Poštnina plačana v gotovih kraiPo»*w»e««f ftttV. Din 1«-. Jtev. 23. V Ljubljani, dne 5. junija 1930.__Leto XIII. DO V 1 i 1 Upravnietvo »Domovine" »Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak tetrtek Naročnina ia tmemttvo: četrtletno 1 Dla, priletno K Din, ulolitao I« Dla; u Im« lemiteo ruta Amerike Četrtletno IZ Dla, polletno 1« Dla, celoletno 4« 01*. Amerika leta* 1 dolar. — Račaa poštne hranilnice, po4rainlce t IJabljani, it. 10.TII. Potreba reda in snage Čedni domovi so velikega pomena za uspevanje tujskega prometa Lepa je naša slovenska zemlja. Tujci, ki prihajajo leto za letom v večjem številu na oddih k nam, kar ne morejo prehvaliti tihih dobrav Do- je med našim ljudstvom milo še mnogo premalo v čislih. Neprijetno zadene vsakega Slovenca očitek lenjske, vinorodnih gričev Štajerske in krasot gostov tujcev. Škoda dobrega naroda, ki je vdan planinskega kraljestva Gorenjske. Kakor pa je pijančevanju. Resnično skrajno slaba reklama za najlepša in najstasitejša deklica brez mikavosti,' pospeševanje tujskega prometa so zamazani, pre-če hodi okrog umazana, raztrgana in razkuštra-, klinjajoči in psujoči pijanci, ki merijo cesto pri na, tako moramo tudi mi skrbeti za zunanjost | belem dnevu. Rekel boš, da takih pijancev ni naše domovine, da bo vsak kmetski dom vedno' mnogo, mi pa pravimo, da je vsak odveč, ker snažen zunaj in znotraj. j pijanec je smrdljiva bula na našem telesu. Enega Ce pogledamo malo po deželi, vidimo sicer (samega takega pijanca, ki ga zapiše na naš račun že prav čedne in snažne domove, vendar pa smo, tujec, ne odtehta vsa naša propaganda o lepotah še daleč od razmer, ki jih nudi tujcu na primer naše zemlje. Švica. Pa poreče kdo, da si bogati Švicar že lahko privošči udobno stanovanje, naša revščina pa ne premore kaj takega. Nič ni resnice na takem ugovoru! Ne gre tu za razkošnost kmetskih domov, za snago in red v hiši in okrog hiše moramo skrbeti. Strnimo se vsi v boj proti neredu in nesnag! za lepšo in zdravejšo domovino! To bo tem laže, ker pri nas Slovencih je vendarle še mnogo čednih in vzglednih domov. Zlasti duhovništvo, učl-teljstvo in občinski odbori naj gledajo na to, da zastavijo ves svoj vpliv in vso svojo moč v to, da bodo naši domovi vsak dan tako čisti, kakor da bi bila vedno velika nedelja v deželi. Kakor poje naša pesem «Otok bleski, kinč nebeški...», tako bo potem pela tuja pesem o Sloveniji, dišečem šopku na prsih Jugoslavije, nam v ponos in korist, in sicer v dvojno korist: red in snaga bosta služila našemu zdravju in privabljala bosta v vedno večji meri tujce; s tujci pa bo prihajal k nam denar, ki ga nam vsem zelo nedostaja. Beda in glad med rudarji Bedne rudarske družine prosijo javnost za pomoč Posledice zmanjšane zaposlenosti v rudnikih V tem pogledu pa je pri nas še mnogo smrtnih , Trboveljske premogokopne družbe so vedno ob grehov, ki jih noben zgovoren pridigar ne vidi čutnejše. Še žalostnejšo sliko kakor Trbovlje in in ne obsoja. Koliko gnojnice se še pretaka po Hrastnik nam nudi Kočevje. Nedavno je sklicala smrdljivih mlakužah sredi vasi, koliko gnojišč je Delavska zbornica zborovanje kočevskih rudar-še brez betoniranih jam, da razkopavajo kokoši jev. Na zboru je govoril tajnik Delavske zbor-gnoj po mili volji. Vendar pa je gnoj največji ka- niče g. Filip Uratnik o položaju in o korakih, ki pital kmetov, ki zasluži prav tako nego kakor so jih napravile strokovne organizacije za omi-njiva, žival in otrok. Okoli oglov leže razmetani (Ijenje rudarske bede. Po njegovem izčrpnem po-stari lonci, cunje, kosti in razno preperelo lesovje.: ročilu so se oglasili k besedi rudarji sami in ori-Pa porečeš, da ne utegneš tako natančno po-jsali svoj beden položaj. Rudarji delajo ob skraj-spravljati. Če utegnejo posamezni tvoji sosedje,1 šanem delovnem času za znižano mezdo, pri tem boš tudi ti utegnil. Nesnaga in nered okrog oglov pa je v Kočevju za 25 odstotkov hujša draginja nista nikoli znak bede ali prezaposlenosti, temveč kakor drugod. Nekateri sploh ne dobijo ničesar sta le zgovorno ogledalo nemarnosti in malo-' izplačanega, ker gre ves pičli zaslužek za dolg, marnosti gospodarja. Pa poglejmo še v hleve, ki so od pajčevine in j Ko so zvedeli rudarji o prihodu odposlancev, da zaslišijo njihove zahteve in jih sporoče v Beograd, se niso upali na zborovanje, ker so se balt paznikov. Šele, ko so videli, da je navzoč tudi zastopnik sreskega načelnika g. dr. Čuš, so se ojunačili in prišli. Zastopnik sreskega načelnika je vzel nekaj pritožb na zapisnik. Proti koncu zborovanja so rudarji odločno zahtevali, naj pride v kočevski rudnik zdravstvena komisija, ki že celih 20 let ni bila tam. Odposlanci Delavske zbornice in rudarskih organizacij ter zastopnik sreskega načelnika so obljubili sporočiti vse upravičene želje in pritožbe na pristojna mesta. Sprožila se je tudi misel, naj bi se uvedlo nabiranje denarja in živeža tudi za vse stradajoče rudarje v Dravski banovini. To je enako velika katastrofa kakor poplave in druge uime, saj j prispevke za bratovsko skladnico in drugo V srce segajoče je bilo pripovedovanje rudar-nesnage začrnele, zatohle in smrdljive luknje! Pa |skega očeta, ki ima poleg žene še šest nedoraslih vendar, kako ceneno je apno, svežega zraka pa otrok in čigar zaslužek znaša dnevno dva in po! je zastonj povsod dovolj. Kaj se ne bo tujcu že-1 dinarja. Dolgo so tolkli le nezabeljen koruzni strada na tisoče rudarjev ter njihovih žen in lodec obračal pri spominu na to nesnago, kadar močnik, sedaj jim pa še tega primanjkuje in se je 1 otročičev. Rudarji prosijo, naj se priredi rudar-bo pil mleko? Ko pripravljaš za trg skuto, sirovo oglasil v hiši strašni gost glad. Iski dan. Odposlanci so obljubili, da bodo o tem maslo, sadje in druga živila, glej, kako jih zavi-1 Med solzami so prosili rudarji odposlance: predlogu razmišljali in ukrenili potrebno. Ni ješ. Ne pozabi tudi na svojo vnanjost, posebno strokovnih organizacij, naj jim pomagajo. Rotili1 dvoma, da se bo vsa javnost odzvala takemu glej, da bodo tvoji nohti porezani in roke umite! so jih, naj se ukrene vse potrebno, da ne poginejo' pozivu in z obilnimi darovi podprla bedne ru- Brav lepo in vredno hvale je gostoljubno va- ' od lakote. I darje. bilo na kozarec jabolčnika. A kaj, ko ima pijača vse mogoče okuse, da kar ne more še tako žejnemu popotniku v slast. Kaj ni škoda, tako pokvariti zdravo pijačo in nakopati tujcu in sebi bolezen in stud. Poglejmo še v kuhinjo in v hišo! Mnogokje se držijo po zarezah posode po za svoj obstanek. To pa v glavnem zaradi tega, več tednov skisani ostanki jedi, žlice in vilice ker ne more svojega pridelka spraviti za pošteno pa so vse kosmate od nesnage. Podnevi so take ceno v denar in ker je preveč obremenjeno s kuhinje raj za stotine muh, ponoči pa za ogabne, trošarino in drugimi stroški. Vršila sta se v zad-ščurke. Muhe in ščurki so spremljevalci nesnage, j njem času že dva kongresa, na katerih so zbrani Kjer je snaga, izginejo te nadloge same po sebi.' vinogradniki opisovali svoj težki položaj, eden v Pa mize po hišah so marsikje zamazane, po kotih Beogradu, drugi v Ljutomeru. Na teh shodih so ležijo ogrizki sadja, drobtine kruha, pljunki in bili za ublažitev nastale vinarske krize sprejeti čiki. Okna so seveda varno zadelana z žaganjem, soglasno naslednji predlogi (resolucije): Zahteve naših vinogradnikov Naše vinogradništvo se nahaja v težkem boju j naj se daje izvozna premija 50 par za- kilogram. da se ne prikrade kaka sveža sapa v to kislo ozračje. To vse pa ni le gnusno, temveč prav nezdravo. Kakšen bo mlad rod, ki zrase na teh gnojiščih? Hvala Bogu imamo povsod v Sloveniji dovolj vode, samo da bi jo bolj rabili. «Upo-raba mila je merilo prosvetljenosti naroda!« Kakor resničen je ta rek, tako resnično je tudi, da 1.) Trošarina na vino naj se maksimira z 1 Din na liter in naj se ta dajatev razdeli med državo, banovine in občine. 2.) Prometu z vinom naj se ne delajo ovire in naj se vino pri produ-centih na debelo trošarini šele, ko se da sod na pipo. 3.) Izvozna premija na vinski mošt naj se zviša na 75 par pri litru, pri izvozu grozdja pa 4.) Izvozna premija za vino in vinski mošt naj se dovoli že pri najmanjšem izvozu treh polovnja-kov, zaradi trgovske sigurnosti pa se lahko tozadevna odredba predloži samo z veljavnostjo za eno leto naprej. Promet z inozemstvom naj se olajša tudi s tem, da se pri posestnikih in stalnih trgovcih ne zahteva nobena kavcija. 5.) Določitev trtnega sortimenta za Dravsko banovino naj se izvede čimprej. Privatne trtnice naj se glede na uporabo podlag in selekcioniranih cepičev strogo nadzorujejo, vendar pa se naj vrši revizija na državne stroške. 6.) Uvedejo naj se certifikati, izdani od banske uprave. 7.) Obdavčenje šmarnice naj se s prihodnjim letom še poveča. 8.) Promet z vinom lastnega pridelka za lastno uporabo vinogradnikov naj bo brez kontrole. 9.) Kot pomožni organi kletarskih nadzornikov naj se-namestijo strokovno popolnoma kvalificirane osebe. 10.) V Dravski banovini naj se uvedejo vinogradniški cepilni tečaji. Za vsako večje .vinarsko okrožje naj se uredi vzorno vinogradniško posestvo z niatičnjakom, trtnico in vzorno kletjo. 11.) Ker je ljutomerski srez izrazito vinogradniški, naj se nastavi v Ljutomeru kmetijski referent, čigar glavna stroka bodi vinogradništvo. 12.) Eden glavnih vzrokov vinske krize so preveliki produkcijski stroški, ki jih posebno GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnjači (Dalje.) Rešen. «Kje sem? Kaj se godi z menoj?» Matevž je tako vprašal, ko se je vzdramil v preprosti snažni postelji. Nad njim se je sklanjalo prijazno lice ljubke sedemnajstletne mladenke. Ko je izpregovoril, so se ji oči z«:skrile. Prijazno se mu je nasmehnila. Bila je krepka Rusinja črnih las in oči. Vse na nji je razodevalo zdravje in silo življenja. Matevž je mirno obležal. Pričel je misliti na za 'nje dogodke. Skoro vsega se je spominjal. Pred duševnimi rčmi je videl nesrečnega starega generala. Zi-bbdela je pred njim velesovska cerkev, ki jo je gledal v svojih blodnjah. Vedel je, da se je vlegel pod grm. Potem je pa vse minilo. Pričela ga je zapuščati zavest. Čutil je še sneg, ki je padal nanj. Obenem ga ie prevzela mamljiva toplota, ki se je ni mogel ubraniti. Nato je zaspal Ko je vse to premišljal, ležeč v postelji, so se odprla vrata. Na pragu je stal krepak starec z močno osivelo brado. Ko je opazil, da se je Matevž predramil, mu je prijazno pokimal. Snel je raz stene puško ter odšel. občutno povečujejo visoke carine na galico, žveplo, orodje za obdelovanje, sredstva za po-končavanji škodljivcev itd. Ta obremenitev raj se ukine. 13.) Za brezalkoholne pijačfe se smejo uporabljati samo čisti naravni soki o3 sadja ali grozdja in samo prirodni sladkor. Produkcija teh pijač naj bo podvržena kontroli, kakor je to pri vinu, in te pijače naj se tudi zatrošarinijo, kakor se to godi pri vinu. 14.) Pri vseh trgovskih prodajah vina v sosedne države naj se pritegnejo vinski strokovnjaki. Ko je Matevž usodnega dne mislil, da se mu bliža zadnja ura in se je naposled onesvesti! ter je skoro zmrznil, ga je baš ta starec rešil. Zagledal je fanta v snegu. Prihitel je k njemu in ga skušal osvestiti. Videl je, da je Matevž še živ. Ker se pa ni zavedel, ga je starec naloži! na svoje kratke sani in ga odpeljal. Čudna so pota usode! Matevž tistega dne ni videl daleč naokoli nobene hiše. Vendar je bil že blizu ruskega sela v Voliniji. Samo četrt ure bi bil moral še hoditi, pa bi bil dospel do prve hiše v gozdu. V tej hišici je bival stari kmet Sergej s svojo ljubko hčerko Anastazijo. Na srečo je starec naletel v gozdu nani. Prepeljal ga je domov, kjer mu je sklenila streči domača hči. Najprej je starec fanta obtibal s snegom. Potem mu je Anastazija držala pod nos kozarček krepke žganjice. Stresel se je in se kmalu zavedel. Matevž si je kmalu opomogel. Dobra domača hrana ga je dvignila že naslednji d?n iz posteče. Čez dva dni je že hodil po sobi in se oziral v belo prirodo. Medtem, ko je Uršika koprneče pričakovala svojega ženina, je hodil Matevž z lepo Rusinjo po sneženi pokrajini. Povabil jo je s seboj in ji z znamenji pokazal, da nekoga išče. Dekle je šlo z njim. Dolgo sta iskala. Naposled je pa fant vendar našel generala pod nekim drevesom. dokazi podprl obtožnico ter zahteval kaznovanje I krivcev, ki so hoteli v svoji zaslepljenosti kaliti I mir in red med našim narodom. Za njim so pri- I čeli s svojimi govori zagovorniki obtožencev. V Nemčiji vlada strašna brezposelnost ter uživa nad 15 milijonov Nemcev državne pod- I pore. To se pravi, da je skoro vsak četrti Nemec I navezan na državno podporo, kar strašno obre- I menjuje državni proračun, ki izkazuje že doslej I ogromen primanjldjaj. Zaradi tega bo vlada pri- | sil jena, iznova izdatno zvišati davke ter pričeti | z velikim odpuščanjem državnih uradnikov in I zmanjševanjem števila državnih uradov. Baje bo I zmanjšano tudi število poslancev v zbornici in I deželnih zborih. Tega pa so se poslanci tako I ustrašili, da so pričeli groziti, da bodo vrgli vlado, I če bo vztrajala pri tej nameri. V Indiji se še vedno koljejo Angleži in Indijci ter je slehernega dne čuti o novih krvavih spo- I padih, v katerih je pobitih in hudo ranjenih kar I po več desetin Indijcev. Reči pa se mora, da An- j gleži obvladajo položaj kljub temu, da jih je v Indiji samo nekaj sto tisoč, dočim je Indijcev nad 150 milijonov. Zaradi tega so pričeli razmišljati voditelji indijskih nacijonalistov, ki vodijo borbo proti Angležem, ali ne bi bilo primernejše, sporazumeti se z njimi ter sprejeti ugodne pogoje, ki bi osigurali Indijcem pimerno samoupravo in samostojnost. Baje je to spoznal tudi njihov zaprti voditelj Gandi, ki je pripravljen, odpotovati v London in se pogajati z angleško vlado. V Avstriji so spopadi med avstrijskimi fašisti, ki nosijo naziv domobranci (Heimwehr), in socijalisti še vedno na dnevnem redu. Vlada sicer napoveduje, da bo napravila temu konec, vendar pa je ostalo doslej še vse pri besedah. Nasprotno so postali domobranci (heinnvehrovci) zelo prešerni ter celo groze vladi, da jo bodo vrgli in sami prevzeli vladno krmilo v roke, če jih bo poskušala razorožiti. Najbrže pa bo ostalo samo pri grožnji ter se bodo ti domobranci, ki jih vodijo razni brezposelni avstrijski cesarski generali, skrili pod klop, čim bodo videli, da hoče vlada v resnici napraviti red. Na Madžarskem so postali poslednje čase zelo živahni krogi, Starega Serjožo je prepr jsil i znamenji, da je sklenil generala dostojno pokopati. Prenesli so častnika na vaško pokopališče. Matevž je staremu popu dopovedal, da je bil rajnki general kristjan. Pop ga je torej siovesno pokopal in jamo blagoslovil. Zdaj počiva francoski dostojanstvenik med preprostimi ruskimi mužiki in sanja o slavi Francoske, ki jo je ljubil do zadnjega diha. Anastazija je bila z mladim Slovencem zelo ljubezniva. Ko je okreval, je rad povsod pomagal pri delu. Minila je mrzla zima. Pričela se je oglašati pomlad. Stari Sergej se je pripravljal za poljsko delo. Sneg je pričel kopneti. Drevje je poganjalo prvo brstje. Priroda se je predramila iz zimskega spanja. Oglašali so se prvi ptiči. Gozd je kmalu zaživel. In tedaj se je prerodila tudi mlada Anastazija. Prej je bila vedno zamišljena in resna. Mislila je na svojega fanta, ki je moral na vojno in je padel. Zdaj jo je pa žalost minila. V njenem srcu je pričela razcvitati nova ljubezen. Sama ni vedela, kdaj se je zagledala v čvrstega Gorenjca. Matevž je bil z deklico prijazen. Seveda ni pozabil svoje drage Uršike, na katero je vedno mislil. Ko je prišel ob nedeljah v vaško cerkvico, kjer so ruski kmetje pobožno molili in se križali, se je spomnil daljnega domačega sela. Misli so se kar same porajale in govorile: »Tudi tam je že vse v brstju.* Slovesna otvoritev jubilejnega Ljubljanskega velesejma Dne 29. maja je bil ob izredno častni udeležbi odličnih gostov svečano otvorjen deseti ljubljanski vel esejem. Otvoritveni svečanosti so med drugimi prisostvovali divizijski general g. Sava Trip-kovič kot zastopnik Njegovega Veličanstva kralja, v imenu kraljevske vlade minister za trgovino in industrijo, g. Ju raj Demetrovič, ki je velesejem otvoril, in minister brez portfeija, g. dr. Švegel. Ministra za gradbe je zastopal tehnični ravnatelj gradbenega oddelka banske uprave Dravske banovine, g. inž. Krajec. Dalje so prisostvovali gg. ban inž. Dušan Sernec, podban dr. Otmar Pirk-majer, v zastopstvu ljubljanskega knezoškofa msgr. dr. Ujčič, župan ljubljanski dr. Dinko Puc, župani raznih mest Dravske banovine, predstavniki tujih držav ter veliko število drugih odličnih osebnosti. Velesejem nudi izredno lepo sliko. Z novima razstavnimi paviljonoma je sejmišče dobilo novo lice. Nad vse ugodnega vtisa pa ne napravi samo zunanja slika prenovljenega sejmišča, tudi prireditev sama je za letošnji desetletni jubilej tako izpopolnjena,da daleč prekaša vse dosedanje vel e-^.ejemske prireditve. Razstava nam v doslej še nedoseženi popolnosti kaže našo produkcijsko moč in naš gospodarski napredek v vseh panogah, na drugi strani pa je zaradi izredno velike udeležbe inozemskih tvrdk dobila značaj izrazite mednarodne prireditve. Celo- sejmišče je letos 1 iko natrpano z najrazličnejšimi izdelki, stroji in drugimi razstavnimi predmeti, da zares ni prostorčka, kjer bi bilo mogoče še kaj razstaviti, če- prav obseza sejmišče 40.000 m2 z devetimi velikimi razstavnimi objekti in s celo vrsto manjših privatnih paviljonov. Že prvi dan so bile sklenjene lepe kupčije, ki so se naslednje dni nadaljevale. Tudi za kmetijske stroje so se že začeli zanimati naši domači in zunanji kmetovalci. Posebne omembe je vredna razstava perutnine in kuncev, kjer je bilo tudi že prvi dan prodanih mnogo- plemenskih živali. Obisk je spričo lepega vremena prav izdaten. Samo v nedeljo je ves dan obiskalo sejmišče okrog 24.000 ljudi. Politični pregled Izseljenski urad v Zagrebu je objavil podatke o številu izseljencev iz naše države v preteklih štirih mesecih. Po teh podatkih se je izselilo iz naše države 15.000 ljudi, ki so ostali večinoma v Evropi, predvsem v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Po številu izseljencev je Dravska banovina na tretjem mestu. Iz tega seznama je razvidno, da počasi, a stalno pada število izseljencev, kar je pripisovati neugodnim delovnim pogojem v tujih državah, kjer vedno bolj narašča brezposelnost. V Beogradu še vedno traja obravnava proti zagrebškim nasilnikom. Do sedaj so bili že vsi obtoženci zaslišani in je govoril tudi državni tožitelj, ki je še enkrat z ki hočejo doseči vrnitev Habsburžanov na madžarski prestol in ki nosijo lepo ime legitimistov, to je ljudi, ki so zvesti zakonitemu staremu stanju. So to predvsem razni veleposestniki, stari črnožolti generali in visoka duhovščina, ki ne more pozabiti na habsburške čase. Ti ljudje, ki nimajo med kmet-skim ljudstvom in delavstvom nobenega oslona, upajo na pomoč raznih Madžarom naklonjenih krogov ter celo računajo, da se jim bo posrečilo, doseči te cilje s tem, da bodo primerno oženili najresnejšega kandidata na madžarski prestol, nadvojvodo Otona, sina zadnjega avstrijskega cesarja, s kako princeso. Madžarski prestol pa bo Otonu težko dosegljiv tudi zaradi dejstva, da se je Vatikan odločno izrekel proti vsaki misli na po-vratek Habsburžanov, ter je celo resno pokaral bivšega avstrijskega kancelarja, prelata doktorja Seipla, ki se je zadnje čase močno zavzemal za povratek Habsburžanov. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk NAPREDEK SADJARSKEGA IN VRTNARSKEGA DRUŠTVA. Dne 29. maja se je vršil v hotelu «Unionu» v Ljubljani občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za leto 1929., ki je tudi letos pokazal močan porast društvenih članov in podružnic, pa tudi lep napredek v gmotnem položaju društva. Danes šteje društvo že 9200 članov in 169 po- družnic, kar je za ta kratek čas obstoja vsekakor izredno lep napredek. Da je s tem razvojem nastalo društvenim funkcijonarjem mnogo upravnega in strokovnega dela, ni treba še posebej naglašati. Leta 1929. je imelo društvo 147 podružnic. Vseh predavanj je bilo 203, tečajev pa 46, skupaj torej 249 poučnih sestankov, katerih se je udeležilo nad 10.000 poslušalcev. Lastne drevesnice ima 20 podružnic s 34.000 drevesci. Na pobudo podružnic se je posadilo 20.000 drevesc, ki so jih razdelile podružnice deloma po znižanih cenah. Od samoupravnih oblastev, banovine in občin so prejele podružnice skupaj 128.000 Din podpor. Društveno glasilo «Sadjar in vrtnar«, ki se je odlikovalo po svoji izbrani Vsebini in opremi, je verna slika društvenega dela in napredka. V bodoče hoče uredništvo še bolj upoštevati želje članstva in se bo list opremil po možnosti tudi z barvanimi prilogami. Poleg društvenega glasila so bila predavanja in tečaji najboljša vez, ki druži sadjarje in vrtnarje, jih navdušuje ter vodi k smotrenemu delu. Načelstvo je ustreglo, kolikor je moglo, in pošiljalo vse mpodružnicam predavatelje. Vsem predavateljem gre topla zahvala, posebej še neumornemu predavatelju Milošu Levstiku, ki je letos dosegel jubilej stotega predavanja. Sadni ogledi so bili v jeseni živahni. Podružnice so med seboj tekmovale, da se je komaj ustrezalo s predavanji. Glavni namen tem ogledom je bilo spoznavanje sort in določitev krajevnih sadnih izborov. Pohvalno je omeniti, da so mnoge občine te oglede tudi gmotno podprle. Prav povoljno je uspel veliki sadni sejem, ki ga je društvo priredilo v prostorih ljubljanskega velesejma. Ta prireditev je bila doslej največja in je v vsakem pogledu dosegla svoj namen. Raz- Za vaškim pokopališčem cvete črešnja. Čebele letajo nanjo, se radujejo njenega cvetja, nabirajo med in se vračajo preko grobov. Tako tajinstveno šume drobne čebelice, da je človeku, kakor bi plavale nad grobovi same dušice dobrih pokojnikov. V deželo se bliža velika noč. Vse je veselo, vse je lepo! Zvonovi potrkavajo, preden odromajo v Rim. Oglasi se stara raglja. Z lesenimi čeljustmi razbija v zvoniku, kakor bi mlela sivo zidovje. Pa se je kmalu vsi naveličajo. Zvonovi se vrnejo in slavnostno zabrne. Ob cerkvi pa stoji kad vode, ki jo župnik blagoslavlja. Nad paglavci se jezi, ki kar trgajo od velikega kosa blagoslovljeno gobo, da neso v hiše ogenj, pri katerem se kuhajo krače. Velika sobota, sveta sobota! Vse je tako radostno, da človek komaj še čuti, da hodi po zemlji. Zvonovi so kar razigrani. Veselo pojo in vriskajo pesem vstajenja. Na"d domačim poljem pa prepevajo škrjanci in se potapljajo v ognjeno zarjo. Globoko pod njimi se vije procesija. Sam Kristus hodi med njivami in jih blagoslavlja. Kmetje pa molijo pobožno in vdano, časte Boga in prosijo za dobro letino! In tam v procesiji med mladenkami stopa ona, njegova Uršika! Vse so vesele. Smehljajočih obrazov hite čez razore. Njen obraz je pa žalosten. Njene oči so zatekle od solz. Njega ni nazaj, čeprav ga vedno težje pričakuje. Njena vera vanj pa ostane močna kot skala, a ljubezen žareča kot ogenj! Na ravnici pa stoji velesovska cerkev. Kmetje se vračajo vanjo od procesije. Še enkrat hočejo pomoliti k dobri in čudodelni Mariji, ki živi med njimi v tej cerkvi, pozna njih težave in grehe, za katere jim skuša pred Sinom dobiti odpuščanje. In potem se Uršika vrača. Sama je, čisto sama! In tedaj se spet pogrezne vanjo-bolečina. Ko gre po cesti, začuti v duši težko breme ljubezni, ki je vendar tako sladka in za katero se boji in trepeče vsako minuto svojega življenja. In ko zabrne zvonovi veselo pesem vstajenja, čuti ona vedno hujšo žalost. Tiho zaplaka predse. Marijo prosi, naj ji pomaga, naj jI bo dobra in usmiljena. Naj reši njega, za katerega edinega živi in diha, ker ga ima rada, tako rada, da drhti ob vsaki misli nanj. Zvonovi pa zvone, zvone! Pa zavlada večer. Fantje prihajajo po pirhe. Dekleta se radujejo in poslušajo zaljubljene verze. Uršika pa nima nikomur dati pirhov, saj jih tudi ne mara dati. Le en piruh ima, velik in živ piruh, svoje žalostno srce, ki pa ni njeno, saj je že davno oddano! * Matevževi rešitelji so opazili, da je fant večkrat zamišljen. Gospodar ga je nekega dne vprašal, ali je oženjen. Mladenič je zanikal. Starčevo oko se je razveselilo, kar zasmejalo se je. Kmalu se je Gorenjec z njimi dovolj sporazumel. Lahko se je z njimi vse pomenil. Zaživel se je v njihovo življenje. Včasih jim je pa pripovedoval o svojih domačih krajih, o gorenjskih hribih, hostah in ravnicah in o naših lepih snežnikih. Mlada Anastazija je pričakovala, da ji Matevž nekega dne razodene svojo ljubezen. Ker pa tega ni storil, se zopet ni razburjala. Upala je, da se je poi rgoma privadi in jo za < snubi, saj ni bila napačna deklica, kar je tudi sama vedela. Katero dekle pa tega ne ve? Tudi stari Sergej je bil vesel pridnega fanta. Zadovoljen je bil z njim. Prav nič bi ne onmiš-ljal, če bi ga bil Matevž prosil za hčerino roke. Neko nedeljo ga je presenetil starec z veselo novico. Povedal mu je, da živi v bližnji vasi neki bivši francoski vojak, ki govori menda isti jezik kakor Matevž. Mladenič je radoveden odšel tjekaj. Našel je tam kmeta Jerača, iistega, o katerem smo pisali, da se mu je žena poročilu. Ker je ot>< upala, da se mož še kdaj vrne in je bila prepričana, da je zmrznil ali padel, i3 poročila rokovnjača Juriji. (Dalje prihodnjič.) ' ■ • -'fc. . Priporočajte in širit® ..DOMOVINO"! stavljenega je bilo skupaj 843 zabojev sadja v teži 18.372 kg. Sadnega sejma se je udeležila tudi štajerska sadjarska zadruga s celim vagonom sadja. Sadni sejem je imel izrazito trgovski značaj. Prodani niso bili samo vzorci, ampak tudi mnoge zaloge doma. Društvo je izdalo Priolovo knjigo »Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja», ki bi jo moral imeti vsak sadjar, vsaka občina, vsaka šola in vsako kmetsko društvo. Knjiga je aktualna in nujno potrebna, če hočemo v sadni trgovini kaj več doseči. Kdor je Se nima, naj jo naroči pri društvu. Na občnem zboru se je med drugim sklenilo, da se ima sklicati ob priliki sadne razstave v Ptuju tudi sadjarski kongres, še prej pa anketa sadjarskih strokovnjakov. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 9 do 9.50 Din, poldebeli voli 7.5 Odo 9 Din, plemenski voli 7 do 8 Din, biki za klanje 7 do 10 Din, klavne krave 7 do 8.75 Din, plemenske krave 5.50 do 7.25 Din, krave za klo-basarje 3 do 4.50 Din, molzne krave 6 do 7 Din, mlada živina 8 do 9.50 Din. Za izvoz v Avstrijo je bilo prodanih 31 živali. Cene mesa: volovsko meso 14 do 20 Din, bikovsko in kravje meso 10 do 14 Din, telečje meso 14 do 25 Din, svinjsko sveže meso 15 do 28 Din. LES. Te dni je bila na ljubljanski borzi prodana večja množina hrastovih desk (podnic za železniške vagone) po 1300 Din za kubični meter. Notirajo na borzi: smrekovi (jelovi) hlodi I. in II. 200 do 220 Din, smrekovi brzojavni drogi 240 do 250 Din, smrekovi bordonali 320 do 340 Din, smrekove deske-plohi 480 do 570 Din, bukove deske-plohi, naravni, neobrobljeni, 450 do 500 Din, bukovi testoni 430 do 450 Din, bukove tavo-lete 900 do 1000 Din, hrastovi hlodi I. in II. 400 do 450 Din, hrastovi bordonali 1300 do 1400 Din kubični meter, železniški pragovi, 2.60 m, 14X24, po 53 do 56 Din. HMELJ. Zanimivo je, da vlada na žateškem trgu veliko povpraševanje op hmelju. Cene so poskočile. Pridelovalci spričo živahnejšega po- Boteščan: Grob ljubezni Povest iz vaškega življenja (Dalje.) «Kako besedico sem že včasih zinil za šalo, ne za resnico. Samo eden je kuhal peklensko jezo.. .> cOčetu je žal in se kesajo. Drugega pa nimajo na vesti ter jim tudi nihče ničesar ne podtika.» cObžalujem, da moram molčati. Ako bi govoril, bi videla, kako si se motila...» «0 Bog!» ji je krvavela duša. «Zakaj mi ne prizaneseš?* «Dejanje je bilo skrivoma zasnovano. Jaz sem ;edina priča .. .> vpraševanja zadržujejo blago, ki ga pa je seveda že zelo malo v prvih rokah. Vzrok dvigu cen bo bržkone slabo stanje hmeljskih nasadov. Baš v Češkoslovaški so hmeljniki ponekod tako raz-jedeni od bolhača, da še ni bilo mogoče trt navezati na žice. ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so opnu-jali 2. t. m. (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): p š e n i c o, baško, po 242.50 do 260 Din, t u r š č i c o, popolnoma suho, po 137.50 do 140 Din, moko «0» po 400 do 405 Din. Sejmi 9. junija: Kamnik, Tirna, Žužemberk, Pilštanj. 10. junija: Metlika, Bušeča vas, Radohova vas, Lož, Radovljica. 11. junija: Ljutomer. 12. junija: Ig, Škocijan pri Krškem, Turnišče. 13. junija: Brežice, Stari trg pri Poljanah, Zden-ska vas, Hotemaže, Brunik, Ziri, Trebnje, Žalec, Loče, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, St. Janž pri Dravogradu, Kozje. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah: 1 dolar za 56.20 do 56.40 Din; 2. t. m. v d e v i z a h: 100 šilingov za 797.46 do 800.46 Din; 100 nemških mark za 1350.25 do 1353.25 Din; 100 madžarskih pengov za 988.37 do 991.37 Din; 100 italijanskih lir za 295.65 do 297.65 Din; 1 dolar za 56.43 do 56.63 Din; 100 francoskih frankov za 221 06 do 223 06 Din; 100 češkoslovaških kron za 167.55 do 168.35 Din. Istočasno se je trgovala Vojna škoda po 431 Din. Investicijsko posojilo je notiralo 87.50 do 88 Din. Nesrečna gluhost. Prijateljici, ki se pred pustom nista mogli poročiti, sta se sprli. «Ali res misliš, da zato nisem mogla dobiti moža, ker sem nekoliko gluha? Kar tri ženitne ponudbe sem zavrnila, sam Bog ve, koliko sem jih pa preslišala...» «Lažešb je ihtela. «Ko sem slišala krik, je bil oče doma, pa tudi prej ni šel iz hiše...» «Moja trditev je podprta z dokazi... Lahko prisežem.. .> «Potem ga boš ovadil ?» je trepetala. «Kakšna sramota za našo hišo!> «Molčal bom, ako mi daš srce, ako se združiva pred oltarjem ... Samo s tem pogojem.^ «Izkušnjavecb «Kakor hočeš, nič te ne silim. Teden dni imaš odloga. Ako mi ugodiš, ostaneva priiatelja, sicer bom trd in neizprosen. Do tedaj pa molčim — skrivnost Albinove smrti je zaprta v mojih prsih.j. Minka ni mogla ustati, tako je bila izmučena, ko je ostala sama na vrtu. Plašno je gledala za njim, ki ji je vsekal v dušo novo rano. Najbrž jo je samo izkušal, da bi privolila v zakon, in to jo je nekoliko tolažilo. Poznala pa je njegovo zlob-nost, kar jo je zopet zabolelo. Oče ji bo morda povedal resnico, a če je kriv, mu ne bo mogla pomagati. Zadeti bo morala križ ter ga nesti na Kalvarijo, da reši očeta in čast domače hiše. Mihcu in Ančki se tega ni upala razodeti. Ni ju hotela begati in žalostiti, morda po nepotrebnem, ako jo je zlobnež samo postrašil. Sicer pa bo molčala in trpela sama kot žrtev za druge. Sklenila bo zakon proti svoji volji •— iz ljubezni in usmiljenja do očeta. Olajšala mu bo pokoro za greh, ki je zatrl njeno mlado ljubezen. Tavželj se je vrnil domov kmalu po Jerneje-vem odhodu. Čim ga je Minka zagledala, je zajokala. Povesil je glavo k tlom, hčeriae solze so ga pekle in bolele. Slutil je, kaj se je pripetilo. Vrgla se mu je okrog vratu in dejala: «Oče, ali je res? Recite, da ste nedolžni...» «Nisem kriv», je spravil mukoma iz grla. GORENJI LOGATEC. Naše Sokolsko društvo priredi v nedeljo 15. t. m. svoj javni letni telovadni nastop. Na vzporedu bo telovadba vseh oddelkov. Začetek telovadbe ob pol 5. popoldne. Po telovadbi bo prosta zabava. Sodelovala bo cerkniška godba na pihala. Jed in pijača — izvrstna dolenjska in štajerska kapljica — v lastni režiji. Pričakujemo obilne udeležbe, zlasti od sosednih bratskih društev. GORENJI LOGATEC. Kakor smo že brali v zadnji «Domovini», se je vršil ustanovni občni zbor krajevne protituberkulozne lige v Gorenjem Logatcu. Odbor, ki je bil izvoljen, je najlepši porok, da bo naša krajevna liga uspešno delala. Poleg lesnega trgovca g. Lenassija Franca, ki je predsednik, in župana g. Puppisa Miroslava, ki je podpredsednik, imamo v ligi same kmetske fante in može. Prav tak odbor je naj-pripravnejši za pobijanje strašne zavratne bolezni jetike. Dne 1. t. m. je imel polnoštevilno zbrani odbor svojo prvo sejo. Tej seji je prisostvoval g. Muschet Valentin od ekspoziture OUZD iz Dolenjega Logatca, ki je dal nekaj nasvetov ter izjavil, da je krajevni ligi vedno na razpolago, prav tako članom lige, ki potrebujejo semtertja kake informacije. Pri tej seji je bilo stavljenih preko dvajset predlogov, katere misli liga v teku tega meseca rešiti. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v gorenjelogaški šoli. Članov imamo precej in se še vedno prijavljajo. Svetujemo vsem, da pristopijo k ligi, kajti 12 Din letno je malenkost. Pomagali bomo v potrebi le tistim, ki so, oziroma bodo plačali članarino. Nihče se ne bo kesal. Čuje se od nekaterih ljudi, da «niso še jetični, kadar pa bodo bolni, bodo plačali članarino^. Takim ljudem damo samo kratek odgovor, in sicer: takrat bo prepozno. Pri prvi seji si je, kakor že rečeno, nadel odbor precejšnjo nalogo, ki jo bo gotovo rešil. Čez leto zaradi obilice dela nekoliko počitka, jeseni pa na plan s predavanji. ŽIRI. Malokdaj se kaj sliši iz našega kota. Pa ne spimo, čeprav smo še pred kratkim imeli zelo slabo vreme, tako da bo menda bolj slaba letina. Jabolk in hrušk ne bo nič. Sena dosti, ako «Jernej je bil tukaj. Pravi, da ste v zvezi z ubijalcem...» «Nisem», je počasi zanikal. «0, nesrečno so-vraštvob «Oče, kakšen greh! Nikdar ne bo dovolj pokore ...» «Samo, da bi drugi ne trpeli zaradi mene. Nedolžnim naj bo prizaneseno.* «Podpfrala vas bom, da ne omagate pod bremenom. Ovadil vas bo, ako ne privolim v zakon. Kaj mi je storiti ?> Ta trenutek je bil Tavžlju najtežji v življenju. Zavedel se je vseh krivic, katere je storil hčeri, ko jo je preganjal zaradi pokojnega Albina. In zdaj jo mora dati malopridnežu kot žrtev za svojo zmotno preteklost. Ali ni podoben pastirju, ki vrže volku pohlevno ovčico, da uide sam preteči nevarnosti? Kolika odgovornost! Smilil se ji je ubogi starec, ki je spoznal svoje zmote ter jih hoče poravnati. Zato se je po Albi-novi smrti nenadoma izpremenil. Prej je razgrajal in zmerjal okoli sebe, zdaj pa molči, kakor da ga ni na Cvetežu. «Oče, kaj naj storim ?> je ponovila. cSamo vas bom poslušala.> > Vzemi ga, ako ihoreš>, je odgovoril, ker je vedel, da ji ne sme braniti. Strašila ga je Jerne-jeva hudobnost; ne more mu dopovedati, da je nedolžen. Podtika mu grozen zločin ter se sklicuje na njegovo obljubo. «0 Bog, naj gre ta kelih od meneb je sklenila roke proti nebu. «Oče, samo zaradi vas, da ne bo sramote... Ne smejo nas poznati, da smo ubi-jalčevi otroci.. .> Tavželj je molčal, ker ni smel govoriti. Ako bi ji bil povedal resnico, bi jo bil sicer oprostil muč- se bo moglo v redu spraviti. — V gradbenem oziru smo letos Žirovci zelo podjetni. Mnogo hiš se že zida, zlasti Selo napreduje. V kratkem bodo pričeli širiti Sokolski dom, zidala se bo hiša za finančni urad, Strojarsko-usnjarska družba bo zelo povečala svojo delavnico. Na Dobračevi bodo pričeli izdelovati žgano apno. — Gasilno društvo bo obhajalo na binkoštno nedeljo svojo 451etnico, obenem se bo blagoslovila nova motorna brizgalna. Popoldne ob 4. se bo vršila velika tombola z zelo krasnimi dobitki. Pridite ta dan v Žiri, za-vse bo dosti zabave, za stare in za mlade, suhe in žejne. Vse bo prišlo na svoj račun. ŠKOCIJAN PRI TURJAKU. Naš župnik ima hudega psa in od vseh strani prihajajo pritožbe, da župnikov pes davi mačke Prosimo g. župnika, naj psa priveze na verigo, ker pač mi mačke potrebujemo za miši. — Te dni so prišli obiskat svojo rodno zemljo iz Francije trije naši vrli rojaki, vsi doma iz Starega apna, in sicer brata Alojzij in Rafael Podlogar ter Anton Mihelčič. Doma bodo ostali nekaj časa, na kar se zopet povrnejo v Francijo. GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Na binkoštno nedeljo popoldne ob pol štirih nam priredi naš Sokol v Sokolskem domu prav prijetno zabavo in razvedrilo. Ta dan bodo gostovali na našem odru šentjakobski igralci iz Ljubljane. Igrali bodo veseloigro «Glavni dobitek«. Po igri bo prosta zabava. Pridite! — Ob birmovanju, kakor slišimo, je g. škof povišal našega g. župnika Brajca v duhovnega svetnika. Z našim g. župnikom bi prav lepo izhajali, če ne bi bil on tak nasprotnik Sokola že od začetka njegove ustanovitve, četudi Sokol ne jemlje nikomur vere, niti koga ne odvrača od izpolnjevanja verskih in cerkvenih dolžnosti. Upamo, da je g. škof g. župnika opozoril na dejstvo, da je Sokol sedaj državna institucija, ki je popolnoma nepristranska. POLJANSKA DOLINA. (Smrtna kosa.) Prejšnji ponedeljek je umrl in bil v sredo 28. maja pokopan g. Anton Cadež, po domače Čude iz Srednje vasi pri Poljanah. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo poleg svojcev lepo število prijateljev in znancev. Pokojnik, večji kmet z veliko družino, kateri je bil skrben oče, je bil šele v 56. letu. Odlikovala ga je prava moška lastnost. Bil je do konca svojega življenja trden, neomah-ljiv značaj v svojem naprednem prepričanju. V tem ga niti dolgotrajna bolezen ni omajala. Zadnjo zimo je iskal okrepčila celo v solnčni Dalmaciji. Zal je bila bolezen že pregloboko ukoreninjena, da bi jo bilo moglo premagati južno solnce. V svojem življenju je bil daljšo dobo v Ameriki. Njegova največja zasluga je, da se je napravila električna centrala za Poljane in vse bližnje vasi do Gorenje vasi in Trate. Več let je bil njen skrbni in požrtvovalni načelnik. Bil je svoj čas občinski odbornik in krajšo dobo celo poljanski župan. Odveč je omenjati, da je bil naročnik naprednih časopisov. Odkar se je ustanovil Sokol za Poljansko dolino, je bil njegov član in podpornik, posebno pri zidanju Sokolskega doma je mnogo pomagal, in to brezplačno. Svoje otroke je pošiljal k telovadbi v dom. Čudeta tedaj ni več, a upamo, da bodo hodili po njegovi poti tudi njega sinovi in hčere. Prijatelja, značajnega somišljenika, ohranimo v najlepšem spominu! LOKA PRI ČRNOMLJU. (S m r t n a k o s a.) Te dni je umrl v Loki pri Črnomlju za možgansko kapjo v najlepši moški dobi gostilničar gosp. W e i s s. Pred meseci je prišel iz Amerike, kjer si je pridobil precej denarja. Namenil se je trajno naseliti v Loki in je kupil Gorupičevo gostilno, katero je moderno preuredil. Posebno radi so se zbirali pri njem Američani. Toda neizprosna smrt mu je pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil napreden mož in je rad podpiral Sokola in Gasilno društvo. Posebno ga bodo pogrešali reveži, katerim je bil pokojnik vedno dobrotnik. Pokojnik je bil zelo podjeten mož in bi za občino Loko gotovo storil še dosti koristnega, da ga ni prehitela smrt. Blag mu spomin! » HUDA JAMA PRI LAŠKEM. V zadnjem času se je izvršilo pri našem obratu več tatvin. Med drugimi je bil okrad jn tudi obratovodja g. inž. Homan za 900 Din z listnico vred. Tukajšnja orožniška postaja se mnogo trudi, da bi prišla tatovom na sled, kar se ji pa dosedaj še ni posrečilo. PLANINA PRI SEVNICI. (S m r t n a k o s a.) Neusmiljena koščena žena je zahtevala pretekli teden kar štiri žrtve. V petek smo spremili k večnemu počitku najstarejšo tržanko, Jožefo Dernačevo, po domače Šlosarjevo teto. Do- segla je visoko starost 90 let. Pokojnica je bila: mirne in blage narave, plemenitega značaja ia je uživala pri vseh slojih splošno priljubljenost, — Na Vnebohod pa je smrt pretrgala nit živ« ljenja komaj 32 let staremu posestniku Antonu Š p a n u. Nakopal si je pljučnico, ki je napravila konec njegovemu mlademu življenju. Pred dvema' letoma je šele prevzel veliko posestvo in začel z najlepšimi nadami gospodariti. Toda kruta usoda je prekrižala njegove lepe načrte in iztrgala mladi ženici in dvema otročičeoia nad vse ljubljenega moža in očeta. Kako priljubljen ia spoštovan je bil pokojni Tonček, je pričal njegov veličasten pogreb, ko ga je na njegovi zadnji poti spremljalo nebroj občinstva. Ni bilo menda očesa, ki se ne bi orosilo ob pogledu na obupano, ženo in ob spominu, da mladega priljubljenega Tončka ni več. — V cvetu svoje mladosti je preminula na Vnebohod Karolina Oprešnikova. Pred meseci je šele napravila izpit za trgovsko sotrudnico, toda usoda ji ni dopustila, da bi uživala sad svojega truda. — Za četrto žrtev si jo izbrala smrt posestnika Josipa S e š k a.. Pokojnik je bil dolga leta župan in odbornik krajnega šolskega sveta. Z njim je rodbina izgubila do« brega in skrbnega očeta in marljivega gospo« darja, «Domovina* pa zvestega svojega naročnika. Pokojnik je bil odločnega in kremenitega značaja ter zaradi svoje nepristranosti in poštenosti splošno čislan. Bodi ohranjen vsem trajen spomin, užaloščenim rodbinam pa naše iskreno; sožalje! ŠMARJE PRI JELŠAH. S 1. majem je stopil v pokoj tukajšnji organist g. Dragotin Zelič. Svojo službo je opravljal 37 let. Kot izbornega orglavca in dobrega pevca tenorista so ga ljudje: radi imeli. Da se je včasih udeleževal politike, je minilo in naj bo pozabljeno. Želimo mu, da bi dolga leta užival zasluženi pokoj. — Dne 21. maja je preminula na svojem posestvu na Pečici gospa Tončka Damšetova, rojena Baštev-čeva. Kratka, a huda bolezen jo je ugrabila v rani mladosti 28 let. Možu zapušča tri otro-čiče. Kdorkoli je poznal ljubeznivo, skrbno in delavno gospo, žaluje s prizadeto rodbino. Sedaj počiva na Sladki gori poleg svojih dveh otro-čičev. Blag ji spomini MALA NEDELJA. Na binkoštno nedeljo 8. t. m. točno ob pol štirih se ponovi v Društve- nega zakonskega jarma, zameril pa bi se bil Jerneju, ki mu je pretil z ovadbo. Proti njemu ni smel nastopiti, Minka pa je že prostovoljno zadela križ na svoje šibke rame. Mihec in Ančka sta veselo žgolela okrog doma. Sestra jima je skoro zavidala, na tihem ju je blagrovala. Nista pa opazila njene nove žalosti, zakaj odkar so ji pokopali ženina, še ni bila vesela. Nikjer ni bilo leka za njeno bolečino. Sosedje niso vedeli drugega, kakor da se je pri Tavžlju naselil mir po dolgem sovraštvu. Ponehala je očetova strogost, nič več se Tavželj ni prepiral. S sosedi je začel prijazno občevati, nikomur ni rekel žal besede. Njegovo izpremembo so razlagali na vse načine. Nekateri so vedeli, da ga je pretresla Albinova smrt, drugi pa so skrivoma namigovali na zločinsko dejanje, r Minko so sočutno pomilovali. Hvalili so njeno zvestobo; prva obletnica nezgode je že minila, pa ga še ni pozabila. Še bolj se jim je zdela otožna, večkrat so jo videli jokati. ; Tisto nedeljo popoldne je natrgala najlepših i cvetlic ter jih povila v šopek. Ob mraku je pohitela k znamenju, pred katerim je zaupno poklek-<: nila. Zatekla se je k Tolažnici žalostnih ter ji : odkrila svojo bolečino. «Primorana sem zaradi I očeta in zavoljo dobrega imena naše hišo, je govorila med molitvijo. «Dala mu bom prazno srce, nikoli ga ne bom ljubila. Vem, da bom ne-srečna, toda zgodi se tvoja volja.> Po končani molitvi je položila šopek v znamenje, na grob svoje prve ljubezni. VIL a imela je pred drugimi prednost, da ni bila raztresena. Okrog hiše je bil velik sadni vrt, ki je mejil na travnik; ta se je držal polja, segajočega do kamenite senožeti. Po hribu, katerega se je dotikala, se je vzpenjal gozd, obraščen z mladim drevjem. Kmetija je bila precej zadolžena. Prišlo bi bilo do gospodarskega poloma, da ni tega preprečila Tavžljeva Minka z veliko doto. Tako so poravnali dolgove in še denar je ostal na posojilu. Jernej se je prišteval med trdne gospodarje, rad se je pobahal s premoženjem. Minka je živela v novem stanu kakor cvetka med trnjem. Najrajši je bila sama, da je premišljevala svojo grenko usodo. Ni se mogla privaditi novemu domu; njene misli so uhajale nazaj v preteklost — na grob ljubezni. Brinjar ob palici, hruška ob domačem hlevu, kapelica ob poti, vse jo je živo spominjalo srečne mladosti. Kdo je zakrivil, da se je vse tako nesrečno zasukalo? Jernej si je prizadeval, da bi vse to čimprej pozabila. Hliml se ji je in dobrikal, kazal se je najboljšega človeka. Minka pa ^e ostala molčeča, le semtertja mu je odrinila kako besedo. Zavest, da je žena ubijalčeva, jo je ubijala in morila. S strahom je čakala posledic groznega dejanja. Mož se je ogibal vseh pogovorov, ki bi ga spomnili na dogodek. Kadar ga je prosila, naj ji dokaže očetovo krivdo, se je umaknil in odšel na delo. K Tavžlju nista hodila skupaj, vpričo nje nista ne oče ne mož nikoli o tem govorila. Na obisku se Jernej ni nikdar dolgo zamudil, vselej se je naglo povrnil. Tavželj je trepetal že od daleč, kadar ga je zagledal. Vedel je, da mu bo zopet grozil ter ga izžemal. Vselej ga je moral založiti z denarjem, ker mu je pretil z ovadbo. Tako je Jernej poleg dote izsilil od Tavžlja vsako leto skoro polovico njegovih dohodkov. Minka ni o tem ničesar ve« dela, ker ji ni smel povedati. Mihec se je čudil, kam gre denar, a ni dobil pojasnila. Cesar se ni upal Hostar povedati ženi z bo« sedo, ji je razodeval v nemirnem spanju. V sanjah je stokal, vendar njegove besede niso bile toliko jasne, da bi ga bila mogla razumeti. Kadar je izgovoril ime Albin, jo je spreletela groza. Ko ga je zbudila, ji je utajil, ali pa sploh rea ni vedel, kaj se mu je sanjalo. Znoj, ki mu je vsako: noč oblival glavo, je pričal, da trpi grozne muke* Nekoč ga je nenavadno trdo prijela, naj ji pove, kar ji je obljubil pred peroko. Ker pa ostre besede niso izdale, je začela ljubeznivo. Zatajila je vse svoje občutke, vso svojo žalost ia nevoljo. «Nikar me ne spominjaj*, jo je trpko zavrnil, «Nisem radovedna, marveč nemirna*, mu utemeljila poizvedovanje. «Mož ne sme ničesati prikrivati ženi, ako jo resnično ljubi...» «Tako kakor ti*, ji je oponesel. «Reci, da mo ljubiš, ako moreš...» Minka je molčala. Ni mu hotela niti povedati resnice, niti lagati. Tako mu je pokazala vse ob* čutke takšne, kakršni so bili... «Vem, da si me vzela zaradi ovadbo, ji ja zasmehljivo oponesel. «Kakor ščit stojiš med očetom in med mano .. .* «Ali je kriv?* ga je vprašala. «Govori, v kaki zvezi je z ubojem!* cMisliš, da vem», se ji je posmehnil. «Čemu mu potem groziš? Poglej, tudi meno si onesrečil.*. nem domu velezabavna igra. Prijatelji smeha in razvedrila se vabijo .k obilni udeležbi! POHORJE PRI SV. BARBARI V HALOZAH. (Smrtna kosa.) Dne 24. maja zjutraj je zaplaval nad Petrovičevo hišo v Pohorju angel smrti ter pozval s seboj gospodarja g. Mihaela Petroviča. Pokojnik je bil od mladih let vedno dober kristjan. Bil je tudi več let pomožni cerkveni ključar in je mnogo storil za podružnico Sv. Elizabete. Pokojnik je bil dobra duša in zaradi tega povsod čislan in zelo priljubljen. Podlegel je, star šele 68 let, močni pljučnici. Iskali so mu pomoči povsod, a bilo je vse zaman. Bil je dobro zapisan v srcih siromakov, saj nobeden siromak ni odšel praznih rok od te blage duše. Najprisrčnejša hvala vsem darovalcem cvetja in vencev posebno pa našim vrlim pevkam, ki so mu pred hišo žalosti in na gomili zapele žalo-stinke. Obenem tudi iskrena hvala g. Hvalcu Blažu, ki je imel v srce segajoč poslovilni govor. — Zapustil si nas, Mihael, in odšel tja, kjer ni solza in trpljenja. Pustil si ženo, s katero sta živela 34 let najlepše zakonsko življenje. Zapustil si sina, tri hčerkice, brata in sestro, katerim boš ostal v vednem spominu. Bodi ti ohranjen časten spomin, preostalim pa naše najiskrenejše sožalje! LOPERCICE PRI ORMOŽU. (Smrtna ko-s a.) Tukaj je umrl vrl mož g. Matija L u k m. a n, kmet stare korenine in mirnega značaja, ki je vrlo preživljal obilno družino. Vsi otroci so dobro preskrbljeni. Doma mu na kmetiji sledi sin Peter, ki ima za ženo Trstenjakovo iz Vodran-cev. — Na Hunm pa je umrl g. Jože Pukla-vec, bivši posestnik in trafikant, tudi v visoki starosti. — Blag jima spomin! Vsem žalujočim globoko sožalje! SV. JURIJ OB ŠCAVNICI. Kako jaka je vez sokolskega bratstva, je pokazala telovadna akademija našega Sokolskega društva v nedeljo 11. t. m. Sprva zamišljena v. skromni obliki, se je razvila v pravo sokolsko slavje, ki je pokazalo, da sokolska misel, četudi polagoma, toda vztrajno prodira v srca našega ljudstva. Njenega poleta ne more zastaviti noueno nasprotovanje, najmanj pa besede, kakršnih se je poslužil naš g. župnik tisto nedeljo v cerkvi pri pridigi in ki ne spadajo v hišo božjo. Da je naša prireditev tako lepo uspela, da je postala res manifestacija sokolske misli, so pripomogla s številno udeležbo okoliška bratska društva. Prihiteli so k nam na naš praznik bratje od Sv. Lenarta, Sv. Antona, iz Ljutomera, Križevcev, Gornje Radgone ter celo iz daljnega Maribora. Enako je posetilo našo prireditev Narodno kulturno društvo Mala Nedelja. Vsem bratskim društvom kator tudi drugim gostom in številnemu domačemu občinstvu, ki je posetilo akademijo, se najiskreneje zahvaljujemo za podporo, ki so jo nam s te in izkazali. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Cas sokolskih nastopov je tu. Hiteti je treba posebno zaradi beograjskega zleta, da bomo pripravljeni šli na sokolsko olimpiado v našo prestolnico. Tudi naše | Sokolsko društvo se pridno pripravlja in pili še zadnje gibe zletnih vaj. Na binkoštni ponedeljek 19. t. m. priredi popoldne ob 3. svoj društveni I nastop na travniku g. Osterca v Križevcih. Do-' poldne ob 9. se bodo vršile glavne skušnje in j ob 11. bo ljudski koncert na trgu. Prvič nastopi ^udi šolska mladina (učenci višjih razredov) s i svojimi vajami. Društvo bo slavilo s tem nasto-:pom lOletnico svojega dela in zato vabimo vsa bratska društva, naj nas posetijo in pomagajo | tudi pri telovadbi. Pri prireditvi bo igrala mestna ljutomerska godba. Tudi za zab.avo (ples itd.) in za okrepčilo bo preskrbljeno. Pridite! * Prijazne binkoštne praznike želimo našim čitateljem in čitatcljicam! * Kraljeva rodbina na Bledu. Bled je dobil v nedeljo v svojo sredo svoje vsakoletne visoke1 goste, rodbino Nj. Vel. kralja. Prispela je iz Splita Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princema Tomislavom ter Andrejem. Kraljevo obitelj je z navdušenim pozdravljanjem sprejelo na kolodvoru v Lescah številno občinstvo z ministrom dr. Sveglom in drugimi domačimi činitelji na čelu. * Za obiskovalce velesejma. Jugoslovanska zavarovalna banka Slavija v Ljubljani je dala velesejemski upravi brezplačno na razpolago in razdelitev med obiskovalce velesejma tri ne- zgodne in eno življenjsko polico. Prva nezgodna polica na 25.000 Din v smrtnem, oziroma 50.000 dinarjev v primeru invalidnosti je bila izdana v nedeljo 1. t. m. dopoldne tistemu, ki je ,kupil navadno dnevno vstopnico na velesejem, ki pa je bila opremljena z nakazilom za polico. Srečni dobitnik je bil g. Josip Toni, železniški premikač iz Ljubljane, Hauptmanca 2, kateremu je bila polica takoj izročena, ne da bi imel kake stroške in brez vsakih plačilnih obveznosti. Polica velja za dobo enega leta. Prihodnja taka z nakazilom opremljena sejemska vstopnica pride v promet 5. t. m. * Veliko sokolsko slavje v Rušah. Na praznik vnebohoda so praznovale staroslavne Ruše praznik slovesne otvoritve novega Sokolskega doma in delnega zleta Mariborske sokolske župe. Slav-nosti so se pričele že zgodaj zjutraj, ko so v Ruše, okrašene z zastavami in cvetjem, prihajali prvi telovadci na izbirno tekmo za vsesokolski zlet v Beogradu. Teh tekem se je udeležilo nad 150 članov, članic in naraščaja. Zaključene so bile pred pol deseto uro in so nepričakovano dobro uspele. Težišče proslave pa je bilo preloženo na popoldne, ko so se na kolodvoru zbrali vsi člani in vse članice iz Ruš, Dravske in Mežiške doline, da sprejmejo stotine Sokolov in izletnikov, ki jih je vlak pripeljal iz Maribora, Slovenskih goric, Dravskega in Ptujskega polja. Tu se je sestavil veličasten sprevod nad 800 članov, članic in naraščajnikov s četo gojencev podoficirske šole iz Maribora, ki je ob sviranju sokolske godbe krenila skozi Ruše do novega Sokolskega doma. Z balkona novega Sokolskega doma je izf ogovoril prvi načelnik odseka za gradbo br. Hinko Pogačnik, ki je dom otvoril. Izročil je kliuče in varstvo nad njim starosti Sokolskega društva br. Bučarju, ki je v daljšem govoru očrtal zgodovino novega doma, pri čemer je naglasa! zasluge br. Pogačnika za zgradbo krasne stavbe. Za njim sta govorila še župni starosta br. K o -v a č i č iz Maribora ter zastopnik Sokola I. iz Ljubljane br. Mlakar. Po otvoritvi se je vršil na letnem telovadišču pri domu telovadni nastop, ki mu je prisostvovalo štiri do pet tisoč gledalcev iz Ruš, Maribora in vse Dravske doline. Telovadbo je otvorila ruška' sokolska deca (31 po številu) s prostimi vajami, sledili pa so nastop «Nekaj bo morda že res. Toda bolje je, da ne veš, zato ti prizanašam.. «Jaz pa hočem, da mi poveš», je odločno zahtevala. - «Minka prizanesi! Nikar o tem ne govoriva.» Pogledal je bolestno in proseče kakor še nikoli, .odkar sta bila poročena. «Ne odnehano, je oštala brez sočutja. «Zdaj še ne, morda pozneje.. «Takoj, ali pa ...» «No, kaj? S silo ne boš ničesar opravila.. «2e vem, kaj bom ukrenila ...» Zakonca sta utihnila. Mimo hiše je prilezel ob palici Marinček, ki je bil vzlic svoji starosti Vedno dobre volje. Odkašljal se je in sedel na klopico med Minko in Jerneja. «Dobra letina bo, vse lepo kaže», je začel kramljati. «Sadja že ni bilo davno toliko, kolikor ga bo letos, ako ne pride kakšna nezgodam Minka mu je prikimala, dočim je ostal Jernej tih in zamišljen. Notranje trpljenje se mu je poznalo na obrazu, Ampak vreme se bo izpremenilo>, je nadaljeval zgovorni starček. «Trgati me je začelo po nogah in po vsem životu. Oh, saj pravim, ta nadležna starost b *Očka, koliko let imate ?» ga je vprašala. «Dve manj ko osemdeset. Tvoj oče je pa dve Jeti mlajši od mene.» ^Potemtakem ste najstarejši na Cvetežu .. .> «Nak, tisto pa ne. Vogrin bo dopolnil ob božiču osemdeseto leto. Zdrav kraj je na Cvetežu .. «Zakaj ne, ako vaju ne bo kaj posebnega doletelo. Poglejte Brinjarjevega Albina! Kak hrust je bil, pa je že eno leto v krtovi d želi.> Minka je pritajeno vzdihnila. Jernej pa je potegnil klobuk na oči in odšel proč z rokama v žepu. Vselej, kadar je kdo omenil Albina, ga je skrivoma zabolelo. «Zima bo marsikoga spravilas«, je omenil po njegovem odhodu. «Kar nas je starejših, bomo dozoreli. Jaz, Tavželj, Brinjar smo kar zapisani med mrliče ...» «:Za očeta se bojim», se je Hostarici užalilo. «Silno so opešali.. «Letos ne bo brez mrliča na Cvetežu», je začel prerokovati. «Vsi znaki kažejo: sove skovikajo, psi tulijo, pa spomini se oglašajo. Vse to rado koga spravi in nič dobrega ne pomeni.> «Kdo ve, kaj bomo še doživeli. Gotovo kaj slabega, dobro se nas izogiblje.s «Saj ti ni sile, kaj se boš pritoževala. Ali nisi srečna v novem stanu. Ničesar ti ne manjka.» «Sreča je še daleč», ga je bridko zavrnila. «Kaj pa Jernej, ali je bolan? Tako nekam medlo se obnaša .. .s> Hostarica je skomignila z rameni. Tudi sama je že opazila, da je nekaj dni popolnoma drugačen. Podnevi gleda v tla in zmerom nekaj premišljuje, ponoči pa ga mučijo nemirne sanje. Vendar ni mislila, da so tudi drugi že ugotovili njegovo bolezen. Zopet sta morala utihniti, zakaj Jernej se je vrnil z naglimi koraki. Ogrnil je jopič ter se odpravil z doma. Kam se je nameni), se ga vpričo Mazinčka ni upala vprašati. Slutila je, da jo je zopet mahnil k očetu, kamor se navadno podaja ■v večernih urah. Minka jo je pogodila. Jernej se je spomnil, da je Tavželj prodal vola ter ga je hotel zopet prikrajšati za nekaj stotakov. Spotoma je ugibal, kako bi ga zopet ostrašil. Starec se je namreč že naveličal izsiljevanja ter se mu je vedno bolj upiral. Ko ga je zagledal, je sklenil, da ga bo robato odpravil, čeprav se mu zameri. Odločno mu bo povedal, da ga ne bo nič več izkoriščal. Premagal je svojo boječnost, saj nima ničesar drugega na vesti kakor to, da ga je prosil, naj razdre ženi-tovanje. Pa še tega se kesa ter se je pripravljen pokoriti. Hostar si je izmislil novo zvijačo. Ta večer ni zahteval darila, marveč posojilo. «Samo 500 dinarjev, manj ne vzamem. Drugo leto vam bom vrnil, ne bo me treba opominiati.» Zvijačno prošnjo mu je Tavželj resno odklonil. «Kar sem ti dal, sem ti podaril. Ničesar ti ne posodim.» Jernej ga je nekaj časa privijal z lepo besedo, naposled pa mu je začel pretiti kakor ponavadi: «Ali ste že pozabili, kaj imate na vesti?2> ga je spomnil. «Hočete li, naj pride v javnost? Bojte se škode in sramote!» «Kdo, jaz ali ti?> ga je zavrnil. «Tako ne govorite z menoj:*, mu je zapretil. «Samo besedo naj zinem, pa boste odleteli.. «Kdo je ubijalec?> «Vi, ker ste me naprosili. Rekli ste mi: Stori, kar hočeš, samo da ga uničiš.3> «Lažeš, tako nisem nikdar govoril.> cZapeljali ste me, namesto da bi me poučili. Vi ste starejši od mene.. .> Sokola od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah (24)'stveno zaščito_ mater in dece v Ljubljani dr.Dra-s prostimi vajami, 40 deklic ruškega društva z rajalnimi vajami s cvetjem, 24 malih mariborskih telovadcev s palicami, 108 članov dešk.;ga naraščaja s prostimi vajami, pet vrst na oiodju, in sicer dve na bradlji, ena na drogu, ena na konju in ena na krogih, 87 naraščajnic s prostimi vajami, 68 vojakov mariborske podoticirske šole s skupinskimi prostim vajami, 96 članic s prostimi vajami in 132 članov s prostimi vajami. Svirala je godba mariborskega Sokola. Vsi nastopi so bili izvedeni vzorno in so nekateri zbudili spjošno priznanje. Po nastopu so se člani gaš je napisal lepo razumljivo knjigo «Pomoč novorojenčku in dojenčku«. Matere, sezite pridno po njej in pazno jo preberite. Če se boste ravnale po teh nasvetih, bo prihranjeno vam in vašim otrokom mnogo gorja in solz. * Krščena šele po 8 letih. Po večletnem bivanju v Ameriki je prispela nedavno v Škofjo Loko deklica Regina, stara osem let. Ker deklica še ni bila krščena, je pristopila te dni h krstnemu ka-menu, kmalu potem pa je bila Regina pri birmi. * Prepoved točenja šmarnice v vinotočih. Občine so prejele opozorilo o strogi prepovedi in izletniki iz oddaljenejših krajev mariborskega točenja šmarnice ali mešanja z drugo pijačo v okrožja odpeljali preko Maribora domov, ostc.H J vinotočih. Šmarnica je glede na svojo kakovost pa so prisostvovali zabavi, ki se je razvila v vseh škodljiva zdravju, zaradi česar točenja te pijače prostorih novega doma, na vrtu in na telova-dišču. * Stoletnica rojstva pisatelja Janeza Trdine. ali mešanja načeloma ne dovoljuje niti pristojno sresko načelstvo. Ker ni izključeno, da ima še kdo vinogradnikov pripravljeno šmarnico samo V nedeljo so ob priliki stoletnice rojstva pisatelja a]j pomešano s kako drugo pijačo ter namerava •Bajk in povesti izpod Gorjancev* Janeza Trdine I zaprositi za dovoljenje otvoritve vinotoča pod slovesno odkrili pisatelju v njegovem rojstnem kraju v Malem Mengšu spominsko ploščo. Spominska plošča je vzidana v poslopje slamnikarske industrije Stemberger & Mellitzer, na katerem mestu je stal svoječasno Trdinov rojstni dom. * Odlikovanje. Z redom sv. Save V. vrste je vejo, je nujno potrebno, da pristojni občinski uradi čimprej poučijo svoje občane o vsebini odloka in navodil sreskega načelstva. * Krst adventistov. Kakor je znano, je v Hrastniku že dokaj občutno ukoreninjena vera adventistov, znana pod imenom Čašarjeva vera. odlikovan g. Franjo Mlinarič, poštar in posestnik j Nedavno se je vršil v Kavzarjevih bajarjih krst v Središču. Dne 26. m. m. mu je najvišje odliko- j nekaterih vernikov. Med drugim se je dala krstiti vanje izročil g. dr. Lebar, poštni svetnik, v na- tudi neka 70 let stara žena. Krsta se je udeležil vzočnosti uradništva in osebja središkega pošt-j škof iz Zagreba, ki je obred izvršil v prirodi, nega urada, ki je bil ob tej priliki lepo okrašen kakor predpisuje ta vera. Verniki so imeli nato s cvetjem. Zaslužnemu sokolskemu in narodnemu prj Birtiču skupno pogostitev. delavcu iskreno čestitamo, * Trojni jubilej. Te dni je obhajal g. Ivan Ule, * Neznano letalo je moralo te dni pristati blizu Murske Sobote. Radovedneži, ki so bili ta- nastavljenec trboveljskega rudniškega konzuma, j koj pri letalu, so se poskušali sporazumeti z ne-tridesetletnico svojega službovanja v rudniškem znanci, a ni šlo, ker so potniki letala govorili le konzumu. Jubilej je tem pomembnejši, ker vrši to francosko. Letalo je potem odletelo dalje, a je službo nepretrgoma od prvega dne do danes moralo na avstrijski strani pri Radgoni zopet zvesto in pošteno. Vedno narodno zavedni mož . pristati. Potniki, ki so se nahajali v njem, so tedaj se že od nekdaj udejstvuje v skoro vseh trbo-! opustili nevarno vožnjo ter jo rajši nadaljevali z veljskih kulturnih in naprednih društvih, a z naj- železnico. Pilot pa se je opremil z bencinom in večjim veseljem že od nekdaj deluje v tambura- nadaljeval pot po zraku sam 5kem društvu «Kolu», katerega soustanovitelj je se je vračal z gasilske veselice na Bregu s kolesom domov. Na klancu mu je privozil nasproti neki avtomobil, v katerega se je kolesar zaletel. Remec je odletel s kolesa v avto in se poškodoval po glavi in životu. Remca so s kranjskim reševalnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko splošno bolnico, kjer je podlegel poškodbam, poškodbam. * Krava ga je pobodla do smrti. 65letnega posestnika Petra Škrabla iz Podvrha pri Braslov-čah je te dni podrla krava na tla in mu ?abodla rogove v trebuh. Ker je imel Škrabel že več let močno kilo, so bile rane tem nevarnejše. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je bil takoj operiran. Pomoč pa je bila brezuspešna. Škrabel je v petek podlegel hudim poškodbam. * Huda nesreča starčka. Jože Podržaj, 74letni posestnik iz Zeliinelj, je imel nedavno opravka v Ljubljani, kamor se je pripeljal v družbi svojega sina. Domov sta se odpeljala okrog 15. Na Dolenjski cesti med Laverco in Škofljico sta se jima nenadoma splašila konja, ki sta se ustrašila prihajajočega avtomobila. Dočim si je sin dajal opravka s krotenjem konj, je ubogi starček izgubil ravnotežje in padel na tla. Priletel je na obcestni kamen z glavo naprej in obležal na tleh nezavesten. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico. * Neznanokam je odšla 19. maja žena posestnika v Ložu Marija Hribarjeva, stara 42 let. Žena je bolj nizke postave in rumenkastih-las. Oblečena je bila v križasto jopico, rdečkasto krilo in nizke čevlje. Kakor javljajo, so 21. maja videli podobno osebo na Vrhniki pri Ljubljani. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi županstvu v Ložu. * Motor za obdelovanje vinogradov se je nedavno pojavil na nekem večjem posestvu v Ri-toznoju in vzbudil pozornost kmetovalcev. Čuje se precej komentarjev zanj in proti njemu, vendar kažejo znaki, da se bo praktični stroj glede na zemljo in lego okoliških vinogradov dobro ob-nesel. * Električna struja ga je ubila. Preteklo soboto se je pripetila v tovarni Jugočeške v Kranju * Hudo ponesrečen delavec. 22letni zidar . . _ bifin mu tudi načeluje. Društvo bo letos obhajalo Jože Kastelic, doma iz Sneberij, je delal na neki smrtna nesreča, katere žrtev je postal 24letni ' Adolf Dolenc, doma iz okolice Idrije. Imenovani je imel neko opravilo pri ročnem vrtalnem stroju težje in padel na tla. Obležal je med opeko in ka- na električni pogon. Kratek čas nato so ga našli dvajsetletnico svojega obstoja, ž njim pa bo ob- novi stavbi v Ljubljani. Ko se je podal na precej hajal tudi g. Ule dvajsetletnico svojega sodelo-' visok zidarski oder, je nenadoma izgubil ravno-vanja pri društvu. To bi bil drugi jubilej. Če še pripomnimo, da praznuje g. Ule te dni svojo srebrno poroko, smo navedli njegov tretji jubilej. G. jubilantu k njegovim trem jubilejem najiskre-neje čestitamo. * Pozor, kmetje in rudarji! V laškem okraju se bo ta mesec prodajalo na javni dražbi več posestev, ki ležijo v bližini rudnikov in industrije. Dne 13. t. m. ob 2. popoldne se bo vršila v La-homnem pri Laškem prodaja manjšega posestva, za katero znaša najnižji ponudek 25.000 Din. — Dne 21. t. m. ob pol 11. dopoldne se bo prodajalo večje posestvo v Zgornji Rečici, oddaljeno pol ure od rudnika Hude jame. Opozarjamo na ta posestva zlasti rudarje, pa tudi druge, ki bi se hoteli naseliti v b'ižini Laškega. Natančnejše podatke dobivajo interesenti pri okrajnem sodišču v Laškem. Rad posluži s podatki tudi župan, gospod dr. Roš v Laškem. * 9. junija vsi v Križevce k telovadnemu nastopu Sokola v Križevcih. Obenem bo proslava lOletnice. menjem hudo obtolčen po vsem telesu, zlasti na glavi. Prepeljali so ga v splošno bolnico. Nesrečnik si je pri padcu, kakor so ugotovili v bolnici, zlomil desno nogo v stegnu, precej nevarne pa so tudi poškodbe na glavi. Listnica. .* «V pomoč novorojenčku in dojenčku« je naslov knjige zdravnika dr. Dragaša, ki je pravkar izšla in ki jo dobite v vseh knjigarnah po 24 Din. Obseza 132 strani z 62 slikami. * Nesreča božjastnice. Pred dnevi je odšla od doma v bližnji gozd 181etna Marija Jazbe-čeva z Rifnika pri Zabukovci. Dekle, ki je močno božjastno, je zašlo na svoji poti na rob strmega skalovja, kjer je nenadoma dobilo hud napad. Nesreča je hotela, da je padlo čez skalovje v globino. Dekle je ležalo v nezavesti polna dva dneva. Dobilo je pri padcu hude poškodbe na glavi, vendar pa bo okrevalo. Prepeljano je bilo v celjsko javno bolnico. Požar. Na praznik vnebohoda se je nena^ * Naša živinoreja lepo napreduje. Iz Beograda doma pokadilo v Hrastniku iz Podm.enikove poročajo, da postaja akcija za ustanavljanje ži vinorejskih selekcijskih zadrug v smislu zakona o pospeševanju živinoreje vedno živahnejša. Ministrstvo za kmetijstvo mora dnevno dajati pojasnila in navodila za ustanovitev takih zadrug. Ne mine dan brez ustanovitve nove živinorejske selekcijske zadruge. Lep napredek v tem pogledu je opažati v Bosni, kjer so ustanovili mnogo konjerejskih selekcijskih zadrug za rejo čistokrvnih bosanskih pasem. * Matere, čitajte! Zdravi otroci so sreča družine in bodočnost naroda. Vsi vemo, da je ta rek prav resničen, Zal, da je pri naših materah še mnogo vraž in predsodkov, ki poggsto ogražajo ne le zdravje, temveč tudi življenje otrok, pred- parne, .kjer je imel posestnik shranjeno vso krmo za živino. Ker je stlačenih na malem ozemlju poleg proge več hišic, je bila opasnost požara naj-resnejša. Hrastniško gasilno društvo pod vodstvom agilnega Dolinska je prihitelo na pomoč v nekaj minutah. Pozneje so prihiteli tudi rudniški gasilci in požrtvovalni Dolani, končno pa še gasilno društvo iz steklarne. Požar se je popolnoma omejil in je zgorelo samo poslopje s krmo, kar je sreča v nesreči. Če bi prišla pomoč Ie nekaj minut kesneje, bi zgorela vsa naselbina do tal. Domneva se, da je zažgal Podmelnikov fantek. * Smrtna nesreča. Te dni se je na Gaštejskem klancu pri Kranju nevarno ponesrečil Žagar in tovariši na tleh poleg stroja nezavestnega, drže-čega v krčevito stisnjeni roki električno stikalo. Dolenca so tovariši nemudoma prenesli na prosto, potem pa so poklicali zdravnika dr. Bežka. Tam so ga poskušali obuditi k življenju z umetnim dihanjem in drugimi sredstvi, a je bila vsaka pomoč zaman. Ta nesreča naj bo vsem _opomin, da je treba zato vse previdnosti pri električnih napravah. * Obupen čin Jeseničanke v Zagrebu. V Zagrebu je izvršila samomor 31 letna Anica Vrhov-nikova, ki je dalje časa služila pri inž. Andreju Morvaju na Medveščaku. Svojim staršem je pisala pred obupnim činom pismo, naj ji oproste, da stori ta korak, in naj nikar ne žalujejo z anjo. * Samomor Slovenke v Zagrebu. Z ocetno kislino se je zastrupila v Zagrebu 19letna služkinja Zorka Doberdelova, rodom iz Breznice v prevaljskem srezu. * Štorkla na jeseniškem kolodvoru. Dne 30. maja se je pripeljalo po vsakdanjih opravkih z vlakom zjutraj na Jesenice dekle D. H. iz Nom-nja. Spotoma pa jo je prehitela štorkla in so morali takoj poklicati babico, ki pa je prispela prepozno, kajti mlada, šele 18letna deklica je medtem že povila močnega fantka. Sopotniki niso ničesar opazili. Vse to se je odigralo v kakih petih minutah. Ko so na lice mesta prispeli železniški organi, je D. sama pobrala svoje stvari v nahrbtnik in sama odkorakala v čakalnico. Došli zdravnik g. dr. Schwab je izjavil, da je D. popolnoma zdrava in brez najmanjše poškodbe. Dekle je znalo skrbno prikrivati nosečnost, zato so bili tem bolj presenečeni doma, kamor se je vrnila s prvim vlakom, ko so dobili v hišo novega malega gosta. * Pobegnil iz umobolnice. Iz umobolnice na Poljanskem nasipu v Ljubljani je pobegnil te dni 501etni bivši rudar Josip Gole, doma z Ovsenega! mariborski kaznilnici. Strajnšek je bil obsojen na Dolenjskem. Gole je oblečen v pisan cajgast J zaradi raznih zločinov na 2, Dornik pa zaradi suknjič, rjave hlače in nosi na glavi sivkasto če- j uboja na 3 leta ječe. Pobegla kaznjenca sta jo pico. Gole je pobegnil bržkone na deželo, kjer se1 udarila najbrže čez mejo v Avstrijo. preživlja z beračenjem. * Mrlič na njivi. Sredi žitnega polja na Po-brežju pri Mariboru so našli v soboto mrliča s prerezanimi žilami. Truplo je moralo ležati tam že kak teden dni. V mrliču so spoznali mizarskega mojstra Blaža Belca, ki je 22. maja odšel od doma in se ni več vrnil. Zakaj je Bele šel v smrt, ni znano. * Opasen tat. Te dni je stal pred senatom trojice v Mariboru prosluli Anton Sommer iz Ptuja, star 37 let, tat iz navade, ki je bil že sedemkrat prej kaznovan. Njegova posebnost so vlomi skozi okna, ki jih je izvrševal z izredno naglico, izurjenostjo in predrznostjo. Od konca septembra do dne. ko je bil pred nekaj meseci v Ormožu končno zasačen, je pokradel predmetov v vrednosti nad 50.000 dinarjev. Kradel je v Ptuju, na Bregu pri Ptuju, v Dornavi, v Radvanju in v raznih avstrijskih krajih. Ukradene predmete je prodajal in dobro živel. Z malimi izjemami je vse tatvine priznal. Obsodba se glasi na lOletno ječo, izgubo častnih pravic in pridržanje po prestani kazni. * Čeljust prerezal z nožem. V nedeljo 25. maja je v vinotoču Jožefa Holca na Galušaku popivala fantovska družba. Tamkaj so se nahajali tudi neki Makso Verzel ter posestnika Janez in Neža Kosec iz Smolincev. Po odhodu fantovske družbe je čez nekaj časa odšel proč tudi vinjeni Makso Verzel, dočim sta zakonca Koščeva ostala še v vinotoču. Ko se je Verzel vračal po cesti proti domu, je dohitel pred njim odišlo fantovsko družbo, ki se je na cesti prepirala, zaradi česar je postal tamkaj tudi Makso. Med tem časom pa sta po isti cesti prišla tudi zakonca Koščeva. Ko sta se bližala fantovski gruči, je Makso Verzel brez vsakega prerekanja zabodel z nožem Janeza Kosca ter mu prizadejal občutno poškodbo na desni strani lica. Poškodba je hujšega značaja in bo imela za posledico bržčas trajno skažen obraz. * Fantovski pretep. Te dni zvečer so se po končanem delu sprli delavci, ki so delali v vinogradu Frana Šinkovca v Zagorski gori, občina Šmarjeta, ter sta gospodarjev nečak Franc Šin- * Spopad med fanti in orožnikom. V Ločnem pri Novem mestu so te dni ponoči napadli fantje orožniškega narednika Alojzija Šrema, ki je prišel iz Srbije domov na dopust. V pretepu so podrli Šrema na tla. V samoobrambi je potegnil Šrem samokres in pričel streljati okrog sebe in tako nesrečno zadel Jožefa Kukmana iz Lešnice, da mu je prestrelil črevesje ter je ranjenec umrl vkljub operaciji v kandijski bolnici. * Kmetje napadli avtomobil s kosami. Iz Kri-ževcev na Hrvaškem poročajo, da je dirjal te dni skozi bližnjo vas Tkalec avtomobil, ki je povozil neko tele. Ko je šofer ustavil avtomobil, da bi se dogovoril z oškodovanim kmetom glede povračila škode, so navalili nanj kmetje s kosami, avtomobil popolnoma razbili in šoferja hudo poškodovali. Šofer se zdravi v bolnici v Križevcih, varnostno oblastvo pa je uvedlo preiskavo. * Nočni napad. Ko se je nedavno ponoči vračal 20Ietni delavec na škofijski žagi v Marijinem gradu pri Mozirju Franc Planovšek, doma z Žla-borja pri Rečici ob Savinji, po poti s Prihove proti domu, so ga na samotnem kraju nenadoma napadli neznani moški in ga pobili na tla. Pla-novška, ki je dobil pri napadu hude poškodbe na glavi in desni roki, so prepeljali v celjsko bolnico. * Vlom v planinsko kočo. Pretekli teden so vlomili neznani zlikovci v planinsko kočo na Mirni gori. Vlomilci so se čutili v koči popolnoma varni, ker upravnika ni bilo takrat slučajno čevljarskega pomočnika Ivana Bartola rodbinska žaloigra z zelo žalostnim koncem. 401etni Ivan Bartol se je začel zjutraj prepirati z ženo, ki je pripravljala zajtrk, ter jo pretepel do nezavesti. Kaj se je potem zgodilo, ni jasno. Nenadoma je začelo pri Bartolovih goreti in hiša kljub gasilski pomoči je zgorela do tal. Iz goreče hiše so komaj rešili Bartolovo ženo, že vso opečeno in z veliko rano na glavi. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je izrazila domnevo, da je mož zažgal hišo sam, da bi se rešil nje. Koliko je na tem resnice, bo dognala preiskava. Stanje Bartolove je brezupno.; * Opozarjamo naše čitatelje na današnjo prilogo srečk Državne razredne loterije, ki jih prilaga tvrdka Serdarušič iz Beograda. * Gospodinje, sedaj je čas za pranje. Ne pozabite, da je to najbolje in najhitreje opravljeno z milom, posebno pa še s pravim terpenti-novim milom Gazela, ki ga prodaja vsak boljši trgovec. * Pri ishijasu sledi na kozarec naravne «Franz Josef-ove grenčiče«, ki jo popijete na tešče, brez' truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje «Franz Josef-ova voda« sigurno ia prijetno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki ter pri kočnih žilah, hemeroidih, obolelih prostatih in mehurjevem katarju. «Franz Josef-ova grenčica* se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Binkoštni pozdravi Split. Srečne in vesele binkoštne praznike želimo slovenski fantje mitraljeske čete 11. p. p. v Splitu: kaplar Janez Hojnik (Ješenca), kaplar , . , , .Štefan Hlebič (Ruše); redovi: Lešnik Jožef doma, ter so v obeh sobah in tudi v kuhinji vse (Rače), Butolen Matevž (Zetale), Anton Srebot premetah. Pobrali so upravitelju prav vso ob- (Gabernik pri Polskavi), Mirko Kirbiš (Gornja leko, izprazni l shrambo za živila, kjer jim je Hajdina), Franc Golob (Dornova), Ivan Arzenšek ze o prav pnsla vsa zaloga klobas, gnjati, sira in ' (Tržišče), Maks Fridel (Gornja Hajdina), Franc salam. Spravili so se tudi nad pijačo in napravili GuzeIj, Jakob Munda (Vičanci pri Veliki Nedelji), potem v glavni sobi pravo pojedino. V zasmeh | Adolf Kralj (Maribor), Alojz Rojko (Sv. Peter pri upravitelju so pustili na mizi pol kosa kruha, vse • Mariboru), Franc Silič, Ivan Šrinf (Maribor), Kočo so nato pustili izropano in odprto, * Soudeleženec pri ugrabitvi Kutjepova aretiran v Mariboru. Avstrijski listi so te dni poro- . , . . , c . ,, Tr„ - ; čali, da je policija prišla na sled, da se je eden « «-"* zdravniške pomoči v bolnici. ^ ^so^pobasaH ali v želodec ali pa na ramo. Franc Pliberšek (Štrtenik pri Konjicah), Ivan Brecelj (Ljubečno), Jožef Vezovnik (Limbuš), Anton Kapun (Šmartno pri Pohorju), Peter Flej-singer (Maribor), Franc Toplak (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah), Franc Kokol (Žikarce), I iz Pariza, mudil v Gradcu. Neki hotelir je pri- * »71 T, X u A J!*- v , I javil policiji Alfonza Kettricha iz Stuttgarta, ki je . q V'om VuRu!SopredKS10d,s,cen;: Vnoc,°d napravil znatne dolgove in potem izginil brez do 9. decembra 1929. je bilo vlomljeno v Rušah sledu. Policija je izvršiIa preiskav0 in na§la ak. v Pozarjevo trgovino. Isto noč je bilo tudi iz nezaklenjene kolarnice Frana Namestnika v Rušah ukradeno kolo. Orožništvo je kot tatu izsledilo 401etnega Konrada Lešnika, delavca iz Rad vanja, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Lešnik je nekaj ukradenih predmetov izročil Pavlu Škerbotu, viničarju v Rančah, za neke usluge. Ta je blago vzel, čeprav je vedel, da je ukradeno. Lešnika je te dni senat trojice Herman Kališnik (Gornje Hoče), Anton Macuh (Gaberje pri Celju), Ivan Zaje (Glince pri Ljubljani), Anton Brglez (Padeški vrh), Adolf Pečov-nik (Veliki Lipoglav), Martin Topolič (Šmartno na Pohorju), Franc Rakovnik, Janez Kamenšek tovko, ki jo je Kettrich pozabil v hotelu. V njej ] (Ptujska gora), Martin Predikaka (Ptujska gora), je dobila več listin in poslovilno pismo, v ka-J Štefan Svenšek (Trniče pri Ptuju), Martin Stu-terem pravi Kettrich, da je sit življenja in da pan (Levče pri Poljčanah), Martin Štrbol (Sv. Le-pojde prostovoljno v smrt, ker ga neprestano nart v Slovenskih goricah), Maks Kobole (Lim-zasledujejo zaradi udeležbe pri odvedbi generala buš), Matija Krajnc (Sv. Barbara) in Ervin Pok Kutjepova. Graška policija je uvedla obširne po- (Maribor). Vsi podpisani smo od enega voda. izvedbe za skrivnostnim Kettrichom. Zanimivo je, da je bil dne 30. aprila 1.1. od mariborske policije aretiran Alfonz Kettrich, rojen v Wurtem- SSf&SmZ Savaiemb" * ki » —- seca strogega zapora in 1800 Din globe, v primeru neizterljivosti pa še na 30 dni zapora. * Krvav pretep na Tinju. Nedavno je večja skupina tinjskih fantov namenoma iskala svojega tovariša Janeza Kresnika. Srečali so ga pred gostilno Pristovnik. Njegov stari nasprotnik Janez Leva se je z nožem zapodil vanj ter ga dvakrat zabodel v ramo in pod pazduho. Hudo poškodovanemu Kresniku, ki ni dal baje nobenega povoda za pretep, je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Černej. jejo zaradi raznih sleparstev. Od mariborskega okrožnega sodišča je bil 22. maja poslan v zapore višjega deželnega sodišča v Ljubljani, kjer je še sedaj. Zadeva postaja zanimiva in javnost z zanimanjem pričakuje razpleta v vprašanju soudeležbe Kettricha pri ugrabitvi generala Kutjepova. * Osumljen trgovine z dekleti. Te dni je prispel iz Belgije na Jesenice neki Nikola Beljan, star 37 let in doma iz Livna v Primorski banovini. Oblečen je bil prav imenitno ter je razpolagal z velikimi vsotami denarja. Obmejna oblastva Zasledovana zaradi posilstva. Delavca Aloj- So postala nanj takoj pozorna in so kmalu do-zu A. in Ivan R. od Sv. Jurija pri Hrastniku staj gnala, da je ta mož izvabil v svoje mreže tri pred dnevi v jutranjih urah srečala na cesti med brhke natakarice. Obljubljal jim je zakon, jim Hrastnikom in Zidanim mostom 161etno Marijo odvzel vse listine in se je z dekleti že nahaial Z. iz Trbovelj. Imenovana sta začela dekle nad- v vlaku, ki bi moral že v nekaj minutah odriniti legovati, potem pa sta ji storila silo. Dekle se je ------- pozneje zateklo k orožnikom in zadevo prijavilo. Nasilnika bosta imela opravka s sodiščem. * Pobeg iz kaznilnice. Pred nekaj dnevi sta pobegnila od dela na nekem posestvu pri Sv. Miklavžu kaznjenca 231etni Ivan Strajnšek ter 24-letni Erirest Dornik, ki bi imela odsedeti kazen v v Avstrijo. Obmejna policija je še pravočasno aretirala Beljana in uvedla preiskavo, ker obstoja sum; da mož vrši trgovino z dekleti. Vse tri natakarice je nameraval Beljan prepeljati v Belgijo. ^ * Zagonetna rodbinska žaloigra. V št. Rupertu na Dolenjskem se je odigrala v nedeljo v hiši Banjaluka. Slovenski fantje pri 33. p. p. v Banjaluki želimo staršem, bratom, sestram ter fantom in našim dekletom, ki čitajo našo ljubo «Domovino», vesele binkoštne praznike: Janez Cafuta (Dravče), Adolf Bezjak (Mala Nedelja), Janez Koželj (Sveti Jurij ob Ščavnici), Franc Kikec (Prekmurje), Alojz Hanžel (Ljutomer), Rudolf Sever (Ljutomer), Karel Rojko (Maribor), Ferdinand Drejo (Maribor). v Mostar. Vesele binkoštne praznike želimo slovenski fintje vojaki, služeči v 1. četi 54. pehotnega polka v Mostarju, vsem čitateljem in čita-teijicam Pijanec: «Saj me je zelo sram, gospod stražnik .. .> Špekulant. Zora (vsa v solzah): «Zakaj hočeš razdreti zaroko z menoj?* Miran: «Draga ljubica, če se zaročim z gospodično Branko, mi bo njen oče priskrbel izvrstno službo — in potem bom poročil tebe.. .> Prvi krompir — na trgu. Mestna gospa se ustavi pred košaro novega krompirja z napisom: 10 Din za kilogram: «Je-žeš, zakaj je pa novi krompir tako drag?« Branjevka: «Zaradi dragega prevoza.« Gospa: «Kaj, ali ga vozite v prvem razredu na trg?« Sredstvo proti nadležnosti. Žena: «Imaš že zopet to smrdlijvo pipo v ustih! Še zadušil me boš!« Mož: «Ne, ne, ženka! Pipa je vendar edino sredstvo, ki me brani pred mrčesom in drugimi nadležniki...» Pri zdravniku. «Zaradi vašega kašlja ne smete piti ne vina, ne piva in ne žganja.» «Torej bom smel samo še kašljati...» Čudno. A: «Zakaj v tem mestu ni nobenega spomenika? Kaj se ni rodil tu noben veliki mož?» B: «Ne! Pri nas se rodijo le mali otroci...» Vsaka beseda 50 par. Najmanjg rnesek 7 Din. Zenita! oglasi dopisovanja te trnovski otfasf vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb m dajanje naslovov še posebej 2 Diu. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek .DOMOVINE«. Liubliana. Prešernova ulica št 4. Telefon št 3492, Pletilni stroj, 8/85, Jackyard, ugodno prodam. Pletarna Vojašniška ul. 2, Maribor. 251 Kolarskega vajenca in pomočnika iščem. Vajenci z nekaj znanja v kolarski obrti in dobro izurjeni pomočniki imajo prednost. Ponudbe je poslati na naslov: Andrej Osterc, Veržej, pošta Križevci pri Ljutomeru. 252 Pristno bučno olje, vsakovrstno moko dobite po izredno nizki ceni v trgovini F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Zamenjava pšenice za moko, nakup jajc, masla, suhih gob in vinskega kamena. Vajenca za čevljarski obrt sprejme Franc Z n i d e r i 5, Bevško, Trbovlje I. 257 Naprodaj malo posestvo oddaljeno od postaje pol ure, z gozdom in travniki v izmeri 10 oralov; poleg hiše so njive in sadovnjak. Proda se z vsem inventarjem vred. Ponudbe sprejema: Ivan Slibar, Renke, pošta Sava pri Litiji. 258 Pozor! Pozor! Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa steklarska dela po najnižjih cenah Jožef Bajželj, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. 93 Oblastveno koncesionirana Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba »Ilirija«, Ljubljana, Dunajska cesta št. 46, telefon št. 2820. 30 jugoslovenskejja izvora neuničljiva pri uporabi nestrupena štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša kakor minij najboljša najekonomienejša zaščitna barva proti rji RUDARSKA ZDRUŽBA TROJANA Dunajska cesta 1/IV, Ljubljana je v prodaji: A. Keber - Marijin trg 2, Ljubljana ; Franc Berjak, Kranj; Udovič & Lampe, Novo mesto; Edvard Povalej, Meljska 29-Maribor; Ivan Šega, agentura Muiska Sobota. Ppima gonilna jermena in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki CAOEZ & brc ar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 J. Brunčič & F. Rebernik f£K: LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 23 izvršuje vsa pleskarska in ličarska dela po solidnih cenah. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. Urarska popravila izvršuje najceneje in najprecizneje Franc Woltling, urar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. 40 Dnevno 200, 300 dinarjev in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. a najboljših sve-§§3kI1s6h feSRii tovnl'' tovarn. Otroški vo-iički od najpreprostejšega do najfinejšega modeia. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokolesin otroških vozičkov Liubljana, Karlovška cesta štev. 4. Bolezni organov za prebavo, dihanje, krvotok, živčna, občna utru-nost, predčasna ovenelost in druge zatirajo organizem onih, kojih kri je onečiščena po strupih narušene razmere materije (kakor sečni kislini, uratih, okso-latih). Da obvarujete sebe teh bolezni, pa tudi radi njihovega zdravljenja je potrebno, od časa do časa očistiti kri gori omenjenih strupov s poznanim čistilcem in tako rekoč pomlajevalcem «KALEFLUIDOM» D. Kaleničenka. Po izvedenem kurzu zdravljenja bolezni, slabosti, delavna nesposobnost preidejo in prejšnji bolnik zopet uživa vse lepote svojih mladih let. 7708 Brezplačno se razpošilja nova metoda lečenja »Pomlajevanje in zdravljenje bolezni* — obrnite se na: Beograd, Kralja Milana br. 58, Miloš Markovič «Kalefluid» se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. Ako me nasade glavobol, ako "me začne mučiti ner-voznost in nespanec, tedaj namočim čelo in senca s Fellerjevim prijetno dišečim ELSAFLU1DOM. Ako začutim bolečine v želodcu ali v črevesju tedaj vzamem nekoliko kapljic Elsa-fluida na sladkorju, in takoj mi odleže. Proti bolečinam revmatizma, gihta, bolečinam v prsih in sluznici ter kot zaščita proti hripi mi pomaga krepko drgnenje in pranje z Elsa-fluidom! Delajte tudi III tako, pomagalo bo tudi tlaml Fellerjev Elsa-fluid, to že 33 let znano narodno sredstvo ln kosmetikum, stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poiskusna stekleničica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, spec. steklenica 26 Din. Po pošti najmanj za 62 Din pri EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja, Elsatrg štev. 360. X. jubilejni velesejem v Ljubljani od 29. maja, do ©. junija 1930. Največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji. 40.000 m2 obsega, 9 razstavnih zgradb, 800 razstavljalcev. Tovarniške cene vseh vrst blaga. Specijalni oddelki t tekstil, usnje, papir, pohištvo, avtomobili, stroji in kovina* poljedelski stroji, perutnina. Obsežno zabaviiče. Stanovanja preskrbljena. Legitimacije 30 Din. Prodajajo jih denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, Putnik itd. Slavimo lOletnsco obstoja velesejma! POLNE GRUDI, NAPETE MEČI lepe po obliki, strumne, očarljive dražesti razvija pri damah vseh starosti po zdravnikih priporočena »Ideal mlkstura". Pripravi nerazvite upadle grudi do krasnega razvitka ln trdnosti. Ze po štiritedenski uporabi se prsa In meči, kakor potrjujejo predležeca zahvalna pisma, očividno napno in zaokrožijo. Mršave partiie vratu dobe mamečo, mehko linijo. Ven stoječe kosti izginejo, suhe meči se vidno okrepe z .Ideal miksturo". Garancija ali denar nazaj, ce ni uspeha. Cena 12 Din ; 3 steklenice 24 Din. Dr. Nic. Kemčny, Košice B, poštni predal 12/b 2, Češkoslovaška. Dražestne kodre neomajno stanovitne pri vlažnem zraku ali potenju, dosežejo dame in gospodje brez Žnalnih škarlj s pomo:jo Hela-ko-dralne esence. Tudi najbolj zalo bubi-glavo polepša Hela, In je vsaka ondulacija nepotrebna. Ve ik prihranek na času in denarju ter pospešu e rast las. Pogled v zrcalo Vas bo zadivil. Takoj po uporabi obilno bujnih kodrov, mične trlzure. Mnogo zahvalnih pisem. Posebno gledališki Igralci so polni hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, ,6 steklenic 40 Din. Dr. Nic.Kemeno,Košice H, poštni predal 12/H8, Češkoslovaška. 1.000 Din plačam ako Vam ne odpravim vaših kurjih očes, bradavic, roženlce, oteklin z zdravniško priporočenim „Ria Balzamom" v treh dneh, brez bolečin In brez nevarnosti, brez noža in brez vnetja. Gozdni svetnik g. L. piše: ,18 let sem trpel ni kurjih očesih; vsak čevelj in vsak korak mi je povzročal muke". Enako pišeta vladni svetnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelin Cena z garancijskim pismom 8 Dlu,v3 lončki 15 Din. Dr. Nic. Kemčny, Košice, poštni predal 12/E 8, Češkoslovaška. Pomladitev v 24 urah je, kakor sporoča njeno zahvalno pismo, dosegla ga. dr. A. v Pragi: Deset lončkov Erosi«eme, ki sem jih dooiia od vas, sem morala prepustiti znancem. Moj obraz je dobra reklama za vašo kremo, kajti kljub svojim 49 letom sem videti lepa in mladostna. Eros-krema odstrani naglo in sigurno vse zajedalce, gube, pege, nosno rdečico, rujave in rumene lise, solnčne pege. Garancija: ali denar nazaj, če nI uspeha. Cena 12 Din, 3 lončki 25 Din, 6 lončkov 40 Din. Dr. Nic. KemenO, Košice C, poštni predal 12/C 2, Češkoslovaška. Kovači! Najcenejši koks 100 kg . . . Din 85* Pri večjem naročilu popust! LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA. 2AHIALA. Umrli so člani oddelka D/II: gospod Marinčič Mihael - Ljubljana, gospa Mer-čun Antonija - Maribor, gospa Senekovič Veronika - Maribor, gospa Kokot Marija-Studenci, gospa Lepenik Kunignnda-Bre-sternica. Dediči po njih, ki nam je izplačalo podporno društvo LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU . po komaj šestmesečnem članstvu takoj pripadajočo podporo v višini ene osmine, t. j. po 605 do 700 Din, izrekamo temu človekoljubnemu društvu tem potem najlepšo zahvalo, ga priporočamo, posebno še njega starostno skupino z oddelki A/11, B/II, C/1L D/II, in svetujemo vsakomur, če še ni član tega društva, da nemudoma pristopi k njemu. V Mariboru, dne 30. maja 1930. Stran II Električna strojna zadruga v Poljanah nad Škofjo Loko sporoča, da je njen dolgoletni načelni CODEŽ ANTON posestnik v Srednji vasi št. 9 dne 26» maja 1930. umrl. Pogreb je bil v sredo 29. maja 1930. ob 8. uri na pokopališče v Poljanah. 247 Načelstvo. Posetite na ljubljanskem velesejmu razstavo največjih češkoslovaških tovaren Wichterle & Kovarik, d. d., Prostjejov Videli boste najmodernejše poljedelske stroje in stroje za industrijo, Dieselove motorje, parne stroje, mlatilnice itd. Ponudbe, informacije, nasvete in drugo zahtevajte pri centralnem skladišču v Vukovaru. 246 Zastopstva in skladišča tovaren: —I Wichter!e & Kovarik v Vukovaru PRIJATELJ! Zakai so francoske Ifnile naikraJSe in najboljše v Južno in Severno Ameriko! Zato ker je francosko pristanišče Le Havre najbližje New-Yorku in Liubljani, ker so velikanski brzoparniki ,lle de France«. ,Pariš« itd. v hitrosti in neprekosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v 3. razredu udobne kabine in ker je iiboma pos režba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino ,Bordo« brezplačno pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. Cie. GCe. Transatlantique Chargeurs-Reunis, ni Transports-Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, L'ubljana, Kolodvor*, m.35 Inseriraite v »DOMOVINO*4! Kmetovalci berite! Pravkar sem dobil iz Amerike originalne ,Deering' 225 kosilnice obračalnike za seno, grablie, žetvene priprave in vse nadomestne dele! Ogleite si tudi mojo veliko zalogo večkrat odlikovanih poljedelskih strojev vseh vrst in razne ieleznine v Liubljani na Gosposvetski cesti št. 1 Stupica Franc Zahtevajte cenik gratis in franko. BIRMANSKA PARILA H. SUTTNER, Ljubljana 5 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte cenik gratis in franko. Birmanske ure za deike od Din 44*— naprej. Birmanske zapetne ure, srebrna od Din 152*— naprej. Birmanske zapestne ure, 14 Karat ziata, od Din 296 — naprej. SREBRNE VRATNE VERIŽICE (Colliers) od Din 20*— naprej. ZLATNE VRATNE VERIŽICE (Colliers) od Din 85*— naprej. Tvornica konjaka In likerjev, veležganjarna HHH Ljubljana, Celovška cesta št. 10 dobavlja poceni in najboljše proizvode: likerje, konjak, rum, sli« vovko, brlnjevec, troplno-vee, vino, vermut, malino vec. Kupuie sad e In druge sl-rovlne za iganjekuho. Za letno sesijo »e priporoča tvrdka modna in manafakturna trgovina „Pod velbom" LJUBLJANA. Stari trg itev. 3 Zobni ambulatorij DENTIST P. VRANKAR zobar, zobozdravilstvo, najnovejši zobni nadomestek na Dunajsko cesta št. 20 poleg Kmetske posojilnice, nasproti gostilne „Pri Flgovcu" vhod Tavčarjeva ulica 2, I. nadstr. Ordinira od 15. V. naprej vsaki dan od 8. do 14. in od 2. do 5. LJUBLJANA, Mestni trg 15 NA MALO Ustanovljeno 1839 NA VELIKO 52 Telefon 2282 ZAHTEVAJTE- BREZPinČNI GRRMOrONI CENIK DIREKTNO - u i TOVRRNE vKlin^erilhatli, Ntmrpa, afi -jftuarr^. skl&ti-ii č a." vz.spe<- trsovi^tiaribfr r i * IIOLIME OJDik 35' TRMBURE orfDm 93' ROČNE HARMONIKE odPin85" NBNDOIINE - • lit- tWf - . 50l5- KROMBTKNE---- ■' 1590j ■ 104-B. trn BtM . • 107- ^L(WNtTI - ' i M- STOMOFOrn SNEL a HEROL D,Maribor Zahtevate Brezplačni CENIK 14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar Elegantna plitka, dobra in cenena ura ^*Din 09- 3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi Din 120'- Sletno jamstvo. 243 Razpošilja se le proti povzetju. Oglejte si na velesejmu, paviljon «G 536-538» Diabolo • posnemalnike ki so piecizni, trpsini in tancsljivf. Posnemajo smetano najostrejše, Stroj teče lahko in mirno ter se da igraje čistiti in sestaviti. Diabolo - brzoparilvtike ki prištedijo kmetovalcu na denarju in času. To je najpopolnejši aparat te vrste ter je splošno priljubljen. Zato ne sme manjkati v nobenem gospodarstvu. Oj. jj t Diabolo• šivalne stroje '>Mt flft svetovnega slovesa, ki so kot najpopolnejši šivalni stroji najbolj priljubljeni. Zato Jm-S, M,li/ Wr\/> naj ne manjka v nobeni hiši. Diabolo-Separator d. d. Ljubljana, Poljanska cesta št. 12 2 Pravilna pot, ki vodi do ozdravljenja živcev! Bolni, izčrpani živci grenijo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor zbadanje, nadležne bolečine, omedlevico, strašljivost, šumenje v ušesih, motnjo pri prebavi, jezljivost, pomanjkanje volje za delo in druge slabe pojave. Moja ravnokar izšla poučna razprava Vam kaže pravo pot, kako se boste osvobodili vseh teh bolečin. V njej so opisani vsi vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. Ta evangelij zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj, če ga zahteva od doljnjega naslova. Tisoče zahvalnic potrjuje edini obstoječi uspeh neumornega in vestnega iskajočega dela za dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno bolnih in kdor boluje na teh mnogoštevilnih pojavih, si mora nabaviti mojo knjižico utehe! Prepričajte se sami, da Vam ničesar neresničnega ne obljubljam, ker pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko poučno razpravo. — Zadostuje dopisnica na: Ernest Pasternack, Berlin S. 0., Michaelkirchplatz 13, Abt. 321.