štiri mandate, ste nazorski župan. Ali drži, da po izteku tega mandata ne mislite več kandidirati na župansko mesto? To drži. (Smeh) Dovolj je bilo, mesto je treba prepustiti novim ljudem, novim idejam. V teh šestnajstih letih smo uresničili marsikaj, karje sprva izgledalo težko dosegljivo, zdaj je čas, da delo nadaljujejo drugi. - Kako se je vaša županska oziroma politična pot sploh začela? /TTN 8 IVAN PURNAT, ŽUPAN OBČINE NAZARJE Sadovi zadnji let so plod dolgotrajnega dela Po izobrazbi sem pedagog in sem bil učitelj. Kasneje sem bil ravnatelj Osnovne šole Frana Kocbeka v Gornjem Gradu, bil pa sem tudi direktor Delavske univerze v Mozirju. Ob tem sem v prostem času počel še marsikaj, med drugim sem sodeloval pri nastajanju časopisa Savinjske novice, bil pa sem tudi delegat v prvi večstrankarski skupščini občine Mozirje v obdobju 1990-1994. Leta 1991 sem se odločil za samostojno poslovno pot. Postal sem podjetnik. Ko seje leta 1994 razdelila nekdanja skupna občina Mozirje inje bila ustanovljena tudi nova občina Nazarje, sem kandidiral za župana in bil izvoljen. - Kakšni so bili razlogi, da ste se odločili za kandidaturo? Da sem kandidiral, so me prepričali na zboru krajanov v Šmartnem ob Dreti. Tam sem bil tisti čas predsednik krajevne skupnosti. Tudi sam sem videl priložnost, da s skupnimi močmi naredimo kaj dobrega za napredek celotnega nazorskega območja. - Na področju lokalne samouprave takrat ni bilo veliko izkušenj. Pravzaprav ste v tistih letih orali ledino pri delovanju občine. Kakšni so spomini na tisti čas? Res smo se včasih malo lovili. Glede upravljanja občine smo v začetku dobivali tudi navodila od države. Zlasti pa smo gradili na samoiniciativnosti. Meni je bilo v tem pogledu nekoliko lažje, saj sem imel vodstvene izkušnje iz prejšnjih služb, poleg tega pa tudi kot predsednik krajevne skupnosti. V začetku delovanja nove nazorske občine nismo imeli niti primernih prostorov. Eno leto smo delovali v prostorih krajevnega matičnega urada v domu kulture, potem pa smo za svoje potrebe od Gozdnega gospodarstva Nazarje najeli del gradu Vrbovec. Kmalu smo se srečali stolikšnim obsegom dela, da smo morali zaposliti stalno sodelavko in tajnika občine. To je bilo sredi leta 1995. Pozneje sem se delno zaposlil tudi sam. Samo delno zato, ker sem bil sicer ekonomsko neodvisen od te zaposlitve. - Občina je v vseh teh letih veliko pridobila. S čim ste začeli? Nazarje so bile že iz preteklosti predvsem gospodarski kraj. Tako je bilo tudi vzačetku samostojne občine. Ničesar zanimivega ni bilo, kar bi pritegnilo turista, malo takega, kar bi Nazarčanom nudilo prijaznejše bivanje tudi v smislu kulturne ponudbe in izobraževanja. Tako smo se najprej lotili prve faze obnove stopnic, ki vodijo na samostanski hrib in sofinancirali obnovo frančiškanske knjižnice, kije pravi kulturni zaklad. - V kraju ni bilo popolne osnovne šole? Tudi na področju šolstva imamo v Nazarjah izredno tradicijo, saj je že pred stoletji obstajala ljudska šola v samostanu. Ko smo začeli z občino, je bila tukaj osnovna šola samo do 5. razreda, višje razrede so učenci obiskovali v Mozirju. Iz Šmartnega ob Dreti, kjer je bila štirirazrednica, pa so se vozili v šolo v Gornji Grad. Na zboru krajanov v Nazarjah jeseni leta 1995 je bila izražena ideja po lastni popolni osnovni šoli, ki so jo podprli tudi predsedniki krajevnih skupnosti. Leta 1996 smo pričeli z razgovori na državnem nivoju. Sam sem se večkrat mudil na »Vsa ta leta smo na občini delali zelo intenzivno. Nepreglednega toka različne dokumentacije in papirjev, ki so potrebni za vsak še tako majhen projekt, občani seveda ne vidijo.« ministrstvu za šolstvo in pristojne poskušal prepričati o nujnosti popolne osnovne šole v kraju. Uporabil sem vsa legalna sredstva in moč argumentov in končno smo dobili privolitev. Kar nekaj časa nam je vzelo pridobivanje različne dokumentacije. Graditi smo začeli marca 1998, šolska zgradba pa je bila dokončana inje sprejela prve učence jeseni leta 1999. Hkrati je nad osnovno šolo dobila prostore tudi glasbena šola. Lani smo tako slovesno proslavljali desetletnico šole. - Vendar s tem zgodba še ni bila čisto končana? Resje, za šolo smo potrebovali še telovadnico. Projekt zanjo je bil že narejen. Pojavile pa so se želje in potrebe krajanov po možnosti rekreacije tudi za odrasle, zato smo začeli razmišljati o večji dvorani, kjer bi bilo mogoče izvajati tudi igre z žogo. Ministrstvo za šolstvo in športje bilo pripravljeno prispevati le tolikšen delež, kolikršno telovadnico bi potrebovala šola. Ker vtistem času vcelotni dolini ni bilo primerne športne dvorane in ker so se v Nazarjah pričela ustanavljati športna društva, kot so košarkarski, nogometni in rokometni klub, smo se odločili za gradnjo dvorane. Najeti smo morali kredit, ki smo ga odplačali šele v letu 2007. - Ali imate občutek, da zadnja leta prinašajo sadove naprezanj in dela minulih let? Včasih se je morda zdelo (in tudi govorilo), da se na občini ne dela (dovolj), saj na zunaj ni bilo takoj vidnih rezultatov. Vsa ta leta smo na občini delali zelo intenzivno. Nepreglednega toka različne dokumentacije in papirjev, ki so potrebni za vsak še tako majhen projekt, občani seveda ne vidijo. Na občini pa smo v to vlagali res veliko napora. Dinamika novih projektov je bila ves čas intenzivna. Takšen je med drugim primer Industrijsko obrtne cone Prihova, za katero je ideja nastala že v bivši skupni občini Mozirje. Po denacionalizaciji zemljišča so nastala različna lastniška razmerja in pravice. Velik del je pripadel agrarni skupnosti. Urediti je bilo treba nekatera dedovanja in odkupiti zemljišča, kar je trajalo več let. Zazidalni načrt je že obstajal, a gaje bilo treba prilagoditi današnjim zahtevam in ga spremeniti. To zopet terja določen čas. Sledilo je pridobivanje ustrezne dokumentacije in gradbenega dovoljenja, ki smo ga pridobili spomladi leta 2009. - Kako je bilo s financiranjem Industrijsko obrtne cone Prihova? Že za prvo fazo komunalne ureditve leta 2009 smo uspeli pridobiti evropska sredstva preko regionalnih razvojnih programov. Enako predvidevamo tudi za letošnji del investicije, dela bodo zaključena do občinskega praznika. Skupna vrednost celotne investicije bo okoli štiri milijone evrov. Več kot polovico razpoložljivih zemljišč je že prodanih, za ostala pa so investitorji izkazali velik interes. Tako računamo, da bo cona v teh ne ravno rožnatih časih pomenila nov gospodarski preboj in prinesla nekaj novih delovnih mest. - Kar nekaj delovnih mest je v teh šestnajstih letih v Nazarjah tudi ugasnilo. Kaj je to pomenilo za občino? Stečaji več podjetij, med katerimi je zadnji Elkroj, so imeli za posledico spremembo socialne strukture občanov. Občina je pri odpravi gmotnih težav tem občanom pomagala posredno. Med drugim smo po potrebi sofinancirali bivanje otrok v vrtcu in subvencionirali najemnine za stanovanja. Hkrati s tem, ko so nekatera podjetja propadla, so na prostoru nekdanjega Glina zrasle nove gospodarske družbe, ki so prinesle tudi delovna mesta. Ob tem je potrebno omeniti podjetje BS H Hišni aparati Nazarje, ki seje v štiridesetletni zgodovini izjemno razvilo in stalno ustvarja nova delovna mesta. Tukaj so zaposleni predvsem ljudje iz naše doline, že letosjih je na novo dobilo službo več kot 150. - Na občini ste si prizadevali in tudi uspeli zagotoviti zemljišča za individualno gradnjo tako v Nazarjah kot v Šmartnem ob Dreti. Kako daleč ste? Za individualno gradnjo sta predvideni zemljišči Za samostanom v Nazarjah in območje Biča v Šmartnem ob Dreti, povsod po osem gradbenih parcel. Za samostanom smo že začeli s komunalno ureditvijo. Kar nekaj stanovanj bo na voljo v novih stanovanjsko poslovnih objektih v središču Nazarij, kjer bo petdeset stanovanj. Manjši blok začnemo »Lani smo od Nove Ljubljanske banke odkupili prostore v domu kulture. Tako je zdaj ves objekt v lasti občine. V na novo odkupljenem delu, ki meri okoli 70 kvadratnih metrov, nameravamo ustanoviti mladinski center.« graditi še letos. S tako stanovanjsko politiko želimo zaustaviti odhajanje mladih in morda privabiti koga tudi od drugod, da se naseli in zaživi pri nas. - Da bo življenje v Nazarjah še bolj kakovostno, ste začeli z oblikovanjem trga, ki naj bi bil središče kraja, skupaj z državo boste uredili krožišče in del Zadrečke ceste, lani je bila končana prva faza prenove Lesarske ceste, letos to prenovo nadaljujete... Polaganje asfalta nikoli ni bila prioriteta na mojem seznamu. Vendar je za dostojno življenje potrebna tudi ustrezna infrastruktura. Pri tem nismo skrbeli le za samo središče občine. Številni kilometri asfaltiranih cest so dolini in Nazarjam približali najoddaljenejše kmetije s Črete, Dobrovelj in od drugod. Morda je pri tem potrebno omeniti še sanacijo posledic kar dveh velikih poplav, s katerimi še nismo povsem končali. Te so občini zadale precej problemov, tudi v finančnem smislu. - Dejali ste, da asfalt ni tisto najpomembnejše? Poleg ustrezne infrastrukture smo skrbeli tudi za kulturno plat bivanja. V občinski Jakijevi hiši smo že pred časom oblikovali galerijo s stalno razstavo njegovih del, kjer se odvijajo številni kulturni dogodki. Lotili smo se prenove doma kulture, ki poteka fazno. Zaključujemo prenovo Bo-hačevega toplarja, stavbne kulturne dediščine, ki bo dobil sodobno in zanimivo vsebino. Ustanovili smo muzej lesarstva; za turiste in tudi za šolarje je izredno privlačna razstava o lesarstvu v naši dolini. S centrom za samostojno učenje pa smo poskrbeli še za tiste odrasle, ki se zavedajo pomembnosti vseživljenjskega učenja. - Stavite na mlade in jih želite zadržati v kraju. Kaj jim še nudite? Lani smo od Nove Ljubljanske banke odkupili prostore v domu kulture. Tako je zdaj ves objekt v lasti občine. V na novo odkupljenem delu, ki meri okoli 70 kvadratnih metrov, nameravamo ustanoviti mladinski center. Z aktivnostmi smo že začeli. - Naštela sva veliko pridobitev in projektov, nekateri so še v teku. Bo ostalo kaj dela tudi za vašega naslednika? Vsake oči imajo svojega malarja, pravi pregovor. Vsak človek gleda na stvari drugače, novi ljudje prinesejo s seboj nove ideje in dela gotovo ne bo zmanjkalo. - Ste zadovoljni z opravljenim delom? Mislim, da so občani na volitvah vsaka štiri leta povedali, kaj menijo o mojem delu. Sam sem delal po svoji vesti in po najboljših močeh v dobro celotne skupnosti. V največje zadovoljstvo mije bilo druženje s prebivalci in občutek zadovoljstva, ko smo se skupaj veselili novih pridobitev v občini. Naj tukaj omenim še Informator, to je glasilo občine, ki ga dvakrat na leto brezplačno dobijo vsa naša gospodinjstva. Imamo tudi aktualno občinsko spletno stran. Prepričan sem, da so »Kar nekaj stanovanj bo na voljo v novih stanovanjsko poslovnih objektih v središču Nazarij, kjer bo petdeset stanovanj. Manjši blok začnemo graditi še letos.« objektivne informacije zelo pomembne, da ne pride do brezplodnih in nerealnih kritik in izgubljanja energije v tej smeri. - Boste svoje župansko delo pogrešali? Na to vprašanje je trenutno še težko odgovoriti. Prav gotovo bodo poslej na vrsti ljudje, katerim sem v teh letih posvečal premalo pozornosti, kakšen izlet, kakšna dobra knjiga ... Prepričan sem, da mi tudi po odhodu ne bo dolgčas. Pogovarjala se je Marija Lebar MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE VELENJE Na sejmu IHIinfos Pretekli vikend je v Tržiču odprl vrata 38. Min-fos, sejem mineralov, fosilov in okolja. Kot posebni gost se je predstavil Muzej premogovništva Slovenije iz Velenja, ki je predstavil zgodovino premogovništva, bivanjsko kulturo rudarjev, rudarsko stanovanje in minerale sveta. Obiskovalcem Minfosa so predstavili tudi tradicionalni sprejem novincev v rudarski stan Skok čez kožo. Organizatorji so dali poseben poudarek razkrivanju lepot mineralnega sveta in pestrim fosilnim najdbam Zgornje Savinjske doline in gospodarsko razgibane Šaleške doline pod skupnim naslovom Iz zakladnice geološke dediščine Šaleške doline. Letošnjega sejma seje udeležilo 65 prodajnih razstavljavcev iz 13 držav. IS OBČINA NAZARJE N|lAf|Z}lAfjRjlj}jEj Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si, objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem Predmet razpisa: Enosobno stanovanje, v izmeri 25,94 m2, Zadrečka cesta 17, Nazarje Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Nazarje in so državljani RS. 2. Čas razpisa od 10.5.2010 do vključno 20.5.2010. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » razpis - stanovanje« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00 Občina Nazarje GLASBENA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 NAZARJE VPIS UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 2010-2011 1. VPIS BREZ SPREJEMNEGA PREIZKUSA V PROGRAMA: - PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA Pouk se izvaja 45 minut tedensko za učence v starosti 5 let, -GLASBENA PRIPRAVNICA Pouk se izvaja 60 minut tedensko za učence v starosti 6 let. Vpis učencev v obe skupini bo potekal od 1. junija 2010 do zasedbe prostih mest (vsaka skupina po 12 - 15 učencev). 2. VPIS S SPREJEMNIM PREIZKUSOM V 1. RAZRED (INSTRUMENTI IN PETJE) Priporočljiva starost za vpis na instrumente je od 7 do 11 let. Priporočljiva starost za vpis k pouku petja je od 17 do 24 let. SPREJEMNI PREIZKUSI BODO V SREDO, 19. MAJA 2010, OD 18. DO 19. URE, V ČETRTEK, 20. MAJA 2010, OD 18. DO 19. URE IN V SOBOTO, 22. MAJA 2010,OD 10. DO 12. URE V GLASBENI ŠOU NAZARJE. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 03 839 4210. OBČINSKI SVET NAZARJE Podprli kandidaturo Jerneja Marinška Nazorski občinski svetniki so se na zadnji seji seznanili s predlogom mnenja o imenovanje ravnatelja Glasbene šole Nazarje. Predlog je občinskemu svetu posredovala občinska volilno mandatna komisija, kije podprla kandidaturo Jerneja Marinška. Občinski svet je soglasno potrdil predlog komisije in k imenovanju Marinška za ravnatelja glasbene šole za dobo pet let podal pozitivno mnenje. Zaradi odhoda v pokoj preneha 1. septembra letos mandat dosedanji ravnateljici Olgi Klemše. Zato je v mesecu marcu svet zavoda glasbene šole objavil razpis za mesto ravnatelja. Na razpis sta prispeli dve prijavi. Prijavila sta se Stefan Gark-ov in Jernej Marinšek. Oba kandida- ta izpolnjujeta razpisne pogoje. Svoje obrazloženo mnenje k imenovanju mora podati tudi ustanoviteljica zavoda - občina. Mnenji morata podati še svet učiteljev in svet staršev. Kot je pojasnil predsednik volilno mandatne komisije Matej Pečovnik, so člani dobro preučili oba programa delovanja, ki sta ju predložila kandidata. Komisija je bila mnenja, da sta oba nedvomno strokovnjaka na glasbenem področju. Marinškov program jih je prepričal zato, ker kaže na nadaljevanje že začete poti delovanja glasbene šole. Ob tem so svetniki še enkrat izrazili pohvalo kakovostnemu delu omenjene institucije. Marija Lebar FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE Prvim magistrom podelili diplome V celjskem Narodnem domu je minuli petek potekala slovesna podelitev diplom diplomantom Fa-kultete za komercialne in poslovne vede (FKPV). V okviru prve celjske fakultete so bile prvič podeljene tudi diplomske listine podiplomskega, torej magistrskega programa. Diplome je prejelo 47 po-diplomskih in 91 dodiplomskih diplomantov FKPV, najboljši študenti so prejeli še knjigo in priznanje. Diplomanti dodiplomskega študija so pridobili naziv diplomirani/-a ekonomist/-ka, tisti, ki so zaključili podiplomski študij, pa naziv magis-ter/magistrica poslovnih ved. V študijskem letu 2010/11 bo FKPV prvič izvajala tudi doktorski študij. Sedež in matična enota fakultete je v Celju, študijski programi pa se izvajajo tudi drugje po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Kranj in v študijskem letu 2010/11 prvič tudi Slovenj Gradec). Poslanstvo Fakultete za komercialne in poslovne vede je zagotavljati gospodarstvu, javnemu in tretjemu sektorju visoko ekonomsko usposobljene kadre za opravljanje pomembnih del v organizacijah. Z delovanjem v Celju želijo približati možnost pridobivanja visoke strokovne izobrazbe študentov Savinjske regije in jih pritegniti z edinstveno programsko usmerjenostjo. ID Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska c. 4, 3331 Nazarje Ljudje in dogodki _________________y PRIREDITEV DRUŠTVA SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Spoznavanje drugačnosti V počastitev štiriindvajsete obletnice delovanja društva Sožitje Zgornje Savinjske doline so člani slednjega 7. maja v športni dvorani v Mozirju organizirali prireditev z naslovom Spoznajmo drugačnost. Na njej so se s pevskimi in plesnimi točkami predstavili gojenci različnih ustanov in vabljeni glasbeniki. S koncertom so se člani društva želeli približati in pokazati širši javnosti. Pokazati vsem, da lahko osebe z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju postorijo marsikaj in s svojo drugačnostjo družbi prispevajo veliko lepega. S svojo dobro voljo, veliko željo in lastnimi talenti te osebe bogatijo družbeni prostor in ga napolnjujejo z drugačnim, manj zaskrbljujočim gledanjem. V časih materialnih, velikokrattudi moralnih kriz, je lahko njihova bližina vzpodbujajoča, zavedanje ob njihovi »drugačnosti« pa dobrodošlo. Na oder športne dvorane, kije ob tej priliki sprejela kakšnih šeststo obiskovalcev, so najprej stopili učenci gornjegrajske podružnične šole iz Bočne. V pesmih so zgradili prijateljstvo in pokazali, kako veliki sončki so. Harmonikarji Andreja Raka so raztegnili frajtonarice in zaigrali dve domači. Gojenci mozirskega varstveno delovnega centra, ki deluje skupaj z žalskim in velenjskim, so občinstvo najprej dodobra nasmejali z odigranim skečem, nato pa še navdušili s folklornim venčkom. Župan Ivan Suhoveršnikje prisotnim predstavil projekt socialnega programa Mozirske trate, v sklopu katerega naj bi do prihodnje zime zrasel tudi nov varstveno delovni center in bivalna enota za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za njim so na oder stopile vedno razposajene pevke skupine Pušeljc. Gojenci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje so zaplesali kar na cesti, harmonikar Zvonko Krumpačnikje tokrat nastopil vtrio zasedbi sToni- Anja Černevšek je opisala svoje življenje in predstavila labradorko Labro, ki jo trener Tomaž uri za njeno družbo in spremljavo (foto: Benjamin Kanjir) jem Drobežem in Tomažem Podlesnikom. Gojenci II. Osnovne šole Žalec so se predstavili z navijaško plesno točko. CUVD Dobrna je zastopal Rok Prašnikar, ki se raztegovanja frajtonarice uči pri Andreju Raku. Dvorano, predvsem mlajše obiskovalce, je dodobra razgrel nastop domače pevke Alye, kije s svojo pojavo in glasom »razlila« med obiskovalce in nastopajoče obilo topline. Bolj umirjena je bila predstavitev slepe Anje Černevšek iz Gornjega Grada. Opisala je svoje življenje in novega člana, ki prihaja vanj. To je labradorka Labra, ki jo trener Tomaž uri za njeno družbo in spremljavo. Dvorana je popolnoma utihnila ob naslednjih nastopajočih. Dekleta iz družine Štiglic so prevzele poslušalce z odpetima domačima pesmima. Pred koncem dve urici trajajoče prireditve so na oder stopili še Atelškovi člani Suške bande. Voditelja Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik sta glasbeni večer peljala od začetka do konca. Direktor Zveze Sožitje Tomaž Jereb seje zahvalil prvi predsednici zgornjesavinjskega Sožitja Darinki Marolt za njen doprinos pri izvajanju društvenih nalog. Gojenci mozirskega varstveno delovnega centra so občinstvo navdušili s folklornim venčkom (foto: Benjamin Kanjir) Ob koncu prireditve je bila z njenim uspehom še najbolj zadovoljna gonilna sila projekta in sedanja predsednica zgornjesavinjskega Sožitja Nevenka Presečnik. Zahvalila se je vsem donatorjem in posameznikom, ki so doprinesli svoj košček pri oblikovanju res praznične pogače. Koncert je bil dopolnjen s predstavitvijo izdelkov gojencev, ki so s stojnic vabili kupce. Benjamin Kanjir ' ... CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Zanimivo potopisno predavanje misijonarja Ocvirka Tokrat so za svoje stanovalce v gornjegrajskem centru starejših za spremembo v programu prireditev poskrbeli z zanimivim potopisnim predavanjem. Navzočeje s predstavitvijo Salomonovih otokov povsem prevzel predavatelj prof. dr. Drago Ocvirk. Salomonovi otoki, kakor sojih poimenovali v 16. stoletju, ležijo tik pod Ekvatorjem. Tam so odkrili veliko zlata. Poleg tega in zanimive zgodovine otočja, so danes tam še večji zakladi, kakor je dejal predavatelj. To so po njegovem mnenju narava, domačini in bogoslovci. Te tri zaklade je z besedo in sliko tudi podrobneje predstavil občinstvu v centru. Drago Ocvirk otočje, o katerem je govoril, dobro pozna, saj je tam v misijonih. Poučuje na tamkajšnjem bogoslovju, ki ga vodijo njegovi sobratje lazaristi. Hkrati je Ocvirk predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in urednik revije Misijonska obzorja. Tako je njegovo življenje razpeto med Slovenijo in Salomonovimi otoki, rad pa se mudi tudi vZgornji Savinjski dolini. Večkrat svoje proste trenutke preživlja na Pobrežjah. Marija Lebar Prof. dr. Drago Ocvirk je stanovalcem gornjegrajskega centra starejših predstavil Salomonove otoke (foto: arhiv centra) SARA LAAAPREČNIK IN MANJA PANČUR IZ GLASBENE ŠOLE NAZARJE Zlati flavtistki na mednarodnem tekmovanju v Požarev«u Učitelj flavte Jernej Marinšek (desno) in korepetitor Toni Acman z zlatima flavtistkama Saro Lamprečnik (druga z leve) in Manjo Pančur (foto: Štefka Sem) Konec aprila se je v Požarevcu odvijalo 7. mednarodno tekmovanje pihalcev, na katerem sta velik uspeh dosegli učenki Glasbene šole Nazarje, Sara Lamprečnik in Manja Pančur. Med 227 tekmovalci je bilo preko sto tekmovalcev v razredu flavta, v katerem sta nastopili Zgornjesavinjčanki. V njuni kategoriji sta med 24 nastopajočimi »pometli« s konkurenco. Sara Lamprečnik je od možnih sto točk osvojila 99 in prejela zlato priznanje in prvo nagrado, Manja Pančurje z osvojenimi 96 točkami prejela zlato priznanje in tretjo nagrado. Mednarodna tričlanska komisija je njune nastope ocenila kot odličen celosten nastop od prihoda na oder do zaključka nastopa. Jernej Marinšek, učitelj flavte na šoli je zelo ponosen na učenki in je pohvalil njuno delo ter napredek. Kar trikrat tedensko prihajata na vaje v šolo, poleg tega vadita tudi doma. Po dosežkih na regijskem in državnem tekmovanju je bilo logično, da se preizkusita tudi na mednarodni ravni. Uspeh, ki sta ga dosegli, je le še večja spodbuda za delo, meni Marinšek. Poleg tega sta obe odličnjakinji in breztežav usklajujeta šolske in glasbene obveznosti. Lamprečnikova in Pančurjeva sta udeležbo na tekmovanju opisali kot prijetno, z nekoliko več treme kot na državnih tekmovanjih. Zanju nepozabno je bilo potovanje v Srbijo in dogodki v Požarevcu, predvsem sta veseli rezultata, ki sta ga dosegli. Nešteto ur vaj seje povrnilo v obliki mednarodnega uspeha in jima dalo elana za nadaljnje delo. Udeležbo na tekmovanju je omogočila glasbena šola, ravnateljica lučke osnovne šole Valerija Robnik pa je posodila kombi, s katerim sta flavtistki v družbi staršev, učitelja Jerneja Marinška in korepetitorja Tonija Acmana odpotovali v Srbijo na njuno prvo mednarodno tekmovanje. Celotna ekipa je zato hvaležna glasbeni šoli in Robnikovi, da ji je bilo omogočeno sodelovanje na tekmovanju. Zlato priznanje si po besedah Marinška in Acmana zaslužijo tudi starši, kajti brez njihove nesebične pomoči učenki ne bi dosegli tega, kar sta. Štefka Sem KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE KOT ORGANIZATOR 14. DRUŽINSKEGA PETJA Družine, ki pojejo, so vrednota Oblakovi bratrani iz Mozirja so zapeli redko slišano pesem Draj dudler (foto: AG) Narodopisna prireditev Družina poje je sklopu prireditev ob mozirskem občinskem prazniku dodala posebno in osebno noto. Letos je v kulturnem domu zapelo dvanajst družin, premierno pa je v uvodu nastopil mešani družinski pevski zbor Kulturnega društva Jurij Mozirje pod vodstvom dirigenta Janija Šuligoja. Prireditev je vodil Jurij Re-penšek, zbrane pa pozdravil tudi podžupan občine Mozirje Roman Čretnik. Družinsko petje je prireditev, ki zaradi svojega poslanstva ohranja naklonjenost pevcev in obiskovalcev, željnih poslušanja neizčrpnega ljudskega pesemskega izročila. Predsednik društva Jure Repenšek je zbrane nagovoril z mislijo, da je njen namen »častno in s spoštovanjem slovensko ljudsko pesem gojiti, negovati, večkrat prepevati, da bo ostala v glavi in srcu. Praznik ljudske pesmi je v družinskem krogu. Danes je družina na prepihu, zato so pomembne pevske družine«. Letos so morali nastopajoči izbirati med pesmimi, ki imajo pripev, kotna primer ljudska Le sekaj, sekaj smrečico. Prišli so iz okoliških in maio bolj oddaljenih krajev, zapeli v različnih sestavih, tudi v narečju in ob spremljavi citer. Vsem pa je bilo dobrodošlo razmišljanje Vesne Sever, glasbenice in sodelavke ra- dia Ognjišče. Na povabilo organizatorja je spregovorila o značilnostih ljudske glasbe. Ta danes živi na koncertnih odrih. Opaziti je porast števila tovrstnih prireditev. O mozirski je dejala, da so nastopajoči izbrali vsebinsko raznolike pesmi, od pripovednih, prigodnih do šaljivih, vinskih, ljubezenskih. Družine so se ločile tudi po načinu petja, saj je enim bližje zborovsko petje, drugim ljudsko, pri katerem »nekdo poje naprej, ostali pa se pridružijo z glasovi čez in basi«. Zbrane je še povabila k poslušanju oddaje na radiu Ognjišče Pevci zapojte, godci zagod'te, v kateri bodo predvajali tudi glasbene utrinke s 14. družinskega petja v Mozirju. Andreja Gumzej Piše: Aleksander Videčnik VEDA O TEM Domoznanstvo na sploh nekoliko zapostavljamo, morda kar preveč, čeprav znana raziskovalka, profesorica Božena Orožen v reviji Celjske muzejske novice opozarja: »Domači kraj, domovina in materin jezik imajo izjemen pomen v življenju posameznika, domoznanstvo oziroma poznavanje doma poje zelo pomembno, saj krepi regionalno in tudi nacionalno zavest.« Ko sem sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pričel zbirati gradivo za knjigo Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti, so bili moji sogovorniki ugledni domačini, predvsem starejši, ki so vedeli veliko povedati iz narodne zakladnice v naših krajih. Tedaj sem zapisal: »Mislim, da potrebuje človek kar nekaj let iskanja po neznanem, da bi si potem smel pogledati v oči in reči - veliko novega si izvedel, marsikaj našel, morda česa tudi ne, morda si pričakoval več ali pa si premalo iskal in zdaj si zadovoljen ali tudi ne. To so pač razmišljanja, a tudi dvomi, ki pisca vznemirjajo ob vsakem zaključenem delu. To lahko še posebej poudarjamo ob zapisovanju našega narodopisnega bogastva, ki je nepregledno bogata kulturna dediščina neštetih rodov slovenskega naroda. Zanj je še posebno pomembna, saj ga opisuje, označuje in osvetljuje ter predstavlja; prav slednje je potem slika omike Slovencev - Zgornjesavinjčanov. Pisci, ki so se lotili opisovanja tovrstne kulturne dediščine, so bili v naših krajih v glavnem učitelji. Nekaj naj jih omenim: J. Korban in Fran Kocbek v Gornjem Gradu, Branko Zemljič na Rečici, Jože Lekše, Franc Hribernik, Franc Praprotnik, Drago Predan in Franjo Vajd v Mozirju, Franc Lekše, župnik v Lučah... Seveda še zdaleč niso našteti vsi, ki so se trudili ohraniti našo preteklost v besedi. Ne trdim, da je moje delo kaj novega v tovrstni literaturi, ie to sem hotel, da je knjiga za našo dolino tudi kamenček v mozaiku zbranega in zapisanega o naših navadah in običajih. Narod, ki ne ceni domoznanstva, ne ceni svoje lastne podobe iz preteklosti, ki se iz nje ne uči, ki je ne skuša razumeti tudi s sedanjega zornega kota, je v pogledu srčne kulture majhen in zaostal. Kri ni voda, so dejali naši predniki, zato jih bomo skušali razumeti v njihovih navadah in običajih. Storimo to s ponosom!« UVODNE MISLI Pestrost krajine in različne stopnje kulture so od nekdaj onemogočale enovit opis Zgornje Savinjske doline. Če je njen ravninski del poln bolj ali naši običaji in navade (1) manj strnjenih naselij in zaselkov, je nasprotno njen hribovski predel povsem nekaj drugega. Tu izstopa Solčavsko, kjer so višinske kmetije najbolj izrazite, tu najdemo tudi najvišje ležečo kmetijo na Slovenskem (1.327 m) - Bukovnik. Za dolino so značilni gozdovi, teh je nad polovico vseh površin, to je 50.751 ha. Vse to seveda naredi življenjske pogoje prebivalcev odvisne od naravnih danosti, kijih taka narava ponuja. Hribovski ljudje so si želeli težko delo olajšati in so ustvarjali tudi za današnje čase zanimiva tehnična pomagala, denimo na kmetiji Macesnik nad Solčavo. Tu naj omenimo še zanimivega samouka Antona Jamnika, kije rezbaril, izdeloval aparate (foto) iz lesa, izdeloval razne pripomočke za kuharske potrebe in ne nazadnje, bil je odličen fotograf in daleč znani urar. Seveda bi še lahko naštevali podobne primere. Dr. Drago Meze je od leta 1976 raziskoval naše hribovske kmetije in napisal študijsko delo. To je izšlo leta 1980 v Ljubljani. Nekaj misli, ki jih je zapisal: »Hribovske kmetije so močno prevladujoča naselbinska oblika v hribovitem alpskem svetu in predalpskem svetu Gornje Savinjske doline. Daleč največ je samotnih kmetij. Ponekod so že toliko skupaj, da lahko govorimo o rahli aglomeraciji samotnih kmetij (Podvolovljek, del Šmihela), so pa vseeno še toliko narazen, da ne moremo govoriti o sklenjenih vaseh; kmetije so med seboj običajno ločene z naravnimi mejami. Med njimi je tudi nekaj manjših zaselkov (Citrov-ka v Šmiklavžu, Negojnica v Poljanah, Jelšane na Dobrovljah), predvsem pa je veliko primerov, kjer stojita na enotni krčevini skupaj ali ie malo narazen po dve kmetiji enakega domačega imena s privzdevkom "zgornji" in "spodnji" (nikoli "veliki", "mali" ali podobno). Takih je več v predalpskem svetu, med tem ko so v alpskem svetu in visokem hribovju redkost. Tako jih na primer na Solčavskem skoraj ni (kolikorjih je, so nastale po zadnji vojni z delitvijo posesti pred agrarno refor- mo: oba Belšaka, Icmanka in Ušovnika). Domnevam, da je tudi večina drugihtovrstnih imen kmetij v Gornji Savinjski dolini nastala z delitvijo posesti v bližnji in daljni preteklosti. Urbar iz leta 1426 ob imenovanju in naštevanju posestnikov ne navaja takih primerov (F. Gestrin 1953).« KAKO JE FRAN KOCBEK OPISAL "GORJANCE" V svoji knjigi Savinjske Alpe (Celje 1926) je Kocbek na njemu edinslven način pisal o "Gorjancih" v naši dolini. »Posestnike v hribih nazivajo Gorjance, one v ravnini pa Poljance, ti se v marsičem med seboj razlikujejo. Zlasti imajo Gorjanci svoje posebnosti, ki vsakega bolj zanimajo. Gorjanci so večinoma vitke rasti in visokega života, nekaj pa je čokatih in okrogloličnih. Večina so flegmatičnega temperamenta; zato so v mišljenju in izrazovanju in kretanju počasni, zaprti, malobesedni in proti tujcu nezaupljivi, sicer so pa vljudni, gostoljubni in mož-beseda. Pri delu so vztrajni in natančni, drugače trezni in zadovoljni. Ob nedeljah radi nekateri nekaj časa posedijo v gostilni, samo v adventu in postu ne. Zberejo se tudi "pobi" (včasih z dečla-mi) in pojejo narodne pesmi, seve, po svoje, konec pesmi strašno nategnejo... Gorjanci na sploh ljubijo glasbo (godbo). Mnogo jih igra harmoniko, citre, orglice ali podnos-nice (te celo nekatere ženske). Tudi radi "rajajo" (plešejo). Gorjanci vstajajo pozimi in poleti s svitom, spat pa gredo kmalu po večerji. Pozimi in ob nedeljah se zabavajo doma z raznimi družabnimi igrami, na primer rinčke talaf, rešeto sjat', golobe uganjat' in podobno. Moški so ponavadi gladko obriti, le zelo malo jih nosi polno brado, še manj pa zanemarjeno. Ženske imajo lase nazaj počesane in v eno ali dve kiti spletene. Gorjanci so večinoma tobakarji, ki radi kade čedre ali fajfe, v lučkih gorah se najdejo tudi ženske, ki kade. Po vojni (1918, op. A.V.), so se uveljavile cigarete. Bomo nadaljevali. Sščemo stare fotografije Zlata poroka pri Moličniku - Preku na Riharjevi kmetiji (Podvolovljek) leta 1956. Fotografijo hrani Ivanka Žibovtv Lučah. Ali nam bo še vseeno? Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! V teh tednih so slovenski mediji, tudi Savinjske novice, polni prispevkov o ekologiji. Prihajajoča pomlad je kot vsako leto prebudila v številnih čistilni nagon. Tak in drugačen. Očistiti je bilo treba dom in njegovo okolico, navlake seje nabralo veliko. In kam z njo? V bližnji gozd ali graben, saj bo zelenje čez nekaj tednov vse lepo pokrilo in zakrilo, voda pa odnesla. Tudi številni graditelji in gradbeniki so še velikokrat takega mnenja. Temu je sklenila narediti konec več kot desetina državljanov Slovenije, ki so se na pobudo dobro organizirane skupine in ob podpori medijev tretjo aprilsko soboto lotili odstranjevanja posledic nemarnosti prvih. Pokazali so, da jim ni vseeno, kaj počnemo z okolico in naravo. Pridružili so se jim lokalne skupnosti, politiki in podjetja, ki so že »po službeni dolžnosti« dolžni skrbeti za to. Za nekaj časa (ur, dni, tednov, morda mesecev?) je Slovenija manj onesnažena. Da pa čistilci ne bi imeli prelahkega dela, sojim »dobrosrčneži« praktično na predvečer nasuli nekaj materiala kar pred nos. Morda samo zato, da bi prišli v Bodico tedna? Ali zato, ker jim je vseeno? In da bi ne bilo prelepo, so nekateri že naslednje dni malo posvinjali očiščene prostorčke. V to sem se prepričal sam, ko sem na parkirišču ob gozdu, ki sem ga pomagal očistiti, že čez nekaj dni naletel na ostanke počitka in malice. Res neprijeten občutek! Podobno se naj- brž počutijo številni člani različnih društev, ki vsako leto v spomladanskih čistilnih akcijah čistijo okolico naselij, poti, vode in gozdove. Čeprav »se premika« in je tovrstno onesnaževanje vsako leto manjše, je njihovo početje še vedno Sizifovo delo oziroma je nekaterim še vedno vseeno. To seje pokazalo pri veliki količini nevarnih in gradbenih odpadkov, ki so seveda ostali, so pa popisani. Tu prostovoljci, tako člani društev kot posamezniki, ne morejo nič. Na vrsti so za to poklicani. Ti so se do sedaj izgovarjali, poleg tega, da ni sredstev za odstranjevanje, velikokrat tudi na to, da lokacije niso znane, da ni katastra divjih odlagališč. To seve- da ni bilo res, odlagališča so bila znana in popisana. Kolegi gozdarji iz vse Slovenije so mi velikokrat pripovedovali, kako so inšpekcijskim službam pripravili vse podatke o tovrstnem onesnaževanju in onesnaževalcih, zlasti tistih, ki so ogrožali vire pitne vode, pa te niso ukrepale. Tudi gozdarji iz našega območja vsako leto naredijo popis divjih odlagališč v gozdovih in so velikokrat pobudniki in izvajalci njihove sanacije. Problem gozdarjev je, da delujejo preveč lokalno, da ne znajo problemov predstaviti širši javnosti. Ekologi brez meja so se problema lotili širše, lahko bi rekli globalno, s pomočjo medijev in seveda spleta. Pri tem so dali v koš vso državo z njenim aparatom oziroma pristojnimi službami. Ali se še spomnite celotnega projekta iz leta 2008 Moja dežela -lepa in gostoljubna, katerega sestavni del je bilo spomladansko čiščenje in urejanje okolja? Pobudnik in koordinator projekta je bila Turistična zveza Slovenije. Temu projektu ob rob smo zapisali, da bodo čistilne akcije uspešne, kojih več ne bo treba. To bo takrat, ko bodo pristojni naredili svoje. Ob tem je zabavno, da se je vse skupaj med drugim začelo tudizara-di tega, ker so enega od pobudnikov akcije zanimali podatki o divjih odlagališčih, a celovitega katastra divjih odlagališč v Sloveniji ni bilo. Sedaj ga imamo. Uporabimo ga. Državljani smo svoje naredili, na vrsti je država. Tudi njej ne sme biti več vseeno. Morda bo sedaj bolj odločno poskrbela, da bodo onesnaževalci okolja in narave v primeru potencialne ekološke ogroženosti tudi kaznovani. In to ne samo na smetiščih. Zavedati se moramo, da so smeti le del onesnaževanja narave. Vas lepo pozdravljam, vaš Zeleni Fanček Očistili smo Slovenijo, odpad je ostal. Smo dolge mesece mleli, seje imeli in se na koncu vendarle dogovorili, da bomo Slovenijo v enem dnevu očistili. KakopakZgornja Savinjska dolina, ki reki Dreta in Savinja ju krasita ni bila izjema. Se ljudstvo je 17. aprila zbralo, staro in mlado, se podalo med grmovje in v soteske, nabirat odpad in smeti. Vse pač, kar se je tekom dolgih let nabralo. So tudi v Šmihelu mladci skupaj stopili, da bi za svoje bregove širom nederij Mozirske planine poskrbeli in iz jam potegnili, kar pač tja ne sodi. So z višje inštance »betel« dobili, kje so odsluženi pralni stroji, »plehovje« in avtomobili. V sobotnem jutru so vpregli landinije, lamborginije, zetorje in vse, kar ima konjev nebroj, ter se zakadili proti cerkvici sv. Radegunde. Še pred njo so desno krenili proti Trnavi, ki tod še moč nabira. Pa je graben res globok, prek sedemdeset metrov. Doslej pač idealno pokopal- išče za marsikaj odsluženega je tod bilo, sedaj pa mora vse na piano, da Slovenija spet čista bo. So mladci sile napeli, mišice razvneli, verige razvili in navlako iz jarka globokega potegnili. In ob koncu dneva bili veseli, saj so veliko dobrega za svoj dom in okolico storili. O vsem tem odgovorne obvestili, da bi navlako na kakšen primeren odpad odpeljali in po možnosti razgradili. Pa dnevi in tedni so minili, za kup pločevine se odgovorni niso zmenili. In sedaj kup pod sveto Rade-gundo čaka, če bo kdaj še akcija taka, da se navlaka zbrana nekam odpelja, kjer ne bo več onečaščala okolja. Benjamin Kanjir TRADICIONALEN PRVOMAJSKI POHOD NA ČRETO Sonce in tradicijo polepšala praznik dela (foto: Tatiana Golob) 1. majje praznik, ki ga marsikdo najraje preživi v naravi, zato so tega dne organizirani številni pohodi v planine. Tudi Krajevna skupnost Kokarje že leta pripravlja tradicionalen prvomajski pohod na Čreto, ki je vsakič bolj obiskan, tako z za-drečke kot vranske strani. Pohodniki iz KS Kokarje so svojo pot pričeli na Lazah nad Kokarjah, se okrepčali pri kmetiji Kra-pletovih in nadaljevali pot proti Marijini cerkvi, kjer so se lahko udeležili delavske maše ali se pomudili pri koči Planinskega društva Vransko. Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik KS Kokarje Stane Flere, je pohod namenjen tako spoznavanju okoliških kmetij kot spominjanju na žrtve NOB. Velika večina pohodnikov se je zato opoldne udeležila proslave ob spomeniku padlim borcem ob cerkvi na vrhu Črete. Učenci Osnovne šole Nazarje, Završka dekleta in pevski zbor Umetniško-kulturnega društva Vransko so zbranim pripravili lep program, poln pesmi, glasbe in recitacij, ki so bile vveliki meri namenjene spominu na padle borce v 2. svetovni vojni. Številne pohodnike sta nagovorila tudi župana Nazarij in Vranskega, Ivan Purnat in Franc Sušnik. Oba sta pozdravila skupno slovesnost na vrhu Črete in poudarila velik mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d. V aprilu je ponovno izbruhnil problem Grčije, ki ni sposobna odplačevati svojih dolgov po tržnih obrestnih merah. Na finančne trge seje ponovno naselil preplah, podoben tistemu, ki smo ga videli vjeseni 2008. Poleg globokega padca vrednosti delnic, obveznic, surovin pa smo tokrat videli še pomemben padec vrednosti evra proti drugim valutam. Če je bil evro še novembra vreden preko 1,5 dolarja, je v zadnjih tednih upadel na samo 1,27 dolarja ter tako izgubil 15 odstotkov vrednosti nasproti dolarju. No, še vedno precej daleč od 0,81 dolarja, kolikor je bil vreden oktobra 2000. Med delniškimi skladi lahko opazimo, da je z lestvice najdonosnejših v zadnjem letu izpadel Alta Turkey, kije pred mesecem izkazoval 100-odstotno rast. Še vedno pa se dobro drži Alta India, ki je še vedno med prvimi petimi v rasti v zadnjem letu ter v zadnjih treh letih. Tudi KDVital- pomen prireditev, ki združujejo sosede in omogočajo srečanja starih znancev in prijateljev. Z velikim veseljem je zbrane nagovoril tudi Anton Strožič, gospodar kmetije Jegovnik, in mlajše rodove skozi svojo izkušnjo 2. svetovne vojne spomnil na svobodo in mir, ki sta mlajšim generacijam danes povsem samoumevna. nost se dobro drži in ga najdemo med prvih pet takovzadnjem letu kotvzadnjihtreh letih. Posebnost tega sklada je precejšen delež (44 odstotkov) v delnicah farmacevtskih podjetij, in sicertudi kitajskih. Naslednjih 22 odstotkov pa ima v podjetjih, ki prodajajo osnovne potrošne dobrine. Vlaga torej v panoge, ki so manj občutljive na gospodarske težave, in še to precej v regiji, ki še vedno beleži gospodarsko rast. Na triletni ravni je v paniki zadnjih tednov po- Donosi na dan 6.5.2010 1-leto 1 3-leta Pivih 5 - delniški Alta India 70% Alta Gold 17% Alta Turkey 65% Alta India 12% KD Vitalnost 54% KD Novi trqi 6% Alta Komet 43% KD Vitalnost 5% KD Vzhodna Evropa 41% KD Tehnologija 4% Zadnjih 5 - delniški Alta Healthcare 13% Alta Plus -48% Alta Eurostock 12% Alta Nova Evropa -51% Alta Enerqy+ 11% Alta Balkan -64% Alta Balkan 6% KD Balkan -68% KD Nova energija -7% Alta Balkan Select -75% Mešani in fleksibilni KD Galileo 17% KD Galileo -43% Alta Primus 7% Alta Primus -24% Obvezniški Alta Bond 7% Alta Bond 13% KD Bond 6% KD Bond 4% Denarni KOMM 1 2%|kDMM 9% Vir: www.denarnisupefmarket.com Po končani slovesnosti so bili pohodniki vabljeni na toplo malico k Jegovnikovim in tudi h koči vranskega planinskega društva. Da nihče ni ostal lačen, gre zasluga tudi Občini Nazarje, ki že leta po finančni plati pomaga KS Kokarje pri organiziranju pohoda na Čreto. Tatiana Golob novno izplaval Alta Gold, sklad, ki vlaga v delnice rudnikov zlata, in sicer med njimi predvsem v Kanadi, ZDA, na Kitajskem in Avstraliji. Med delniškimi skladi ostajajo bolniki prav vsi trije balkanski skladi. Obvezniška sklada Alta Bond in KD Bond sta na letni ravni izgubila dva odstoka donosa, na triletni ravni pa samo en odstotek. Donos denarnega sklada KD MM ostaja tak kot v preteklem mesecu. Hitri padci zadnje grške krize so že za nami. Evropa je očitno vsaj kratkoročno uspela pomiriti finančne trge, kar seveda ne pomeni, da ne bi mogli tečaji padati še naprej. V času velike gospodarske krize so vrednosti delnic dosegle dno šele sredi leta 1932, torej štiri leta po začetku krize, znotraj tega obdobja so delnice večkrat brez težav porasle do 30-odstotne vrednosti. Na vrednosti pred krizo so ameriške delnice priplezale šele po 30 letih, leta 1959. Toda vmes je bila druga svetovna vojna, kije uničila pomemben del realnega premoženja, ter hiperinflacija in zamenjave valut, ki so razvrednotile denar v bankah in nogavicah. Pred inflacijo se lahko na dolgi rok zaščitite z varčevanjem v delniškem premoženju. Če želite varčevati redno, z mesečnimi vložki vsaj 50 evrov mesečno in vsaj dvanajst let, vam KD Skladi ponujajo dolgoročni varčevalni načrt VIP 100 Premium. V primeru večjih padcev lahko izkoristite tudi ponudbo Alta skladov za enkratne vložke brez vstopne provizije. Grčija obrnila trend FLORJANOVO V ZGORNJI SAVINJSKIH DOLINI Gasilci obeležili praznik svojega zavetnika Člani prostovoljnih gasilskih društev v nazorski občini se tradicionalno srečujejo na dan, ko goduje zavetnik gasilcev sveti Florjan. Letos seje preko 50 gasilcev PGD Nazarje, Gorica in Šmartno ob Dreti 4. maja zbralo v frančiškanski cerkvi v Nazarjah. Mašo je po namenu gasilcev vodil vikar Franci Kovše. V pridigi seje zahvalil za vsakršno pomoč, ki so jo gasilci velikokrat nudili pomoči potrebnim. Pohvalil je njihovo pripravljenost, da ob naravnih in drugih nesrečah priskočijo na pomoč ljudem v stiski. Druženje se je nadaljevalo v gasilskem domu v Nazarjah, kjer so gasilci izmenjali mnenja o nadaljnjem razvoju gasilstva v občini. ŠG Preko 50 gasilcev iz treh društev v nazarski občini se je zbralo pred frančiškansko cerkvijo Ljubenske prostovoljne gasilce je god svetega Florjana privabil k podružnični cerkvi Matere Božje na Rosuljah, kjer se vrsto let na ta dan zbirajo pri maši v čast njihovemu zavetniku. Zavetnik in priprošnjik pred požari je tudi tokrat privabil številne vernike. Domači župnik in dekan Martin Pušenjak je v priložnostnem nagovoru humano dejavnost gasilcev označil kot redko in morda tudi edino v današnjem času, pri kateri ne sprašujejo, ampak takoj in brezpogojno pomagajo. Prav zato je morda spoštovanje praznika gasilcev predvsem med ljudmi na podeželju še toliko bolj pristno. FA Ljubenski prostovoljni gasilci pri podružnični cerkvi Matere Božje na Rosuljah (foto: FA) Prostovoljni gasilci rečiške občine so se zbrali pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika na Polju, pred katero so pripeljali na blagoslov gasilska vozila. Mašo je ob asistenci diakona Stanka Čeplaka daroval prof. dr. Drago Ocvirk, posvečena je bila tako živečim kot mrtvim gasilcem. Drago Ocvirk je poudaril, da so gasilci sicer navadni ljudje, a si za človeka v stiski vzamejo čas. Tako kot sta za kruh pomembna kvas in sol, so za družbo pomembni njihova humanitarna nota ter požrtvovalnost, pogum in odgovornost. Obenem jim je zaželel, da bi čim manjkrat posredovali pri gašenju požarov in čim večkrat »prižigali« ogenj prijateljstva in dobrote. Gostitelji tokratnega družabnega srečanja PGD Grušovlje, Rečica ob Savinji in Pobrežje so bili pobreški gasilci. MŠ Gasilci rečiške občine so v cerkvi sv. Janeza Krsnika prisluhnili prof. dr. Dragu Ocvirku (foto: MŠ) “ 'T Šolstvo, Organizacije, Oglasi j GLASBENA ŠOLA NAZARJE Godalni in pihalni orkester na revijah V nazarski glasbeni šoli delujeta godalni in pihalni orkester, ki ju vodi Stefan Garkov. Godalni orkester deluje tri leta, sestavljajo ga učenci iz razredov za violino in violončelo, kiju poučujeta Teodora Garkov in Nikolaj Sajko. Mladi glasbeniki so aprila prvič sodelovali na reviji, ki poteka v Radovljici in odziv na njihov nastop je bil navdušujoč. Od januarja dalje so pripravljali tri skladbe, zaradi prvega nastopa na prireditvi pa nivoja drugih sodelujočih niso poznali. Izkazalo seje, da so bili pripravljeni odlično, kar je dokazala reakcija publike z gromkim aplavzom ter pohvale ostalih godbenikov in glasbenih kolegov. Dvorana, v kateri so igrali, je bila izredno akustična, tako daje bilo v njej po besedah Garkova užitek igrati, tudi organizacija je bila na visokem nivoju. 16 članov orkestra, ki obiskujejo od 1. do 6. razreda glasbene šole, so bili med mlajšimi orkestri, toda s Godalni orkester je dokazal, da se lahko kosa tudi s starejšimi orkestri (foto: Štefka Sem) Hotel Plesnik * * * * Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni io,oo EUR. Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 suverenim nastopom so dokazali, da se lahko kosajo s starejšimi zbori. Garkov meni, daje zelo pomembno, da učenci sodelujejo pri izboru skladb, ki sejih učijo, saj tako potem igrajo s srcem. Številčnejši pihalni orkester, ki šteje okrog 40 članov, je na reviji pihalnih orkestrov v Trbovljah nastopil drugič. Izvedli so dober nastop, skladbe, ki sojih izbrali, so bile pihalcem zelo všeč, na žalost pa je bila lepa in akustična dvorana skoraj prazna, tako da so ostali brez povratnega odziva publike, kije na nas- topih zelo pomemben. Za nastop so pihalci prejeli dobre ocene s strani strokovnega ocenjevalca, pohvaljen je bil zvok in usklajenost zbora in med 30. nastopajočimi so bili med boljšimi orkestri. Pihala na nazarski šoli poučujejo Stefan Garkov, Miklavž Pintar, Jernej Marinšek in Bojan Zeme. Garkov meni, da so sodelovanja na revijah pomembna za mlade glasbenike, saj jim dober odziv poslušalcev pomeni veliko, predvsem je navdih za nadaljnje delo. Štefka Sem ŠKI50VA TRŽNICA 2010 Tudi KZSŠ na študentskem prazniku Tudi zgornjesavinjski študenti so se zavzeli za nadaljnji obstoj študentskega dela, združevanja in druženja, ki ga vsa ta leta pooseblja Škisova tržnica (foto: Špela Robnik) Klub zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) seje tudi letos predstavil med množico študentskih klubov, ki se vsako leto zberejo na Škisovi tržnici v Ljubljani. Osrednjo in največjo študentsko prireditev vSIovenijije kljub dežju, kije vztrajno močil prizorišče na Iliriji, obiskalo veliko število študentov. Ti so se med drugim lahko ustavili tudi ob stojnici KZSŠ-ja. Taje kotvsako leto ponujala številne kulinarične dobrote iz naše doline: zgornjesavinjski želodec, solčavski domač sir, kruh iz krušne peči, pecivo in mošt oziroma »toke«. Člani KZSŠ-ja so obiskovalcem predstavili tudi druge značilnosti in lepote naše doline. Rdečo nit letošnje tržnice slovenskih študentskih klubov, ki jo je 13. leto zapored organizirala Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS), je poleg dežja in blata sicer predstavljal tudi protest študentov proti napovedanemu zakonu o malem delu. Ta namreč ostro omejuje študent- sko delo in s tem močno posega v pravice študentov. Ker utegne zakon o malem delu ogroziti obstoj študentskih organizacij in klubov, seje KZSŠ pridružil ostremu protestu in žvižgom ob pozdravu predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika. Špela Robnik BLAGOSLOVITEV KAPELE NA PRIHOVI Namesto Olupovega križa postavili novo kapelo Številni krajani Prihove in Nazarij so se minulo nedeljo zbrali na blagoslovitvi nove kapele. Taje postavljena na mestu, kjer je prej stal Olupov križ. Blagoslov je opravil gvardijan Damijan Vračko. Kot so povedali govorniki, je zamisel o kapelici nastala pred štirimi leti, ko so krajani videli kip med-jugorske Matere Božje, ki ga je iz romanja prinesla skupina Nazar-čanov. Kip je bil namenjen drugi kapelici, vikar Franci Kovše pa je takrat dejal, da bo enak kip priskrbel tudi za Prihovčane. Jože Breznik je obljubil, da bo v zahvalo za neko uslišanje postavil Nova kapela stoji ob cesti na Prihovo (foto: Marija Lebar) Mariji kapelo, finančno in z odstopljenim zemljiščem pa je pripomogla Fanika Žunter. Njena je bila tudi ideja, da se na kapeli napravijo vitražna okna in jo tako zavarujejo pred vremenskimi neprilikami. S temelji so začeli že lani, pri postavitvi so pomagali tudi domačini. Blagoslov je potekal v sklopu šmarničnih pobožnosti, ko nazorski verniki vsako nedeljo v maju obiščejo kapelice in znamenja v posameznih naseljih ter s petjem in molitvijo počastijo Marijo. To nedeljo so se po opravljenem obredu vsi zbrali še na prijateljskem druženju. Marija Lebar LIKOVNA KOLONIJA OTROK VRTCEV CELJSKE REGIJE V MOZIRSKEM GAJU Otroška izvirnost in domišljija nima meja Delavke mozirskega vrtca, ki ga vodi Ana Nuša Rebernik, so tudi v okviru letošnjega mozirskega občinskega praznika v parku cvetja organizirale likovno kolonijo. Udeležilo se je je 40 malih nadebudnih slikarjev. Otroci iz vrtcev iz Celja, Žalca, Vojnika, Velenja, Dobrne, Gornjega Grada, Luč, Nazarij, Rečice ob Savinji in Mozirja so za ustvarjanje uporabljali različne likovne tehnike. Selili so se s postaje na postajo, saj so bile posejane širom celega Gaja. Praskali so vjajčno emulzijo, slikali akvarele, stemperami, ogljem, svinčniki in podobno. Pod budnim očesom mentoric so nastajale »umetnine«, polne prelivajočih živih barv in veselja. Cvetje in različni objekti, ki imajo v Gaju svoj dom, so skozi poglede malih očk dobivali edinstvene oblike. Otroci so med ustvarjanjem uživali, se zabavali in igrali in ob tem spoznavali lepote narave ter prejemali nevsiljive nauke o potrebnosti njenega varovanja, intudi to je namen vsakoletne likovne kolonije. Otroci so se ob koncu ustvarjanja okrepčali in si ogledali lutkovno igrico. Nastala dela so dobila svoj prostor v Ljubotovem domu v Mozirskem gaju, kjer bodo na ogled do konca spomladanske razstave cvetja. Benjamin Kanjir Pod budnim očesom mentoric so nastajale »umetnine«, polne prelivajočih živih barv in veselja (foto: Benjamin Kanjir) Mali pekovski mojstri so se ob pripravi pic zelo zabavali (foto: Štefka Sem) VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Ko »palčki« postanejo peki Malčki iz skupine Palčki iz Ijuben-skega vrtca so se za en dan z vzgojiteljico Vando Atelšek in pomočnico Andrejo Voler spremenili v peke. Z lepimi belimi predpasniki, rutami in kapami so se preizkusili v peki pic. Da je delo šlo lažje od rok in so pice pravočasno zadišale iz krušne peči, jim je pomagal pravi pek. Franci Lemež seje namreč ponudil, da bo malčke poučil, kako napraviti dobro pico. Vzhajano testo je že čakalo nan- je, ko so »po kuharsko« oblečeni in umitih rok prišli v kuhinjo v Fašunovi hiši. Vlečenje testa, mazanje omake, nalaganje šunke in sira so malčki opravili brezhibno, celo sirove štručke so pripravili za tiste, ki jim pica ne diši preveč. Po napornem delu in čakanju pred krušno pečjo, da so bile pice ravno prav pečene, so svoje kosilo odnesli v vrtec, kjer so pice ponosno ponudili v pokušino tudi staršem. Štefka Sem SEKCIJA ZELIŠČARJEV DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CEUE - IZPOSTAVA MOZIRJE Najboljša zdravnika sta veselje in zmernost, je med številnimi lepimi mislimi in nasveti povedal magister farmacije Jože Kukman (foto: Ciril M. Sem) Sredi aprila je sekcija zeliščarjev društva upokojencev iz Mozirja povabila medse magistra farmacije Jožeta Kukmana, da bi članom predaval o pripravi čajnih mešanic in zdravilnih izvlečkov. Svoje vtise s predavanja je vodja sekcije Rezka Plaznik takole strnila: »Najboljša zdravnika sta veselje in zmernost, je med številnimi lepimi mislimi in nasveti povedal magister farmacije Jože Kukman. Predavanje je bilo vsebinsko, strokovno in duhovno izredno bogato. Nasvete o pripravi posameznih čajnih mešanic, navodil za pripravo tinktur, sirupov in mazil je požlahtnil z modrostmi naših prednikov in sporočili patra Simona Ašiča, čigar delo nadaljuje v samostanski lekarni v Stični. Poudarjal je vrednost in moč narave, zaupanje vanjo in vrednote, kot so: ljubezen, veselje, zahvala, odpuščanje, sočutje in prijateljstvo. Kdor spoštuje in neguje rožice, ceni tudi sočloveka.« Povedala je še, da zeliščarji obširen in zahteven program dela »spomladi začnemo s strokovnimi predavanji. Lani smo se učili osnovnih pravil, letos pa bomo spoznavali preizkušene recepte za namenske čajne mešanice. Na sprehodih v naravo vzporedno spoznavamo posamezna zdravilna zelišča. Z razstavo zdravilnih zelišč smo pred kratkim sodelovali na regijskem srečanju prostovoljcev v projektu Starejši za starejše v Štorah. Z geslom v naslovu Po zdravje v naravo želim poudariti vrednost neokrnjene narave in sporočilo, da jo ohranjamo«. Andreja Gumzej Na ogledu služnostne klavnice Konec minulega meseca so se na ekskurzijo v Zreče in okolico podali slušatelji tečaja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) predelava mesa. Tam so si ogledali primere dobre prakse tako predelave mesa kot ponudbe na turistični kmetiji. V Gorenju pri Zrečah so si najprej ogledali postopke v služnostni klavnici, ki jo ima na svoji kmetiji že nekaj let Janez Rutnik. Nato so odšli še na turistično kmetijo Petra Kejžarja, kjer so si ogledali sodobno preurejeno staro kmečko hišo in poskusili več vrst suhih mesnin. Slušatelji so pred tem obiskovali 30-urni tečaj, ki ga je organizirala mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Potekal je v marcu in aprilu v Mozirju in na Ljubnem ob Savinji. Teme so ustrezale zahtevam za pridobitev NPK, predavali pa so znani strokovnjaki s tega področja. Kot je povedala svetovalka Bernarda Brezovnik, so slušatelji z zanimanjem prisluhnili zlasti temam, ki so govorile o ekološki pridelavi in predelavi mesa s čim manj dodatki. Izobraževanje je obiskovalo 22 slušateljev, večina iz Zgornje Savinjske doline, po eden pa je prihajal iz Zreč, Šentjurja in Dramelj. Na koncu teoretičnega dela so tečajniki skupaj s strokovnjakom ocenjevali senzorične lastnosti mesnih izdelkov, ki sojih sami prinesli in nato lastnosti anonimnih izdelkovtudi pokomentirali. Zanimanje za te tečajeje veliko. Na KGZS - izpostava Mozirje zato računajo, da bodo ob finančni pomoči naših občin taka izobraževanja organizirali tudi v bodoče. Marija Lebar V Gorenju pri Zrečah so si slušatelji tečaja ogledali postopke v Služnostni klavnici (foto: arhiv svetovalne službe) PRENOVLJEN TABORNI PROSTOR RODA SOTOČJE NAZARJE Člani društva krepko zavihali rokave V dneh pred prvomajskimi prazniki je bilo na tabornem prostoru Roda Sotočje Nazarje na Lazah nadvse živahno. Člani društva tabornikov, tako mladina kot njihovi starši, so zavihali rokave in se lotili postavljanja kresa, hkrati pa urejanja taborniškega prostora, ki se kaže v vedno lepši podobi. Kot je povedala predsednica društva Zvonka Zakrajšek, kokarski taborniki svoj taborni prostor urejajo sami, z aktiviranjem staršev svojih članov in s pomočjo občinske športne zveze, kjer letos računajo na pridobitev določenega dela finančnih sredstev: »Ker smo društvo, katerega člani so pretežno otroci, imajo druga društva in seveda nazorska občina, za naše potrebe toliko večji posluh. V zahvalo smo mi vedno pripravljeni pomagati drugim občinskim društvom, tudi tako, da jim nudimo svoj taborni prostor, kadar ga potrebujejo.« Kokarski taborni prostorje od lanskega leta bogatejši za velik nadstrešek poleg brunarice, ki je kot nalašč za druženje tako v deževnih dneh kot ob poletni vročini. V teh dneh člani društva sami urejajo tudi polkrožni taborni prostor, saj je po takšni obliki vedno večje povpraševanje, zabetonirali so tudi prostor, kjer bo kmalu stal zunanji kamin namenjen peki. Nadalje bodo v brunarici urejene nove sanitarije s tuši, podstrešje brunarice je razširjeno, v njem bo lahko spalo do 30 ljudi, še dodatno se bo uredila notranjost brunarice, kjer bo v prihodnje postavljen kamin. Taborniki so od nekdaj ljudje s čutom za sočloveka in tudi kokarski taborniki niso pozabili na gibalno omejene osebe. Vhod v brunarico bo kmalu opremljen s klančino, ki bo olajšala vstop ljudem na invalidskih vozičkih. Tatiana Golob REGIJSKO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLSKIH EKIP V PRVI POMOČI w Ekipa OS Nazarje zasedla 7. mesto uaeiezenci cevnega osnovnošolskih ekip prve pomoči iz Zgornje Savinjske doline V Šmarju pri Jelšah je 14. aprila potekalo četrto regijsko tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči, ki gaje organiziralo Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah. Prvič seje tekmovanja udeležila tudi ekipa iz Območnega združenja RK Zgornje Savinjske doline, in sicer ekipa Osnovne šole Nazarje in zasedla 7. mesto. Člane ekipe (Nika Ganič, Katja Spende, Eva Vačovnik, Anja Krznar, Kaja Repenšek, Kristjan Eduard in Nejc Presečnik) je na tekmovanje pripravljala mentorica Angela Letojne, pri praktičnem delu iz nudenja prve pomoči pa staji na pomoč priskočili medicinski sestri Lidija Časi in Maja Gosar. Tekmovanje je bilo razdeljeno na praktični in teoretični del. Pri praktičnem delu je morala ekipa razdeljena v dve trojki pokazati znanje iz nudenja prve pomoči. Pri teoretičnem delu pa je ekipa, prav tako razdeljena na dve trojki, reševala vprašanja iz prve pomoči, cestno prometnih predpisov in Rdečega križa. Zmagovalna ekipa, ekipa OŠ Šmarje pri Jelšah, se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo v mesecu maju v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič. Angela Letojne in lika Kramer Marolt POKRITI BAZEN VELENJE Najmlajši nazarski osnovnošolci smo plavali Učenci 1. in 2. razreda OŠ Nazarje in POŠ Šmartno ob Dreti so imeli v mesecu aprilu brezplačen plavalni tečaj. Potekal je v bazenu Velenje pod vodstvom učiteljev plavalnega kluba Velenje. Učenci so zapisali, narisali nekaj misli o plavalnem tečaju in o počutju v bazenu. Učiteljice smo bile zadovoljne z organizacijo in izvedbo plavalnega tečaja. Vesele smo bile, saj so nekateri učenci v tednu dni izgubili strah pred vodo in velikim bazenom, ki jim je ob začetku tedna priklical solze v oči. Učenci, ki so z vodo že tako ali tako prijatelji, so svoje plavalno znanje v času plavalnega tečaja zelo izboljšali. Najpomembnejše pa je, da so učenci v vodi uživali in se ob zaključku plavalnega tečaja veselili svojih plavalnih uspehov. Martina Zakrajšek Zjutraj smo se peljali z avtobusom v Velenje. Ko smo prišli tja, smo dobili zapestnice. Potem smo se stuširali. Ob velikem bazenu smo se razporedili po skupinah. Potem smo telovadili. Telovadili smo tudi v bazenu in počeli razne stvari: skakali v vodo, plavali in se potapljali. Ko smo končali, smo se igrali, stuširali in se oblekli. Nazaj smo šli z avtobusom. Bili smo veseli. Sara France, 2. b, POŠ Šmartno ob Dreti n M n H jrp 11 iijfil V IP 1 L M- 1 iv _ j* i Učenci so v vodi uživali in se ob zaključku plavalnega tečaja veselili svojih plavalnih uspehov Na plavalnem tečaju je bilo lepo. Lepo je bilo, ker smo se igrali različne igre. Naši učiteljici je bilo ime Petra. Petra zna dobro plavati. Z nami je bila tudi učiteljica Martina. V skupini sem bila z dvema deklicama iz Šmartnega ob Dreti. Ob bazenu smo telovadili in se ogreli. V bazenu smo skakali na glavo in plavali z desko in črvi. Potem smo se v garderobi preoblekli. Jedli smo kruh in jabolka. Zapestnico smo morali vrniti. Na avtobusu je bilo lepo, ker smo lahko risali, pisali in barvali. Ko smo prišli v šolo, smo se preobuli v copate in šli v podaljšano bivanje. Lara Gluk, 2. b, POŠ Šmartno ob Dreti Prvošolci in drugošolci OŠ Nazarje smo se odpravili na plavalni tečaj. Z avtobusom smo se odpeljali v Velenje na bazen. Najprej smo se oblekli v kopalke. Potem smo se stuširali in odšli proti bazenu. Preizkusili so naše plavalne spretnosti. Jaz sem bil v najboljši skupini. Najbolj mije bilo všeč, ko smo plavali na 25 metrov. Matic Tevž, 1. a, OŠ Nazarje OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA DRETA KOKARJE Aktivni tako v športu kot na delovnih akajah Športno društvo Dreta Kokarje je tudi v lanskem letu sledilo svojim planom in uresničilo začrtane ideje. Na dobro obiskanem občnem zboru so člani izvolili nov upravni odbor. V njem je ostalo nekaj starih članov, pridružilo pa se jim je nekaj novih. Na prvi seji si bo novoizvoljeni odbor razdelil naloge, kijih bo v svojem mandatu opravljal. Sicer pa so člani društva aktivni vse leto in to ne le skozi športne dejavnosti, ampak tudi z dobro udeležbo na raznih krajevnih akcijah in z organizacijo različnih prireditev. Verjetno najvidnejša prireditev, ki jo organizira njihovo društvo, so tradicionalne športno - vaške igre. Te so športniki tudi lansko jesen v sklopu praznika občine Nazarje dobro izpeljali in bili po besedah predsednika društva Stanka Flereta, deležni številnih komplimentov in pohval. V maju se člani društva vsako leto udeležujejo lige malega nogometa v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti. Za letošnji junij planirajo 12-urni maraton v košarki, julija vsakoletni turnir v odbojki in Stanko Flere je izpostavil, da država ne upošteva dejstva, da gre pri tovrstnih športnih društvih za volontersko in ne profesionalno delovanje začetek krajevne lige trojk v košarki ter odbojki. S septembrskim občinskim turnirjem v tenisu se večje športne aktivnosti na prostem počasi zak- TRADICIONALNI POHOD OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE Iz leta v leto več pohodnikov Zadnja leta je vse več udeležencev pohoda ob vse lepšem vremenu (foto: Benjamin Kanjir) Vztrajanje organizatorjev pohoda, kije pred leti privabil zgolj peščico pohodnikov, je iz leta v leto nagrajeno z večjim številom sodelujočih. Letos se jih je na pot podalo že okoli dvesto. Pred parimi leti, ko seje pohod uvrstil v program praznovanja občinskega praznika, seje na pot podajalo manjše število pohodnikov. Ob tem je bilo že kartradi-cionalno tudi slabo vreme, ki je dodatno zdesetkalo sodelujoče. Zadnja leta se zadeve obračajo v pozitivno smer, vse več je sodelujočih, vse lepše je vreme. Letos so se udeleženci podali izpred mozirske športne dvorane, kjerje bil zbor, ob potoku Mozir-nica proti Dol-Suhi. Vmes so se okrepčali ob dohtarjevem izviru. Ob prihodu v Trnavče so se za partrenutkov ustavili pri Čohu, kjer so se okrepčali in tako polni energije podali navkreber mimo naselja vikendov proti Žekovcu. Tam so se obrnili na vzhod in si krajši postanek pred spustom v dolino privoščili še na domačiji Replšek. Od tam jih je potvodila le še navzdol do cilja pohoda, kije bil pri lovskem domu. Lovci so poskrbeli za okrepčilo in s tem za povrnitev moči, ki so jih pohodniki izgubili v dveh urah pohoda. Benjamin Kanjir ljučujejo. Prične se zimska rekreacija, ki dvakrat tedensko poteka v Športni dvorani Nazarje. Društvo skozi vse leto zgledno skrbi za športne površine na Lazah. Junija naj bi bila dokončno urejena notranjost društvene brunarice. Flere seje zbranim zahvalil za aktivno delovanje v društvu, ki dobro deluje tudi v časih, nenaklonjenih prostovoljskim organizacijam. S tem je imel v mislih pogosto spreminjanje zakonov, ki zahtevajo vedno več administrativnega dela, a država pri tem ne upošteva dejstva, da gre za volontersko in ne profesionalno delovanje. Tatiana Golob Sean Covey: 7 navad srečnih otrok š S/ifvn/ca družine, k/Je svetu predstavila /* navad ze/o uspešnih J/udi SEAN COVEY Ilustrirala Stacy Curtis © i > ________ ' _________________________ Pri 7 hrastih ni nikoli dolgčas. Tam se prijatelji vedno zabavajo in vsak dan se naučijo kaj novega, pa če igrajo nogomet z zajcem Skokcem ali urejajo vrt z dihurko Lili. 7 čudovito ilustriranih zgodb prikazuje, da je takšno življenje mogoče, če upoštevamo 7 navad. S pomočjo očarljivih likov in zabavnih zgodbic knjiga uči otroke brezčasnih vrednot in osnov, ki jih najdemo v 7 navadah zelo uspešnih ljudi - od iskanja načina, kako vzeti življenje v svoje roke, do ugotovitve, zakaj ni boljšega od ravnovesja. Pridružite se torej mulcem iz 7 hrastov in ugotovili boste, da je vsak otrok lahko zelo uspešen otrok. DODATNE KVALIFIKACIJE ZA 1. SLOVENSKO FUTSAL LIGO »Graščaki« ostajajo v drugi ligi Še zadnji scenarij, da se Nazarča-ni s popolnim izkupičkom v zadnjih dveh krogih vendarle prebijejo v elitno druščino slovenskega futsala je dokončno splaval po vodi, pravzaprav po morju, saj so v Kopru še enkrat visoko izgubili z Bronxi, medtem ko seje Sevnica z zmago nad vodečim Rujem že krog pred koncem rešila izpada. Dolga sezona, v kateri so »graščaki« prepričljivo opravili s konkurenco v rednem delu, žal ni prinesla pričakovane uvrstitve v končnici. Dva poraza v finalnih obračunih z Divačo sta očitno pustila preveliko vrzel, ki jo varovanci trenerja Peziča nikakor niso znali zakrpati tekom celotne lige za obstanek oziroma na tekmah dodatnih kvalifikacij. Prva liga tako ostaja za »graščake« še vedno le velika želja, realno pa v tem trenutku še ni dosegljiva, saj so ekipe s prvoligaško kilometrino pač enostavno premočne. Nazarčani sezono zaključujejo danes zvečer v domači dvorani s Sevnico, zmaga po dolgem sušnem obdobju pa bi bila tako za igralce kot navijače še kako dobrodošla. Franjo Pukart 4. DOS - DIRKA OKROG SLOVENIJE Zgornjesavinjčana Včeraj se je s startom v Postojni ob 20. uri pričela 4. mednarodna ultramaratonska dirka okoli Slovenije - DOS. Trasa poteka iz Postojne do Obale, preko Nove Gorice, Cola in Idrije proti severu, kjer tekmovalce čaka najtežji vzpon na Vršič. V nadaljevanju jih pot vodi preko Gorenjske, Štajerske in Koroške, nato se v Prekmurju obrnejo nazaj proti Postojni, kjer bodo na cilju v nedeljo. DOS Extreme 2010 je uvrščena v nabor dirk za evropski in svetovni pokal s strani svetovne ultra- kolesarske zveze. Na njej se bo pomerilo 70 tekmovalcev in dve tekmovalki. Med udeleženci dirke sta tudi Zgornjesavinjčana Miha Slatinšek in Erik Rosenstein, ki bo poskušal doseči oziroma izboljšati lanskoletni rezultat in več kot 1.231 kilometrov prevoziti v 47. urah. Tudi zgornjesavinjski ljubitelji kolesarjenja bodo lahko navijali za svoja favorita, saj del trase poteka od Črnivca preko Radmirja, Nazarij in Mozirja proti Šoštanju in Velenju. Marija Sukalo KNIN Tomi Press Bronx : KNIN Nazarje Glin 9:3 (1:1) Škofije. Športna dvorana Burja. Gledalcev: 80. Sodniki: Silvester Komik, Iztok Milošič, Stanko Kolenko. Delegat: Marko Potočnik. Strelci: 1:0 Suhopoljac (17), 1:1 J. Šemenc (20), 2:1 Ramič (22), 3:1 Suhopoljac (27), 3:2 Kolar (30), 4:2 Brus (34) 6 m, 5:2 Brus (35), 6:2 Brus (36) 6 m, 6:3 J. Šemenc (37), 7:3 Tadeško (38), 8:3 Šmon (39), 9:3 Beriša (40). KMN Nazarje Glin: Supin, Kolar, Letojne, Korošec, Funtek, K. Šemenc, Ipavec, Cigljar, J. Šemenc. Rumeni karton: Kolar (Nazarje Glin) Rezultati 5. kroga kvalifikacij: Sevnica : Krona Bar Ruj 6:2 Tomi Press Bronx : Nazarje Glin 9:3 Lestvica po 5. krogih: 1. Krona Bar Ruj 12,2. Tomi Press Bronx 10,3. Sevnica 7,4. Nazarje Glin 0. Razpored tekem 6. kroga kvalifikacij: Nazarje Glin : Sevnica Krona Bar Ruj : Tomi Press Bronx Regijska liga v inline hokeju v Mozirju Rezultati 4. kola: IHT Kralji : Celjski vitezi 3:1, ŠD Raduha : Bidri Slovenj Gradec 1:5, IT Velenje : HK Velenje 9:2, Pečnik impiantanti : Fužinar Ravne 3:4 - po kazenskih strelih, Hrušica team: HK Velenje 22:1, Maribor : ŠD Gornji Grad 16:3. Lestvica po 4. kolu: Hrušica team (12), 2. Maribor (9), 3. IHT Kralji (8), 4. Celjski vitezi (6), 5. IT Velenje (6), 6. ŠD Gornji Grad (6), 7. Fužinar Ravne (5), 8. Bidri Slovenj Gradec (4), 9. Pečnik impiantanti (4), 10. ŠD Raduha (0), 11. HK Velenje (0). MŠ 1. ŽENSKA NOGOMETNA LIGA - 14. KROG Škalčanke sezono končale na 4. mestu S sedmo zaporedno nepo-raženostjo Velenjčank se je zaključila sezona 2009/10 1. slovenske ženske nogometne lige. Škalčanke so na domačem igrišču gostile ekipo iz Slovenj Gradca in iz razburljive tekme iztržile remi ter tako doma obdržale točko in na lestvici osvojile 4. mesto. Obe ekipi sta že na začetku tekme pokazali, da ciljata na zmago, saj so igralke z vso močjo pritiskale na vrata nasprotnic. Vendar v prvem polčasu okroglo usnje ni našlo poti v gol, da pa Slovenjgradčanke niso napolnile gola, se imajo gostiteljice zahvaliti predvsem vratarki Sonji Strassnig. V drugem polčasu je Anja Antolič poskrbela za veselje 300-glave množice navijačev. Z lobom iz 20-ih metrov je presenetila gostujočo vratarko in zadela za 1:0. Toda veselje ni trajalo dolgo. Po protinapadu gostujočih igralk seje žoga tik pred golom odbila od igrišča, spremenila smer in premagala domačo vratarko. Škalčanke so se do konca tekme borile z vsemi močmi in iztržile remi. Ana Kos ŽNK Rudar - Skale : ŽNK HV TOUR Slovenj Gradec 1:1 (0:0) ŽNK Rudar - Skale: Strassnig, Bric, Blazinšek, Zagajšek, Kač (od 55’ Tomič), Založnik, Murič, Sevšek, Tič (od 64’ Dervič), Robnik, Antolič. Strelke: (1:0) Antolič, (1:1) Petronijevič. /------------------------------N Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. v______________________________/ ČRNA KRONIKA • VLOMILEC ODPEUAL KOSILNICO Mozirje: V noči na 4. maj je neznani storilec vlomil v vrtno uto, ki stoji v bližini Delejevega jezu na Savinji. Iz nje je ukradel vrtno samohodno kosilnico in s tem lastnika oškodoval za okoli 150 evrov. • GROZIL IN UNIČEVAL INVENTAR Lepa Njiva: 5. maja v nočnem času je prišlo v stanovanjski hiši v Lepi Njivi do nasilja v družini. Znana moška oseba je doma razgrajala, grozila domačim in uničevala hišni inventar. Kršitelju so policisti odredili prepoved približevanja, kar je potrdil tudi preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju. Ker je kršitelj osumljen storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, bo tudi kazensko ovaden. • ZNESEL SE JE NAD PARTNERKO Spodnja Rečica: 5. maja so bili policisti obveščeni, daje vSpodnji Rečici v stanovanjski hiši moški pretepel svojo izvenzakonsko partnerico in jo pri tem poškodoval. Kršitelju so policisti odvzeli prostost, ga pridržali in ga zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku celjskega okrožnega sodišča, ki je kršitelju odredil prepoved približevanja oškodovanki. Zaman j e bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, kruta bolezen je bila močnejša od trpljenja. ZAHVALA ob boleči izgubi nam drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Vide KAKER roj. Lekše 5.6.1928 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in poslovnim sodelavcem, ki ste v naj težjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Rudanovi in medicinskim sestram internega oddelka Bolnišnice Topolšica, ki so ji lajšali bolečine v zadnjih dnevih njenega življenja. Toplo zahvalo smo dolžni tudi ge. Anči Skoršekovi, ki je občuteno opisala pokojničino življenje in se poslovila od nje. Zahvala tudi gospodu župniku Alfonzu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, praporščaku, g. Marjanu Podrižniku, pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni ;u\M A Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica ■ IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIHPOLIC in <&•*«* srr>: 041,1: •DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 6| Čeprav tvoj glas I se več ne sliši. I beseda tvoja v nas živi. ■ /S povsod te čutimo, m ’ med nami si V SPOMIN Prve dni v mesecu maju minevajo tri leta odkar ni več med nami našega dobrega in skrbnega moža, očeta in dedija Jožeta IVANUŠE Zelo ga pogrešamo! Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 WWW. pogreb-morana.si ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka Milana ŠKREBLINA (I929 - 2010) se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje in darovane sveče in cvetje. Vsi njegovi Zadrečke novice Tokrat vam v branje nudimo nekaj sila dobrodošlih nasvetov za obnovo stanovanja. Za obnovo stanovanja seje na prvem mestu najprej potrebno ozreti okoli sebe, da ugotovite, če stanovanje imate. Šele potem, ko ste dali to skozi in je bila ugotovitev pozitivna, lahko primete za kladivo in se ozrete po tem, kar vam v stanovanju ni všeč. Ko boste nehali gledati družinske člane s kladivom v rokah, se sprehodite po stanovanju in se poskušajte spomniti, kaj je najbolj staro in potrebno prenove. Če niste imeli potresa, pustite temelje primim. Mogoče boste začeli s prenovo kopalnice in stranišča. Mogoče je potrebno zamenjati kotliček za vodo. Mogoče sanitarno baterijo, pipo, da se razumemo. Mogoče, zakaj ne, tudi pipo za tuširanje. Ko boste vse to odmontirali, boste ugotovili, da bi bilo dobro zapreti vodo. Ne kličite gasilcev, saj ne gori. Nekje imate prav gotovo shranjen načrt vodovodne inštalacije. Poglejte v računalnik, dokler je še elektrika nad vodo. Ta čas pokličite sosede, naj odprejo vse pipe pri sebi, da se bo pritisk pri vas zmanjšal. Poplavi pa res ni treba pomagati. Ko boste našli ventil za vodo, si ga dobro oglejte, da boste prodajalcu v železnini vedeli povedati, kakšne klešče potrebujete, da ga boste lahko čim bolj elegantno zaprli. In za vse, kar bomo prejeli, hvala ti za nič. V vrsti do blagajne ne odrivajte ljudi. Med njimi bi bil lahko tudi vodovodni inštalater. Če ste do sem sledili našim nasvetom, je sedaj čas, da si spotoma domov kupite kopalke. O izbiri le-teh več v modnih nasvetih kdaj prihodnjič. Tako, pribredli ste domov, našli ventil, ga zaprli z novimi, bleščečimi kleščami in ugotovili, da vam je voda še vedno do kolena in čedalje bolj topla. Če se vam ravno kam ne mudi, si vzemite čas in zaprite še ventil pri bojlerju. Ni panike, če vam meso še ne odstopa od kosti. Tako. Vse imate pod kontrolo. Kopalnico ste razmonti-rali, hišno gobo osvežili... Za vami je glavnina dela, pred vami je večer, noč in jutro, ko boste poklicali vodovodnega inštalaterja, če ga niste v vrsti za blagajno v naglici pohodili, ko ste kupovali klešče za ventil. Nasvet št. 2: Vedno pokličite strokovnjake za delo, ko vas prime, da bi v roke vzeli knjigo Naredi si sam ali naše nasvete. PS: Mogoče je tole prej bolj nasvet št. 1. SERVIS Program pomoči No, pa mi je potekla garancija, medtem ko ste bili na telefonu. Obveščamo vas, da ste priključeni k dobrodelni akciji Nahranite sto nenasitnih Grkov. Akcija je prostovoljna, ampak ne z vaše strani. Na pol zdrav Spanje je pol zdravja, druga polovica pa smeh. Mogoče niste kaj prida zdravi, ker se zaradi svojega smeha venomer prebujate iz sna. r Cvetke k toprive j DOBRA VAGA V NEBESA POMAGA Ivo Potočnik (levo), gasilec iz PGD Rečica ob Savinji: »Kljub temu da gasilci z dobrimi deli pridemo avtomatsko v nebesa, bom še naprej hodil k maši.« Prof. Dr. Drago Ocvirk, misijonar: »Kljub temu bom jaz še vedno molil za vas gasilce. Na Salomonovih otokih imamo tak vulkan, da ga tudi rečiški gasilci ne bi mogli pogasiti.« DOLINCI NA OBISKU V HRIBIH Anton Strožič, gospodar kmetije Jegovnikovih na Čreti (levo): »Res sem vesel, da »dolinci« vsaj ob prazniku dela pridete k nam na Čreto pogledat, kako živimo tukajšnji ljudje. Priznam pa, da bi bil še bolj vesel, če bi prišli na obisktudi, kadar imamo košnjo ali »sušavo«... Takrat bi nam bolj prav prišli...« Stanko Flere, predsednik KS Kokarje: »Hja, sem že poskušal organizirati pohod na Čreto v času, ko se dela, ne pa praznuje, a žal ni bilo pravega interesa. Ljudje se bojijo, da bi vas samo motili pri delu...« DALEČ OD UŠES, DALEČ OD PAMETI Barbara Slatinšek, siva eminenca in oseba iz zakulisja na prireditvi Z nasmehom v pomlad: »Vsi so se naučili tekst, vsi so me ubogali, ie tisti, kije »štrikal«, ni hotel delati takega vzorca, kot sem hotela. Prav mu je, zato je pa izpadel iz tekmovanja talentov. Naj se ve, kdo je glavni in koga se uboga.« Križanka, Oglasi v_________________________________________________________________________________________________y REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Skrček, Mivka, Rogers, EB, kat, mlaj, NA, prasad, Efialt, anion, razdevičenje, artizem, oer, ME, Aceva, KE, kakan, Diels, AC, kjat, spin, misterij, Oti, Ejrene, lonec, Nadrah, agava mam MINI SLOVARČEK: KUKLOVA- češka igralka- Michaela OREST- elektrin brat v grški mitologiji AVTOKAR- odprti avtobus za krožne turistične vožnje OAMARU- mesto na Novi Zelandiji SKIF- čoln v regati z enim veslačem Mesečni sejem v Mozirju Vsakega 15. v mesecu na starem sejmišču od 7. do 18. ure, Mariami; Bojan s.p., Breg pri Kočevja 10, 1232 Stara Cerkev 1 Napovednik dogodkov MORDA STE ISKALI PRAV TO • Petek (14. maj), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Rebeka in (ne tako) majhna, drobcena laž POSLOVNE IN RAČUNOVODSKE STORITVE kvalitetne, ugodne in zanesljive za vaše podjetje. Gsm 041/491-120 ali e-mail MI4.info@gmail.com • Petek (14. maj), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Dodatne kvalifikacije - KMN Nazarje Glin : Sevnica • Sobota (15. maj). Kokarje 9. moto piknik MI4, Računovodske in poslovne storitve, Tatjana Zavolovšek, s.p., Kropa 14,3342 Gornji Grad. ALI Sl ŽELITE PREMAGATI ALERGIJO na cvetni prah? Lahko jo skupaj. Vaš SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. • Sobota (15. maj), ob 9.00. Šmartno ob Dreti (Račnek) Športno družbena akcija za mlade Veter v laseh • Nedelja (16. maj), ob 7.00. Start pred OŠ Ljubno ob Savinji 31. tradicionalni pohod na Travnik STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI • Nedelja (16. maj), ob 8.30. Muzej premogovništva Velenje Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala Dan odprtih vrat dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; • Nedelja (16. maj), ob 15.00. Gora Oljka Srečanje družin in zbor za vrednote BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih • Nedelja (16. maj), ob 18.00. Dom kulture Nazarje 40. revija odraslih pevskih zborov in skupin Zgornje Savinjske doline • Torek (18. maj), ob 19.00. Restavracija Grad Vrbovec Nazarje Spominski večer ob 20. obletnici upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih • Torek (18. maj), ob 19.00. Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje Domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom • Četrtek (20. maj), ob 19.00. Galerija Mozirje okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za Otvoritev razstave Čipka skozi letne čase trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. ŽIVALI - PRODAM drva - ugodno; gsm 041/519- Prodam teličko simentalko, cca 507. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. 140 kg; tel. 583-51-15 ali 070/ Prodam prekle za fižol; tel. 03/583-708-155. 24-60. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin. Prodam 1 teden starega bikca - Zgornjesavinjski želodec prodam; limuzin; gsm 041 /324-438. gsm 041 /724-687. izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. SKUTERJI - 50 do 500 com3 Keeway, Peda, Peugeot, Malaguti ; gsm 041/578-070, www.asu.si. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, Mozirje. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA Prodam bikca sivca, težkega 130 Prodam savinjski želodec in ele-- 140 kg; tel. 583-52-58. ktričnega pastirja; gsm 051/806- Prodam prašiče 80 dol20 kg za 053. zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko Lanske silažne bale ugodno pro-tudi dostavimo. Tel. 041/561-893. dam; gsm 051/364-174. Ugodno prodam silažne bale; gsm sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. ŽIVALI-ODDAM 041/649 615. Oddam dva psička mešanca, večje Tračni obračalnik, zgrabljalnik prerasti, stara 2 meseca; gsm 040/ damzasimboličnoceno;gsm041/ 907-688. 239-017. POTREBUJETE IZKOP Z MINI BAGROM, nov avtomobilski nadstrešek, na novo tlakovano in ograjeno dvorišče, nov ribnik, novo zelenico... Pokličite! 041/799-314. Kosilnico gorenje - muta in tomos Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. DRUGO - PRODAM automatik - prodam; gsm 041/ Prodam 2 mizi za kuhinjo iz hruške, dimenzije 210x96x76 in 201x96x76, ugodno; gsm 041/ 423-331. Prodam pisalno mizo giin, program apart, popolnoma novo; gsm 041 / 785-337. Prodam 20 m bukovih drv, agregat dizel 7 kW, peč za peko odojka; gsm 041/836-882. Prodam razžagana in scepljena 783-630. Prodam predsetvenikzježi gorenc in stiskalnico - ročno za prešanje in golf disel; gsm 051/601-159. Zelo ugodno prodam dva električna kolesa, primerna tudi za starejše; gsm 041/727-861. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Renault scenic, letnik 1997, dobro ohranjen, prodam za 1350 eur; gsm 041/468-550. NEPREMIČNINE Mozirje - v centru oddam lokal; gsm 041/650-151. V najem oddamo stanovanjsko hišo na Pobrežju; gsm 031 /638-535. Novo stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. www.fotoknjiga.net TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tudi letos postavili velik mlaj in pripravili kresovanje Člani Turističnega društva Gornji Grad so 24. aprila postavili mlaj na način, kot so ga postavljali njihovi dedje in očetje. S to prireditvijo želijo v društvo nadaljevati z ohranjanjem starih običajev. Letos so bili postavljavci že vešči uporabe starih pripomočkov, kot so »žaure«, »aklne«, »šeler« in »malerin«. Pri Tratnikovem kozolcu so združili znanje in moči, pripravili mlaj in ga naložili na voz. Mlaj, ki gaje prispeval Matija Ermencje v dolžino meril 25 m. S konjsko vprego so ga pripeljali v Spodnji trg, kjer se je dvajset postavljavcev in mentorja Jože Pa-hovnik ter Ludvik Bezovšek dodobra namučilo, da so ga postavili. Pri delu so imeli veliko občudovalcev: krajanov, ki so si prireditev ogledali, kakortudi obiskovalcev, ki so se na poti skozi Gornji Grad ustavili in si ogledali dogodek. Konec aprila so zavzeti člani turističnega društva pripravili tradicionalno kresovanje. Kar nekaj prostovoljcev je bilo potrebnih, da je bila piramida za kres pravočasno postavljena. Domače gasilsko društvo je izvajalo požarno stražo. Organizatorje skupaj z mladimi harmonikarji iz Gornjega Gradu in okolice poskrbel za dobro razpoloženje. V drušlvu so veseli, daje bil njihov kres eden največjih v dolini in da je bilo rajanje ob njem dobro obiskano. Ivica Drev Kresovanje v Gornjem Gradu (foto: Robi Škulj) a. Naj učitelj/ica Zgornje Savinjske doline 2010 Spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic, učenke in učenci! 'Bliža se konec šolskega leta 2009/2010, čas za zaključne ocene. Opslej so vedno učitelji in učiteljice ocenjevali Vas, letos pa bo tudi obratno. Od danes dalje boste lahko vse do 18. junija Vi ocenjevali Vaše učitelje in učiteljice! Pravila so naslednja. Glasujete lahko samo za učitelje in učiteljice v javnih izobraževalnih zavodih in izobraževalnih organizacijah s koncesijo, ki svoje delo opravljajo v polnem alj skrajšanem delovnem času na območju občin Mozirje, Nazarje. Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Solčava. Za vzgojitelje in vzgojiteljice, ki ne sodelujejo v učnem procesu, ne morete glasovati. Prav tako ne bodo veljavni glasovi za ravnatelje ali ravnateljice, ki ne poučujejo. Akcijo Naj učitelj/ica Zgornje Savinjske doline 2010 bomo izvedli v šestih tedenskih krogih. Upoštevali bomo samo glasove na glasovnicah iz tekočega kroga. Vsak teden bomo izžrebali pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel promocijsko majico Savinjskih novic. Vse poslane glasovnice bodo ob zaključku akcije sodelovale v žrebanju glavne nagrade - enodnevnega izleta, ki ga podarja turistična agencija Pozejdon, enako nagrado pa bo prejel/a tudi zmagovalec/ka, torej naj učitelj/ica 2010! Nič ne odlašajte! Izpolnite glasovnico št. 1, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 18. maja 2010 (takrat se zaključi prvi krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. „ ........................ ........................rh jjtttsk? Ime in priimek učitelja/ice: *| Sola, na kateri poučuje: Moje ime in priimek: Moj naslov: na dopisnico in ga pošljite na naslov: ijska cesta 4, 3331 Nazarje dS DIKPUJST te GBAD premena Do izpita z RELAX KREDITOM JiU TEČAJ CPP v Mozirju: sreda, 19.maj ob 17.00 Celje - skladišče D-Per Do izpita z 7/2010 oTIS ili SOBOI 5000025719,19 COBISS 0 MAJSKI 2010 KOLESARSKO DRUŽENJE nedelja, 23. maj, ob jo. uri Vabljeni na „KULINARIČNI FESTIVAL" zanimivo tekmovanje v kuhanju golaža. Za obiskovalce tekmovanja smo pripravili lepe nagrade: 2x po 7 dni, avtohiška na otoku Pašman na peščeni obali, 10 X nedeljsko kosilo za 2 osebi, 10x velika pizza, 5x grajske sladice, in še mnogo uporabnih nagrad NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI ! V PRIMERU SLABEGA VREMENA SE PRIREDITEV PRESTAVI NA NEDELJO, SICER NA POZNEJŠI ČAS (JESEN) Dolžine tras: Celje - Celje: 23 km Šentjur - Celje: 14 km Vojnik - Celje: 16 km Žalec - Celje: 26 km Sl. Konjice - Celje: 34 km Štore - Celje: 27 km Cilj vseh tras: pred CityCentrom v Celju cfty/center Vse najboljše Nagrajeni bodo: najmlajši kolesar najstarejši kolesar najštevilčnejša družina www.majskikrog.si JSssik as T&e&te- ŠOTORI-HALE-ODRI Frefer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje banka celje / IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroie, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Po predhodnem dogo voru možno tudi ob nedeljah. MARIU s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@sioi.net, www.marn-vransko.si OSREDNJA KNJ. CELJE