ilustracijo   je  sicer Dom  in Svet   že prav zgodaj poizkusil,    a   ni    dobil    za   to   pripravne    moči, Prvi je   bil   J, Zeplichal   v III, letniku,   ki  je  ilustriral   pesem   »Dvojni pokop«.   Poizkus,   iz cele strani s sliko  in tiskom  pesmi  napraviti  celoto, je tu,   toda posrečil  se  ni,   ker  pač  slikarju niti na misel ni prišlo, da se je treba ozirati na tisk ali pa tega celoti prilagoditi; danes ilustrator že računa s papirjem in črkami,   ki bodo na razpolago,   takrat   pač o tem   ni   razmišljal.   Drug tak poizkus  je  bil v IV, letniku   pri   članku — i — : Črtice iz zgodovine slikarstva zlasti slovenskega, J, Germ,   ki  je   bil  naslednja   leta   nekak   stalni risar za Dom in Svet,   ni imel za ilustracijo najmanjšega zmisla. Hvaliti moramo dr, Lampeta za misel,  da si je jemal domače umetnike kot prva leta Germa in pozneje Jamo in jih stalno zaposlil pri  listu,   ker je   na ta  način vsaj nekoliko  po-mogel   razvoju domače umetnosti,   toda Germ se mu pač ni izplačal. Duh, v katerem je delal pozneje Jama, veje pa že v VIL letniku, ko priobči A. Karpellus   ilustracije   k narodni pesmi o Rav-barju, V tem letniku se pojavi tudi M, Zarnik, ki ima  iste   dobre namene   kot Jama;   ilustrira posebno  v   IX, letniku   Finžgarjev Triglav,   manjka mu finosti, celo risarske oziroma slikarske spretnosti,   ki   sta predpogoj   za  dobrega ilustratorja, Medtem se pa pojavi  čisto nova moč,  ki se posveti   samo  ilustraciji  in   se  nad vse  pričakovanje izborno razvije —Frančišek Dobnikar, Kako boječ in neokreten je še v XI, letniku ; v XII, letniku pa se naenkrat razmahne in par let z Jamo vred tvori izboren ilustratorski aparat listov, tako da so naslednji letniki v tem oziru najmikavnejši, Letnika XIII, in  XIV, se   odlikujeta  posebno   po zanimivih glavah, ilustracijah k pesmim itd. Način Dobnikarjev je čisto risarski v nasprotju z Jamo, ki  je   čisto   slikarski;   fantazija Dobnikarjeva   je bujna in si vedno izmišlja nove igre linij; pokra-
jinske in figuralne motive preplete in oplete z valovi črt, snuje svoj svet vedno dalje in vedno v novih variacijah, Ako pomislimo, da je bil Dobnikar samouk in povrhu še v prvih začetkih, če pomislimo posebno, kako visoko se je povzpel v »Nežici« (XVI, letnik, 428), potem si sploh ne moremo prav izmisliti, kak ilustrator bi se bil lahko iz njega razvil, Izborne so bile tudi ilustracije k narodnim pesmim, N, pr, »Mlada Zora« (XIII, letnik) ali »Spanjščice« (XIV, letnik) itd, Poleg Jame in Dobnikarja se v teh letnikih pojavi večkrat tudi L Vavpotič, poleg samostojnih risb tudi z drobnimi vinjetami, ki jih v morju tega blaga ne smemo prezreti,
XV, letnik nas seznani zopet z novim ilustratorjem, ki s prvim delom precej obeta, to je Maks Gaspari s svojimi letnimi časi. Tudi v XVI, letniku je več Gasparijevih vinjet; počasi začne prepletati svoje reči z narodnimi motivi in stilizira s časom svoje poteze čisto v narodnem duhu, Več reči v tem duhu ima v XVIII, letniku, V XXI, in XXII, letniku pa ima cel ciklus glav s portreti naših velikih mož. Okviri se mu semintje prav dobro posrečijo, nasprotno kaže v karakteristiki obrazov nezmožnosti, * tudi celotno kompozicio-nalno misel naivno pojmuje in jo nerodno izrazi,
Ciklus glavnih vinjet v XVII, letniku je risal Peter Žmitek, Tudi on je porabil narodne šege ali vsakdanje življenje in napravil par prav dobrih glav, V zadnjih letnikih (XXII. in XXIV,) se je pojavil H, Smrekar; bil je skoro edini ilustrator v zadnjih   letih,   ki se je večkrat pojavil,
Poleg navedenih so se oglašale semintje tudi druge ilustratorične sile, ki so pa zaostajale dostikrat za najmanjšim, kar se lahko zahteva od njih,
V tem razvoju Dom in Svetove ilustracije se krije zdravo jedro, ki bi v bodočnosti energično razvito lahko rodilo originalen in zgleden list v ilustratoričnem zmislu,                         (Konec prih.)
-   261   -