LETO XVII. ŠTEV. 465
GOSPODARSTVO
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 22. NOVEMBRA 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL GEPPA 9 . TEL 38-938
Zahodnoevropski punt proti Ameriki
Novo geslo zahodnonemških kmetov - ZDA za svobodno trgovino s kmetijskimi pridelki
Župan mesta Strasbourg M. Pfimlin je zborovalce Odbora kmetijskih strokovnih organizacij (ČOPA — Comite des or-ganisationes professionelles a-gricoles) pozdravil z značilnimi besedami: Ako vlade šestih držav (Evropske gospodarske skupnosti) ne dosežejo sporazuma o skupni kmetijski politiki pred koncem tega leta, Potem se bodo obeti glede bodočega razvoja Evropskega skupnega tržišča, ki že tako hišo dobri, hudo poslabšali in lahko doživimo razpad Evropske gospodarske skupnosti.
Zborovanje kmetijskih strokovnih organizacij iz šestih držav Evropske gospodarske skupnosti, katerega se je udeležilo okoli 600 predstavnikov, hi prineslo še dokončnega raz-čiščenja glede kmetijske politike šestih evropskih držav, vendar pa tudi ni v Strasbourgu Prišlo do preloma. Vsekakor so predstavniki nemških organizacij — med njimi predsednik Zveze zahodnonemških kmetovalcev Rehvvinkel — vztrajali na svojem dosedanjem stališču nasproti Mansholtovem načrtu. Mansholt, podpredsednik komisije Evropske gospodarske skupnosti, predlaga, naj bi se politika za dosego enotnih cen kmetijskim pridelkom, zlasti žitaricam, pospešila. Med Nemci in Francozi ni sicer popustilo trenje prav zaradi kmetijske politike — Francozi namreč zahtevajo, da bi se čim bolj odprl trg, zlasti nemški, za njihove kmetijske pridelke —-toda Francozi še vedno upajo, da bodo Nemci, ki hočejo čimbolj zaščititi svoje kmete končno le popustili. Rehwinkel ni v svojih izjavah izključil te hiožnosti, pač pa' se je zavze-hial za odložitev določitve e-hotnih cen kmetijskim pridelkom, češ da se tudi v ostalih državah Evropske gospodarske skupnosti dvjgajo proizvodni stroški z,a pridelovanje žita in da bodo tako tudi v teh državah narasle cene kmetijskim Pridelkom ter se približale cenam v Zahodni Nemčiji.
Sam Rehwinkel je ob zaključku svojega izvajanja naglasil, da so potrebne med posameznimi državami vzajemne koncesije z namenom, da se ohrani celota Evropske skupnost:, toda težave se bodo dale premostiti in doseči napredek «s skupno politično voljo», ki se mora dvigniti nad socialne in gospodarske probleme. Ta vo-tja je prišla do izraza z ustanovitvijo Evropske sveže za kmetijstvo (Federation Euro-Penne de 1’Agricolture). V tej organizaciji naj bi prišla do !zraza volja kmetijskih ustanov, ki bi tako lahko vplivale, na politiko posameznih vlad o-ziroma Evropske gospodarske skupnosti. Italijanski delegat je poudaril, da hočejo strokovne organizacije ustanoviti »politično silo, ki jo bodo drugi morali upoštevati«. Nemci so v Strasbourgu sprožili geslo "Evropski kmetovalci združite $e!» (Bauern Europas verei-higt euch!). Francozi imajo že zdaj več ali manj vodilno vlogo v Odboru kmetijskih strokovnih organizacij ter računajo, da si bodo zagotovili vpliv tudi v novi Evropski zvezi za kmetijstvo.
Načrti komisije Evropske gospodarske skupnosti ne zadelo samo enotne cene za ži-
tarice, do katerih naj bi prišlo po Mansholtovem predlogu že sredi prihodnjega leta, temveč tudi razne druge kmetijske pridelke, kakor sadje, zelenjavo in živino.
Ost proti Ameriki
Težavam za postavitev enotnih smernic kmetijski politiki, ki ne nastajajo samo zaradi različnih gospodarskih in socialnih pogojev, pod katerimi se razvija kmetijstvo v posameznih državah Evropske gospodarske skupnosti, se pridružuje tudi vprašanje kmetijske politike EGS nasproti »tretjim« državam, to je deželam, ki niso včlanjene v Evropsko gospodarsko skupnost. Razumljivo je, da hočejo te zagotoviti svojim kmetijskim pridelkom dostop na trge Evropske gospodarske skupnosti. Med temi je gotovo politično in gospodarsko najmočnejša Amerika. Za stališče Evropske gospodarske skupnosti nasproti tem državam je značilen komentar v uvodniku pariškega lista «Le Monde«, ki pravi: Od Morlaixa do Palerma so vsi kmetovalci sporazumni glede ene točke. Kmetijske politike ne bo diktiral Evropi Kennedp. V resoluciji, ki je bila sprejeta v Strasbourgu je rečeno, da se COFA (Odbor strokovnih kmetijskih organizacij ) upira vsakemu popuščanju glede zakonite zaščite evropske kmetijske proizvodnje proti svetovni konkurenci. Bel-
gijski delegat je celo dejal: Ne moremo dopustiti, da bi na hrbtu evropskega kmetijstva odločali o tem, ali ostaneta v Evropi ena ali dve ameriški diviziji!
Ost proti ameriški politiki ie torej očitna. Orville L. Free-man, minister za kmetijstvo Združenih držav Amerike, je na sestanku predstavnikov evropskega in ameriškega kmetijstva v Amsterdamu, izrecno naglasil, da zahtevajo Združene ameriške države pristop na evropski trg za svoje pridelke in da se ohrani načelo svobodne konkurence. Dodal je, da je treba težiti za tem, da se mednarodna trgovina sprosti, zato ne smemo sprejemati nazadnjaških sklepov. Amerika je podpirala združevanje evropskih držav (EGS), ker je bila prepričana, da bodo te olajšale trgovino s »tretjimi« državami; toda »vojna proti piščancem« je izzvala onstran Atlantika močan odpor in Američani se bojijo, da bo Evropa postopoma zaprla vrata izvozu a-meriških kmetijskih pridelkov.
V Amsterdamu je tudi predstavnik Velike Britanije, minister za kmetijstvo Christopher Soarnes naglasil potrebo, da se ne prevrže sedanje ravnotežje v izmenjavi kmetijskih pridelkov in da je treba doseči sporazum glede količine (kontingentov) bistvenih kmetijskih proizvodov, ki naj se menjujejo. Poudaril je tudi, da je treba upoštevati posebne razmere ameriškega kmetijstva.
EGS se brani proti ameriškim očitkom
Napreduje tudi uvoz iz tretjih držav
Frankfurt, novembra Med svojim obiskom v Bon nu, glavnem mestu Zahodne Nemčije, ni ameriški minister za zunanje zadeve Rusk prikrival svojega nezadovoljstva za-
1962 povečal za 39 odstotkov, medtem ko je uvoz iz Združenih držav Amerike napredoval za 27 odstotkov, iz Velike Britanije pa le za 20 odstotkov. Isto težnjo opazimo tudi v pr-
radi oviranja uvoza ameriških I yem polletju leta 1963, ko se
Zakaj ne tudi v Trstu?
Italijansko-jugoslovanska zbornica v Milanu je obvestila svoje člane, da so v Milanu na pobudo milanske občine in po prizadevnosti predsednika same zbornice posl. L. Mede uvedli tečaj za srbsko-hrvatski jezik, ki ga bo vodil prof. Ferneglia Pri ustanovi za tečaje tujih jezikov (Via Felice Casati, 6). Predavanja bodo dvakrat na teden, v ponedeljek in četrtek tod 18.45 do 21.45). Vpisnina znaša 4500 lir na leto. Zbornica izraža prepričanje, da bodo včlanjena podjetja izkoristila to Priložnost. Ustanovitev tega tečaja ima namen olajševati tudi gospodarske odnose med o-bema državama; podjetja naj bi vpisala vsaj po enega svojega nameščenca.
V Milanu so s tem šolskim letom uvedli tečaje za srbohrvaški jezik. V Milanu torej, ki je 400 km oddaljen od italijansko-jugoslovanske meje, so hneli za potrebno, da omogočijo poslovnim ljudem, da se naučijo v sosedni Jugoslaviji pre-yiadujočega jezika, pri nas pa Se do danes ni prodrlo spoznanje, da bo treba ustvariti takšno možnost, čeprav živimo tik °b meji ter prihaja v Trst nad tisoče Jugoslovanov vsak dan. Ker živimo v Trstu, na Goriškem in Beneškem tudi Slovenci in ker je promet zlasti živahen s sosedno Slovenijo, s katero imamo še sporazuma o maloobmejnem prometu in obmejni trgovini, bi bilo treba omogočiti Italijanom, da se naučijo tudi naš jezik. Lahko bi jim 'teli na izbiro, ali se odločijo Za srbohrvaščino ali slovenščino. Naj še pripomnimo, da ne Poučujejo danes slovenščine ne srbohrvaščine niti na eni italijanski šoli v obmejnih krajih.
zmrznjenih piščancev na tržišče Zahodne Nemčije. Nemci seveda branijo svoje gledišče; v državah Evropske gospodarske skupnosti trdijo, da je a-meriška kritika neupravičena, kajti Evropsko skupno tržišče ni takšen protekcionistični gospodarski blok, kakor ga hočejo prikazati po svetu. Pripominjajo namreč, da se je v zadnjih letih nenehoma večala trgovinska izmenjava med državami Evropske gospodarske skupnosti in državami izven nje.
V času od leta 1958 do leta 1962 je Zahodna Nemčija povečala uvoz kmetijskih izdelkov od 1973 milijonov dolarjev (v letu 1958) na 2770 milijonov dolarjev. Ta uvoz je bil razdeljen takole: Uvoz iz ostalih držav članic EGS se je povečal za 83 odstotkov, iz ostalih držav izven Evropske gospodarske skupnosti pa za 26 odstotkov. Izvoz nekmetijskih izdelkov iz Zahodne Nemčije v države EGS je napredoval za 83 odstotkov, v države izven EG3 pa za 55 odstotkov. Povsem se je zahodnonemški izvoz v ostale države EGS povečal za 470 milijonov, v države izven EGS pa za 144 milijonov dolarjev.
Uvoz v Francijo se je v tem času ohranil približno na isti ravni, povečal se je namreč od 1346 na 1355 milijonov dolarjev; izvoz se je dvignil od 703 na 1025 milijonov dolarjev. Italija je povečala uvoz kmetijskih proizvodov v večji meri, in sicer od 493 na 813 milijonov dolarjev, medtem ko se je italijanski izvoz povečal od 546 na 667 milijonov dolarjev.
Uvoz držav Evropskega skupnega tržišča in držav izven njega se je od leta 1958 do leta
je posebno povečal uvoz iz Velike Britanije, in sicer za 75 odstotkov, iz Združenih držav Amerike pa za 58 odstotkov. V omenjenem času se je izvoz iz držav EGS v države izven Skupnosti povečal le za 29 odstotkov.
Spričo tega razvoja se je povečal primanjkljaj v trgovinski bilanci Evropskega skupnega tržišča v času od leta 1958 do leta 1962, in sicer od 245 na 1698 milijonov dolarjev; v prvem polletju lanskega leta je primanjkljaj znašal 985, v polletju 1963 pa 1574 milijonov dolarjev.
Trgovinska bilanca držav Evropske gospodarske skupnosti nasproti ZDA je torej bila v letu 1958 pasivna za 1544 milijonov dolarjev, v letu 1962 pa že za okoli 2 milijardi dolarjev in v prvem polletju 1963 za 1300 milijonov dolarjev.
Gospodarstveniki pripisujejo povišanje uvoza iz tujine predvsem povišanju življenjske ravni v državah Evropskega skupnega tržišča. Tako se je uresničila ena izmed določb pogodbe o Evropskem skupnem tržišču.
M. Ban
Gospodarski program levega centra
Kakor je bilo pričakovati, so se pogajanja za sestavo nove vlade levega centra zavlekla; saj gre za koalicijsko vlado, v kateri bi sodelovale kar štiri stranke, med temi socialistična stranka prvič. Politični programi teh strank — krščanskih demokratov, republikancev, socialnih demokratov in socialistov se močno razlikujejo in potrebni so kompromisi. Vse kaže, da so bile težave glede sestave gospodarsko - socialnega programa nove vlade v bistvu premagane. Prizadete stranke so sestavo načrta za gospodarsko - socialno politiko bodoče vlade zaupale posebnemu odboru, v katerem so bili gospodarski strokovnjaki vseh štirih strank.
Ti so se sporazumeli ne samo glede načelnih vprašanj, temveč tudi v premnogih nerodnostih. Bodoča vlada naj bi si predvsem prizadevala, da se bolj ustali gospodarski položaj. V tem pogledu predvideva skupen načrt razne ukrepe za u-stalitev cen, uravnovešanje plačilne bilance, glede investicij, ureditve finančnega trga, glede državnega proračuna ter proračunov krajevnih organov, ustanov za socialno zavarovanje itd. Uri je treba zagotoviti ustaljenost. Nova vlada ne bo blokirala ne cen ne plač pa tudi ne potrošnje. Pospeševala bo svobodno konkurenco na mestnih trgih na debelo ter olajšala pristop samih proizvajalcev na le trge, da bi tako potisnila cene navzdol.
Vlada levega centra namerava tudi na novo proučiti vprašanje uvoza potrošnega blaga ter tudi ovirati uvoz predmetov, ki niso italijanskemu gospodarstvu potrebni. Revidirala bo stroške za izvršitev raznih državnih načrtov, kakor glede investicij v javne namene. Prizadevala si bo urediti finančni trg. Uveljavila bo načelo, naj država za določen čas ne sprejema novih denarnih obvez, o-tiroma izdatkov, ako tem ne u-strezajo prihranki na drugem mestu. V tem pogledu velja izjema samo glede šol. Načrt predvideva tudi davčno preos-novo. Predstavniki strank so se tudi sporazumeli glede preos-nove delniških družb.
Precejšnje je nesoglasje med krščanskimi demokrati in socialisti glede izvedbe urbanističnih načrtov; krščanski demokrati se protivijo razlaščevanju, medtem ko ga socialisti zagovarjajo.
NEMŠKEMU KARIKATURISTU OČITNO NI POGODU, DA SI PREDSEDNIK KENNEDY NA VSO MOČ PRIZADEVA, DA BI LE ZLEPIL VAZO MIRU, IN SICER Z LEPILOM POPUŠČANJA IN SPRAVE, ZLASTI NASPROTI SOV. ZVEZI.
V zadnjem času so se trenutno odnosi med Ameriko in Sovjetsko zvezo precej poslabšali. Sovjetska vojska je ustavila ameriške vojaške tovornjake na avtomobilski cesti proti Berlinu in v Sovjetski zvezi je bil aretiran dr. Barghoorn, profesor političnih ved na univerzi Yale, ki pogosto potuje v Rusijo ter tam proučuje razmere. O Sovjetski zvezi je napisal že več knjig. Proti njegovi aretaciji je nastopil sam Ken-nedy, nakar je bil profesor Barghoorn, ki je bil obtožen vohunstva, izpuščen, in sicer, kakor je dejal Gromiko, na ljubo predsedniku Kennedgju. Ameriški listi namigujejo, da se v Sovjetski zvezi delajo bolj nepopustljive nasproti Ameriki, da bi olajšali ideološka pogajanja s Kitajci. Američani ugotavljajo, da so odnosi «od ljudstva do ljudstva» med Ameriko in ZSSR zelo dobri. Obiski turistov, umetnikov, znanstvenikov in študentov se vrstijo drug za drugim. V najkrajšem času se prično pogajanja za obnovo kulturnega sporazuma, ki zapade 31. decembra. Prav prof. Barghoorn ima pri teh pogajanjih močno besedo; v zvezi s temi pogajanji je tudi odpotoval v Moskvo.
Več izvažati, manj porabiti!
Za povečanje izvoza iz Slovenije
MORO
Poslanec Aldo Moro, glavni tajnik krščansko demokratske zveze si že dober teden prizadeva, da bi sestavil novo vlado levega centra, v kateri bi poleg krščanskih demokratov, socialnih demokratov in republikancev sedeli tudi Nennijevi socialisti. Moro je bil izvoljen v Bariju ter mu je danes okoli 50 let.
Razvoj jeklarske industrije na Poljskem
Leta 1938 so na Poljskem pro-izvedli 41,5 kg jekla na prebivalca, medtem ko je v zahodnih državah, kakor v Nemčiji,
Franciji in Veliki Britaniji proizvodnja dosegla povprečno 237 kg na prebivalca. Leta 1962 so na Poljskem proizvedli 253 kg jekla na prebivalca, v Zahodni
Nemčiji, Franciji in Veliki Bri- sokovi drugih sadežev (z do-taniji pa povprečno 458 kg na datkom ali pa brez dodatka prebivalca.	I sladkorja).
UVOZ GRŠKEGA SADJA Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo, da smejo domači operaterji u-voziti iz Grčije (z avtomatično podelitvijo dovoljenj) suhe smokve (v zavojih do 15 kg) in sokove datljev ter suhih smokev, ki so lahko pomešani s
CnlrriTTl	__J _____ Z _ J .
Na seji republiškega zbora SR Slovenije sta obširno poročala o važnosti izvoza in pravilnem odnosu med uvozom in izvozom za gospodarstvo Slovenije in vse države Jože Tramšek, predsednik skupščinskega odbora republiškega zbora za trgovino, gostinstvo in turizem, in Rudi Čačinovič, član republiškega izvršnega sveta in predsednik odbora za splošno gospodarstvo.
Jože Tramšek je poudaril, da je sedanji odstotek izvoza (10 odstotkov družbenega bruto proizvoda republike Slovenije) prenizek in kot takšen nepo-voljno vpliva na uvoz. Izvoz industrijskih izdelkov je prenizek glede na to, da je Slovenija izrazito industrijska dežela.
Kmetijstvo, obrt, promet in turizem dajejo skoraj polovico vsega deviznega priliva; zato se nikakor ni mogoče sprijazniti z 12-odstotnim izvozom vrednosti industrijske proizvodnje in še z manjšimi deleži posameznih industrijskih podjetij. Letošnji izvozni rezultati ne presegajo lanskih, ki jih je Slovenija dosegla v drugi polovici leta. Nevarnost je, da ne bi v tem pogledu nastopilo mrtvilo ter povzročilo težave, podobne tistim iz leta 1961 in 1962. Z namenom, da bi izvoz dvignili, bo treba proučiti možnost za uvedbo takšne evidence za mednarodno menjavo, ki bi omogočila spremljanje izvoza in uvoza tudi po kakovosti in donosnosti; še nadalje je treba vztrajati na tem, da se proizvajalci neposredno vključijo v mednarodno menjavo.
Jože Tramšek je omenil tudi važno vlogo turizma za razvoj gospodarstva, saj ustvarja dragocena devizna sredstva; zato ga je treba pospeševati z vsemi sredstvi.
Banke naj bi financirale zlasti investicije za pospeševanje izvoza. Potrebno je nadaljnje razvijanje deviznega režima v smeri večje poslovnosti; kjerkoli je mogoče, bo treba še bolj uveljaviti odvisnost uvoza in izvoza.
Kaj meni R. Čačinovič
član izvršnega sveta Rud: Čačinovič je v svojem poročilu naglasil potrebo po učinkovi-
tejšem vključevanju jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno menjavo; kajti Jugoslavija še vedno zaostaja v tem pogledu z deželami, ki so v svojem razvoju dosegle približno isto raven. Lani je izvoz jugoslovanskih industrijskih proizvodov dosegel 15 odstotkov, oziroma 6 odstotkov industrijske proizvodnje v državi, Slovenija pa je izvozila le 11 odstotkov svoje industrijske proizvodnje. Na prebivalca je Jugoslavija izvozila lani 37 dolarjev, iz Slovenije pa 68 dolarjev, medtem ko so dosegle sosedne države sledeče izvozne vrednosti:	Bolgarija	97, Ma-
džarska 100, Avstrija 117 in Italija 93. Pravilna investicijska politika mora težiti za tem, da pospešuje tisto proizvodnjo, ki bo konkurenčna tudi v zunanjem svetu. Zato tudi bi ne smeli v bodoče več graditi zmogljivosti za ozko-zaščiteno domače tržišče. Prednost je treba dati investicijam, ki težijo za tem, da se poveča izvoz. U-strezno pozornost je treba posvečati razvoju kooperacije (sodelovanja) z inozemskimi podjetji, in sicer glede proizvodnje pa tudi glede nastopa na zunanjih trgih. To je še posebno pomembno pri izvozu o-preme ali celotnih naprav.
USPEHI JUGOSLOVANSKE
TEKSTILNE INDUSTRIJE
Govornik je v svojem poročilu naglasil uspehe jugoslovanske tekstilne industrije, ki je svoj izvoz v prvih osmih mesecih tekočega leta v primeri z istim obdobjem lanskega povečala za 59 odstotkov. Ta uspeh je omogočil tudi mehanizem delitve deviz za uvoz reprodukcijskega materiala; zato bi morali bolj težiti za deviznim samofinanciranjem. Glede na tradicije slovenske tekstilne industrije se ni mogoče sprijazniti s tem, da bi izvažala samo najprimitivnejše polizdelke ali bi prodajala blago po petkrat nižjih cenah, kot jih dosegajo tkanine iz drugih evropskih držav. Pomembna je vloga proizvajalcev tudi pri zunanjetrgovinskih naporih, da bi dosegli čim večje zunanjetrgovinske uspehe. Govornik je
Sovjetski petrolej za italijansko blago
Italija se noče odpovedati sovjetskemu petroleju
Predstavniki sovjetskih organizacij za zunanjo trgovino (So-juzneexport, Raznoport, Maši-noimport, Exportljon, Techna-import, Raznoexport, Sojuzchi mexport) so sklenili v Moskvi s predstavniki družb skupine ENI (ANIC, SNAM, Nuovo Pi-gnone, Lanerossi) nov sporazum za medsebojno trgovinsko izmenjavo. Ustanova ENI bo do leta 1970 kupila v Sovjetski zvezi 25 milijonov ton surovega petroleja, Sovjeti pa bodo nabavili v Italiji med drugim sintetični gumi j, kemične in plastične izdelke in petrolejske stroje. Kompenzacijska vrednost izmenjave bo znašala 400 milijonov dolarjev.
Vest o sporazumu med italijansko petrolejsko ustanovo ENI, ki je v državnih rokah, in sovjetskimi uvoznimi in izvoznimi podjetji je priobčila rimska agencija »Ansa«, ki je k njej dodala značilen komentar. Ta namreč nekako opravičuje novi italijansko - sovjetski dogovor med podjetji, kolikor gre za uvoz sovjetskega petroleja v Italijo. Znano je namreč, da so že prejšnji dogovori med ENI in sovjetskimi podjetji dvignili mnogo prahu na Zahodu, zlasti med prizadetimi zahodnimi petrolejskimi koncerni; ti namreč se vznemirjajo zaradi močne konkurence sovjetskega petroleja, ki zaradi svoje nizke cene kvari trg zahodnim petrolejskim velikanom. Ansa ne navaja podrobnih podatkov, pač pa samo naglaša, da se je zmogljivost italijanskih petrolejskih čistilnic povečala, povečale so se torej potrebe petrolejske ustanove ENI, ki mora nujno uvažati več petroleja. Agencija dodaja da se delež sovjetskega petroleja na celotnem uvozu ENI ne bo povečal — Ansa s tem dopušča možnost, da se bo u-voz sovjetskega petroleja v Italijo absolutno povečal. Delež sovjetskega petroleja (pri celotnih potrebah ENI) je leta 1952 znašal 37,3 odstotka, leta 1963 znaša 30,9 odstotka in v razdobju 1964-1970 se bo sukal med tretjino in četrtino celotne potrebe ENI. Ostale potrebe bo ENI krila z uvozom petroleja iz drugih virov, predvsem s Srednjega vzhoda; ti srednjevzhodni viri bodo pokrili prihodnje leto 50 odstotkov celotne potrebe.
Ansa nadalje pripominja, da z omenjenim moskovskim spo razumom med italijanskimi in sovjetskimi podjetji še ni bil izčrpan petrolejski kontingent v celoti, kakor ga določa italijansko - sovjetska trgovinska pogodba, nedavno parafirana v Rimu. Agencija ne omenja, v kakšni meri bo ENI deležna i-talijansko - sovjetske menjave v smislu tega dogovora. Rimski «11 Globo« pripominja, da niso hoteli ne v ministrstvu za zunanjo trgovino ne v ministrstvu za zunanje zadeve dati podrobnejših pojasnil o dogovoru, sklenjenem v Moskvi, in so se delali, kakor da jih jje ta presenetil. To gledišče mi nistrstev je do neke mere u-pravičeno glede na okolnost. da ni bil naj novejši italijansko sovjetski trgovinski sporazum še dokončno podpisan. Verjetno so bili pogajalci ENI o vsebini nove trgovinske pogodbe obveščeni s strani italijanske vlade, in to prej kakor vsako dru-
go italijansko petrolejsko podjetje.
PODRAŽITEV
SOVJETSKEGA PETROLEJA
List «24 Ore« ugotavlja, da so se v Moskvi pogodili glede zvišanja cene sovjetskemu petroleju, in sicer bo ta znašala 1,1 dolarja za sod. Petrolej s Srednjega vzhoda se prodaja po ceni 1,59 dolarja za stot, vendar cenovnik dopušča prepuste do 30 odstotkov. List po vsem tem zaključuje, da bo Italija praktično kupovala sovjetski petrolej po ceni, ki velja na svetovnem trgu. Na podlagi prejšnjih dogovorov je bil sovjetski petrolej, ki ga Italija uvaža, cenejši, kakor bo stalo 25 milijonov ton, uvoženih v razdobju 1964-1970.
PROIZVODNJA PETROLEJA
V ITALIJI NAZADUJE
Krčenje v italijanski proizvodnji surovega petroleja prihaja vsak mesec bolj do izraza. Po prvem polletju 1963 se je v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta zmanj-šala za 7.2 odsto; po prvih sedmih mesecih tega leta pa je v primerjavi z istim razdobjem preteklesa leta padla že za 7.8 odsto. Skupna proizvodnja surovega petroleja v razdobju ja-nuar-julij 1963 je znašala 987 tisoč 392 ton proti 1.071.370 ton v prvih sedmih mesecih 1962.
(Nadaljevanje na 2. strani)
II.
Kot sem se bil namenil, sem že prvo noč spal v avtomobilu. Ni se mi dalo poiskati kam-pinga, zato sem našel menda edino preostalo ruševino, ki služi danes kot parkišče. Tako me je prebudila siva zora. že v zgodnjih urah je bilo precej vrveža na cestah. V centru sem naletel na skupino pijancev, ki so jih pravkar vrgli iz pivnice non stop za pol ure, da bi pivnico lahko posnažili.
DACHAU IZPRAŠUJE:
KJE STE BILI
DEMOKRATIČNI NEMCI?
Še nekaj antikvarnih knjigarn sem prebrskal, potem pa naprej proti severu. Edino Dachau me je še zvabil vstran od avtomobilske ceste. Skoraj neverjetno se zdi, kako so bili lahko tako prijazni in rodovitni kraji, med skupinami migljajočih javorov, prizorišče tako strahovitih grozodejstev.
Skupina raznolikih dreves, od jelke do breze, hrasta in lipe pa javora in topola najboljše simbolizira številne narode, ki jih je tukaj združila ista kruta usoda. Nič čudno ni, da v muzeju sredi lepo urejenega parka najdemo v vpisni knjigi skeptične vpise. Mladi ne vedo, stare pa je sram, da bi o tem govorili. Mnogi se pred očitkom
Rafko Dolhar:
«Na evropski sever!»
tujcev tolažijo s tem, da so bili v tem taborišču preganjani tudi Nemci. Groza nad preteklostjo in upanje v bodočnost se prelivajo v tej spominski knjigi, ki morda vsebuje najbolj različna čustva najrazličnejših ljudi z vseh vetrov. «Kje ste bili tedaj demokratični Nemci?« — sem zapisal v spominsko knjigo. In kje so danes bi lahko še zapisal, če bi bil še malo bolj skeptičen. HIŠE KAKOR SERIJSKI IZDELEK Tako me je mrko zamišljenega spet sprejela avtomobilska cesta. Ta simbol napredka mi je še vedno priklical v spomin racionalni krematorij, ki sem ga pravkar bil videl. Toda tok avtomobilov je neprestano podil tudi moje majhno, vozilo proti severu. Ni mi bilo dolgčas, kot bi morda kdo mislil, čeprav je pokrajina med najbolj pustimi in dolgočasnimi, kar si jih je mogoče zamisliti. Ko sem prvič potoval čez Nemčijo, sem letel z letalom na «Expo» (svetovno razstavo) v Bruselj. Tedaj sem mislil, da sem kaj zamudil, ker sem le iz višine videl prepro-
go travnikov in njiv, med ka-1 da tako deroče reke, da je ne terimi so posejane male vasi- bi lahko zajezili. Tako se je ce. To, kar sem tedaj iz ptič- zgodilo tudi s tem tekočim je perspektive le slutil, pa mi trakom obljudenih avtomobi-je bilo sedaj potrjeno. Tudi lov. Nenadoma ugledam pred
vasi so grajene s tako monotonijo, kot da bi bile serijski izdelek avtomatizirane tovarne. Morda so opeke na strehi ponekod bolj svetle ali bolj temne, toda to je tudi vse. Sploh bi lahko, kdor potuje skozi Nemčijo samo po avtomobilski cesti, smatral Nemčijo za čisto agrarno deželo, če ne bi prišel mimo zakajenega Stuttgarta.
Kljub prazničnemu popoldnevu — ko sem se peljal mimo Stuttgarta je bila namreč nedelja — je bilo namreč nebo nad tem mestom sivo od dima, ki se je valil iz tovarniških dimnikov. Industrija pač ne pozna premora. Tudi vrvež na avtomobilski cesti je podoben deroči reki. Ker sem imel vozilo, ki je bilo med najpočasnejšimi, kar jih je bilo na cesti, sem vozil lepo kar ob strani. Le včasih, če je preveč zažvižgalo za deročim »Mercedesom«, sem se malo stisnil v ramenih. A vendar je ni men-
menoj pravo procesijo rdečih luči, avtomobilisti torej zavirajo. Kolona se zapiči, nenadoma obstanemo v okameneli reki avtomobilov kot začarani. Vsakdo pomisli na prometno nesrečo. Nekateri tudi izstopijo, toda nikomur ne pade na misel, da bi zatrobil, smo pač na severu. Kaj se je zgodilo opazim šele, ko se kolona v gosjem redu vendar počasi premakne. Cisto banalna stvar, popravila na cesti in zato namesto dveh od travnate lise ločenih tokov avtomobilov, ki tečejo v dveh vrstah, pač avtomobilska cesta spremenjena v čisto navadno obojesmerno cesto. To nam da slutiti, kakšno delo pač opravi ta avtomobilska cesta in le majhno predstavo nam je ta banalnost nudila, kako zamotan bi bil promet, če te avtorriobilske ceste ne bi bilo.
Kmalu zopet zbrzimo naprej. Ob cesti so posejane bencinske črpalke in moteli. Tudi neka-
teri moteli so tako avtomatizirani, posebno del, ki je namenjen okrepčevalnici, da dobiš vse na avtomat, od »Cocacole« do vseh vrst obloženih kruhov, če si zaspani vozač zaželi črne kave, vrže novec v špranjo, na polici vzame skodelico in na določenem mestu počaka, da pricurlja kava. Toda zgodilo bi se lahko, da nimaš v žepu novcev, ki jih potrebuješ, da ustre-žeš svojim željam. Nič zato, avtomatična menjalnica tudi za to poskrbi. Vtakneš celo marko ali pet, pa ti v predalu vrne novce, ki si jih želiš. Razumljivo je, da tako zelo hitro postrežejo trenutnemu navalu potnikov. Recimo v opoldanskih urah ali pa, če se ustavi pothiški avtobus. Že pri opoldanskih odmorih — ko sem se običajno na hitro založil — sem občutil prijetnost svojega spalnega voza na štirih kolesih. Ce me je pod hudo pripeko zgrabila dremavica, sem kar zavozil na eno izmed neštetih postajališč in sem se zleknil na vedno pripravljeno spalno vrečo. Videl sem druge šoferje, z veliko bolj luksuznimi avtomobili, ki so se morali zadovoljiti z odejo na trdi zemlji. Ko sem se zopet prebudil, sem bil dovoli svež, da sem lahko nadaljeval pot bozno v noč.
(Nadaljevanje sledi)
V skrinjah vedno več zlata
Inflacijski pojavi v raznih dr žavah pa tudi neustaljene poli tične razmere so gotovo mnogo pripomogli k pospešenemu na laganju denarja v zlato. Kakor poroča ameriška revija «World Currency Report«, je množina zlata, ki je bilo z raznimi nakupi potegnjeno iz prometa in ki tiči po raznih domačih shrambah in blagajnah ter v sejfih bo bankah, v enem letu narasla za 5,25 odstotka. Te zaloge zlata znašajo danes o-koli 15.000 ton ter so vredne približno 16,1 milijarde dolarjev. V enem letu so se povečale za 89o mihionov dolarjev, letu 1957 pa za 30 odstot kov. Strokovnjaki menijo, da je količina zlata v raznih shrambah presegla zaloge združenih narodnih bank Belgije, Kanade, Francije, Zahodne Nemčije Italije, Nizozemske in Švice. Rudniki potrebujejo skoraj 12 let in 4 mesece, da pridobijo 16,1 milijarde dolarjev zlata, to je količino, ki je danes »tezav-rirana«. »Tezavriranje« je v zadnjem letu po cenitvah omenjene ameriške revije v posameznih predelih sveta napredovalo takole (v milijardah dolarjev, v oklepaju staftje v prejšnjem letu): Francija 4,2 (4,1), ostala Evropa 3 (2,7), A-zi.ia 3,5 (3,3), Afrika 1,8 (1,9), zahodni predeli 2,5 (2,5) in drugod po svetu 1,1 (1).
Največ zlata torej skrivajo Francozi, čeprav je bil frank ustaljen. Skrivanje zlata je napredovalo tudi v Franciji. Podatek o »tezavriranju« v »zahodnih predelih« se nanaša predvsem na Združene države Amerike. Sama država (zvezna banka) ima zlatih zalog za 15,58 milijarde dolarjev.
mmv
Na drugo stran pa reže
čudna beseda iz stare častitljive latinščine, a se danes drži čednih in nečednih poslov. V sorodstvu je celo z latinskim rekom, s katerim tako lahko opravičujejo še tako nepoštene kupčije in najhujše krivice proti svojemu bližnjemu morda zato, ker je star kakor človeški rod. «Mors tua, vita mea». Ce ti umreš, podedujem jaz, če ti zgubiš, meni to lahko pride samo prav.
Na žalost ima konjunktura to svojstvo, da je samo za nekoga ali neko skupino ljudi dobra, a hkrati za drugega ali za drugo skupino zemljanov slaba; medtem ko ustvarja za prve priložnost za dober zaslužek, za lepe posle, spravlja druge v položaj trpečih, ki si ne morejo pomagati in na račun katerih se prvi opomorejo.
Danes je konjunktura, recimo, za zidarje, inštalaterje, kovače in mizarje ter za vse, ki gradijo, pa tudi za drvarje, ki jih je dvignila že lanska huda zima. Toda revčki vsi tisti, ki' morajo tekati za njimi in jih prositi: «Za boga svetega, pridite k nam, da končamo, preden bo zapihala burja, da ne bo vse odprto pred dežjem in snegom!» V resnici revčki vsi ti, a gospodje oni. kPridite, samo pridite, plačamo, kar zahtevate, samo da bo narejeno!)).
Tako konjunktura ne povprašuje, kdo so tisti, ki tekajo za zidarji, inštalaterji, kovači in mizarji ter drvarji; kako velika je njihova mošnja, ali zidajo z velikim kapitalom ali s posojilom nabavljenim proti ubijajočim obrestim, tudi ne vprašuje, ali te zebe. Konjunktura ni socialna; konjunktura nima srca. Ona pride in gre, kadar se ji zljubi. Niti najbolj modri gospodarstveniki je ne morejo zanesljivo napovedati. Gotovo je le to: Kadar pride, dvigne nekatere, a druge neizprosno potlači.
Konjunktura in inflacija sta pravzaprav sestri. Inflacija spravi vse gospodarstvo v čuden premik, zamaja njegove še tako trdne tečaje in ga dvigne v silnem vrtincu, v katerem zgubijo glave vsi, ki se čutijo močne nasproti bližnjemu, recimo kar, ki kaj imajo — tudi samo trgovinico.
«Končno je le prišel čas za nas, da lahko navijemo cene. Konjunktura je tu! Živela konjunktura, kaj morala!» Prava opojnost jih prevzame, da ne vidijo več čez prag, kaj šele da bi se vprašali: Kaj pa potem? Kaj pa drugi?
Višje cene, zahtevajo višje plače, a nato narobe: višje plače — višje cene. Gospodarsko bi rekli: Ce mora podjetje več izdati za plače, bodo tudi njegovi izdelki stali več... Ce se podjetje upira in noče zvišati plač, potem stavka! Ali pa: Ce treba po stavki državnim nameščencem zvišati plače, potem bo treba zvišati davke, da lahko država pride do denarja.
In tako se pričnemo vrteti v zaprtem krogu, kakor na vrtiljaku. Ko zajahaš konjička na tem, pazi, da ti ostane čim več v žepu, sicer bo konjunktura pri vseh gospodarskih in socialnih modrovanjih vselej proti tebi.
— Ib —
Zaradi nobene reči se tvoj avtomobil ne postara tako močno, kakor zaradi tvojega pogleda na novo vozilo.
Stran 2
FAO ZASEDA. V Rimu se je pričelo XII. zasedanje Organizacije združenih narodov za kmetijstvo in prehrano — FAO, kateremu prisostvuje okoli 400 odposlancev iz 104 držav, članic FAO. Veleposlaništvo. Gane v Rimu namerava zahtevati od FAO, da izključi nekatere države, kakor Portugalsko in Južno Afriko. Tudi v bodoče si bo FAO prizadevala, da čimveč pripomore k odpravi lakote na svetu.
PROF. ERHARD POJDE IZ PARIZA V AMERIKO. Novi za-hodnonemški kancler profesor Erhard je včeraj prispel v Pariz, da bi se predvsem sestal s predsednikom De Gaullom. Dobro obveščeni zahodni listi računajo, da se bo prof. Erhard v razgovoru z De Gaullom lotil predvsem gospodarskih vprašanj, kjer se čuti bolj podkovanega. Nasproti Franciji bo v vsakem pogledu previden; gre predvsem za stališča obeh držav Evropske gospodarske skupnosti — še posebno o vprašanju enotne cene kmetijskim pridelkom. Prof. Erhard je glede zunanjepolitičnih odnosov pristaš prožnejše politike nasproti Sovjetski zvezi, pa tudi nasproti Londonu. De Gaulie ugovarja pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Prof. Erhard obišče pozneje tudi London. Za Parizom velja njegov obisk Wa-shingtonu.
MOSKVA VABI. Prejšnji mesec je predsednik Hruščov povabil predsednika Finske Ksk-kcnena naj obišče Sovjetsko zvezo. V resnici bo Kekkonen obiskal Moskvo 29. novembra ter se zadržal v Sovjetski zvezi več dni. Potoval bo samo v spremstvu svojega pobočnika; zato sklepajo, da ne bo prišlo med njegovim obiskom do posebnih pogajanj. — Predsednik vrhovnega Sovjeta Brežnjev je na obisku v Iranu. Med svojim bivanjem v Teheranu je povabil iranskega šaha in cesarico Farah, naj bi obiskala Sovjetsko zvezo. Iz Moskve poročajo, da sta sovjetsko povabilo tudi sprejela, šah je že v svojem odgovoru na nagovor Brežnje-va izjavil, da se bosta on in cesarica rada odzvala sovjetskemu povabilu.
ARETACIJA DVEH SOVJETSKIH DIPLOMATOV. V Leo-poldvillu, glavnem mestu Konga sta bila aretirana dva člana sovjetskega veleposlaništva
—	svetnik Boris Boronen in tiskovni ataše Jurij Mlako tnik
—	in sicer v trenutku, ko sta se vrnila iz mesta Brazzaville.
V vladnih krogih trdijo, da so našli pri njih važne listine in da pravzaprav nista prava diplomata. «Izvestja» pišejo, da je to sramotno izzivanje, do katerega naj bi bilo prišlo pod vplivom belgijskih in ameriških svetovalcev. List pripominja, da je bil aretiran tudi tretji član poslaništva — šer-pašenko.
VOLITVE V ZAR. Vlada Združene arabske republike je pod predsedstvom Naserja sklenila razpisati zakonodajne volitve za dan 10. februarja 1964. Novi parlament bo imel 350 poslancev, in sicer za vsak okraj po dva. Vsaj polovico poslancev bedo izbrali med kmeti in delavci. Kandidirali bodo lahko samo člani arabske socialistične zveze, ki je edina stranka v deželi. Izvoljeni poslanci se po izvolitvi ne bodo smeli u-k var j ati z nobenim drugim delom. Zakonodajna doba parlamenta bo trajala pet let. Pet egiptovskih kmetijskih družb, ki so posedovale okoli 5.000 hektarov zemlje, je bilo s predsedniškim odlokom nacionaliziranih. Njihov investirani kapital cenijo na 1.420.000 egiptovskih funtov, to je okoli 2,5 milijarde lir.
PROTESTIRAJO PROTI PREMESTITVI DUHOVNIKA. Agencija «Apa» poroča, da je prišlo v avstrijski vasi St. Thomas am Blasenstein do burnih demonstracij proti domačemu županu, češ da je dal napačne informacije oblastem glede duhovnika Johanna Fayrederja Tega je škof v Linzu premestil. Kmetje so napadli predsednika krajevne kmečke organizacije, ki je tudi obtožen, da je v tem pogledu sodeloval z županom ter ga v gostilni pretepli. Ko so orožniki dva kmeta odpeljali na županstvo ter ju obtožili, da sta sodelovala pri pretepu, so kmetje navalili na občinsko poslopje ter skušali vdreti na županstvo. Orožniki so to preprečili z grožnjo, da bodo sicer uporabili orožje.
PREVRAT V IRAKU. Na pobudo predsednika maršala Ab-del Šalah Arefa sta vojaštvo in policija s silo razorožila nacionalno gardo, to je vojaško organizacijo iraške stranke Baas ter gardo razpustili. Nacionalna garda se ni posebno upirala in maršal Aref je kmalu povsem obvladal položaj. Proti gardi je Aref nastopil, ker je hotel s tem razbiti levo krilo baasistič-ne stranke, ki ga vodi Ali Šalah Saadi; ta je bil izgnan in živi zdaj v Madridu. Pristaši umirjene) še struje, kakor general Taher Yehya, načelnik generalnega štaba in vojaški guverner general Mosleh sta se takoj pridružila Arefu. Ta je sestavil novo začasno vlado,, v kateri je tudi nekaj civilistov. Maršal A-ref je izjavil, da je njegov namen vzpostaviti dobre odnose z Egiptom. V Kairu so res pozdravili nastop maršala Arefa ter izjavili, da bo Združena a-rabska republika nastopila proti vsakomur, ki bi 'ogrožal neodvisnost Iraka. Takoj po prevratu je v Bagdad prispelo več
MEDNARODNA TRGOVINA
Sejem «Alpe-Adria» presežen
Zvedeli smo, da so zaključki v smislu pravilnika za izvrševanje poslov pod okriljem sejma «AIpe-Adria», ki ga je letos drugič priredilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, močno presegli določeno višino. Zadevni sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede tega sejma predvideva namreč za dve milijardi poslov, zaključenih pa je bilo za 2,5 milijarde lir poslov. Gospodarska zbornica za Slovenijo, kakor tudi direkcija za zunanjo trgovino pri generalnem komisariatu v Trstu si prizadevata, da bi obe vladi, rimska in beograjska, odobrili tudi kupčije za omenjeni presežek (500 milijonov lir), ki so bile že zaključene. Po vsej verjetnosti bosta v tem pogledu uspeli.
Jugoslovanski izvoz v Italijo
V zvezi z našim poročilom o splošnem razvoju italijansko-ju-goslovanske zunanje trgovine v prvih devetih mesecih 1963, ki smo ga objavili v zadnji številki, navajamo danes še nekatere podrobnosti o izvozu nekaterih vrst blaga iz Jugoslavije v Italijo v tem času.
Jugoslavija je izvozila (v milijonih deviznih dinarjev, po tečaju 300 dinarjev za en dolar): za 315 krav, za 35,8 bikov, za 830 volov, 945 junic, 2.375 juncev, 41 telet, 12 drobnice. 1.797 konj za klanje, 994 vprežnih in jahalnih konj, 6.298 govejega mesa, 320 teletine, 683 jagnjetine, 1.178 svinjskega mesa (od mesnatih svinj) ter 477 raznih drugih vrst svinjskega mesa, med temi 98 klebas; nadalje za 182 mesnih konserv, 13 soljenih čreves, 81 svežega mleka, 18 trapista, 248 jajc, 29 jajc v prahu, 185 zmrznjenih jajc, 67 svežih morskih rib, 16 sladkovodnih rib, 140 ribjih konserv; poleg tega za 910 koruze, 108 suhih gob, 199 svežih gob in 407 nefermentiranega tobaka.
Izvoz jugoslovanskega lesa v milijonih dinarjev: 881 bukovih drv za kurjavo, 262 drugih drv, 30 žagarskih odpadkov za kurjavo, 33 oglja, 70 retortnega oglja, 558 celuloznega bukovega lesa, 165 celuloznega mehkega lesa, 12 jamskega lesa, 20 telefonskih in telegrafskih drogov, 21 hlodovine, 189 hrastovih železniških pragov, 434 bukovih železniških pragov, 2,697 mehkega lesa, 473 hrastovega lesa, 147 hrastovih friz, 1.159 bukovega lesa, 143 bukovih friz, 61 jesenovega lesa, 14 jesenovih friz, 132 trdega lesa ostalih listavcev, 265 sulfitne celuloze, 97 bukovega furnirja, 137 vezanih plošč, 24 drugih plošč, 267 hrastovih in 32 bukovih parketov, 18 sodov in zabojev, 21 lesenih zložljivih (montažnih) hišic, 12 lesnih izdelkov, 19 lesne hišne opreme in 13 izdelkov domače obrti.
Znižanje carine za uvoz svinine
V	zadnjih časih je narasla cena svinjskemu mesu v Italiji za 50 odstotkov, v Franciji za 55 in v Belgiji za 51 odstotkov. Omenjene države so zaprosile Evropsko skupno tržišče, naj bi jim znižalo carino na uvoz svinine. Na sestanku ministrov za kmetijstvo EST je bila upoštevana njihova prošnja ter je bila znižana carina od 8,29 dolarja na 6 dolarjev za stot svinjskega mesa ali živih prašičev, uvoženih v Italijo, Francijo, Belgijo, na Nizozemsko in v Luksemburg. Znižanje carine bo veljalo samo za december, vendar bodo vlade omenjenih dežel s pomočjo tega ukrepa lahko vsaj delno zadostile potrebam notranjega trga, na katerem vlada pomanjkanje svinine in tako preprečile podražitev.
Italijanski orodni stroji v Londonu
V	ponedeljek so v Londonu odprli razstavo italijanskih o-rodnih strojev, ki bo trajala do 2. decembra. Priredila sta jo državni zavod za zunanjo trgovino in ministrstvo za zunanjo trgovino. Trideset italijanskih specializiranih tovarn prikazuje angleškim obiskovalcem-kup-cem najsodobnejše primerke orodnih strojev, ki tako po kakovosti kot po razmeroma u-godnih cenah uspešno lahko konkurirajo tujim tovarnam. I-talijanska industrija orodnih strojev namerava s to razstavo globlje prodreti na tržišča Com-monvvealtha. Zategadelj prikazujejo razstavljavci poleg preciznih orodnih strojev, grajenih s posebnimi jeklenimi, trdimi in keramičnimi zlitinami, tudi celo vrsto strojev, ki so namenjeni uporabi v obrtnin delavnicah, ladjedelnicah, garažah in drugih podjetjih.
«Tomos» in IM V se ne združita
Lani je bilo sklenjeno, da se Tovarna motornih vozil «To-mos» v Kopru in Industrija motornih vozil v Novem mestu združita v eno podjetje s sedežem v Ljubljani. Med glavnimi vzroki za to združitev je bil neugoden Tomosov položaj. Medtem se je močno popravil. Tovarna je dobila novo vodstvo, reorganizirala je upravo in komercialo in prešla na proizvodnjo izboljšanih mopedov. Konjunktura se je popravila tako na jugoslovanskem kot na tujem trgu in tovarna ne dela več za skladišče. Proizvodnja celo zaostaja za povpraševanjem. Leto bo končala, aktivno. Prihodnje leto pa ima v načrtu izdelavo 70.000 enot, od tega 40.000 mopedov; nadaljevali bedo z izdelavo avtomobila «Spaček», izvenkrovnih (fuo-ribordo) motorjev in motornih vodnih črpalk. Tako ostane «Tomos» dalje samostojno podjetje.
Jugoslovanski ribiči na Atlantiku
Jugoslovansko morsko ribištvo preživlja že nekaj let krizo. Ulovi rib so se zmanjšali od 25.000 ton v ugodnejših letih na komaj polovico. S tem je prizadeta zlasti ribja predelovalna industrija, ki se je po vojni močno razširila in šteje zdaj okoli 30 večjih, srednjih in malih obratov. Pretežno so izkoriščani komaj do 50 odstotkov, drugi pa še manj. Izjeme so le največji obrati, ki krijejo surovino tudi z uvozom. Glavni uvozniki so japonski ribiči z Atlantskega oceana. Med strokovnjaki nastala razprava o vzrokih za nazadovanje ulova še ni končana. Medtem ko krivijo eni za tak položaj zastarelo ribiško ladjevje in način lova, zatrjujejo drugi, da se je občutno zmanjšalo število rib, ki krožijo po vzhodnem delu Jadrana. Tej trditvi postavljajo prvi nasproti ulov italijanskih ribičev, ki se ie v zadnjih letih povečal. Vzporedno s tem pa se je že pred leti pričela akcija za lov na Atlantiku. Najprej sta odšla proučevat položaj ob zahodni afriški obali dva strokovnjaka izolskega kombinata «Deiama-ris», letos pa sta poskusno lovili tam nekaj časa splitski ribiški ladji «Tuljan» in «Na-predak». Ujeli sta 22 vagonov tun* in drugih rib. Zdaj nameravajo zgraditi za lasten lov ob zahodni obali Afrike sodobne ladje s potrebnimi lovnimi napravami in hladilniki.
R. G.
Nemška gonja proti italijanskemu rižu
Frankfurt, novembra
Hamburški tednik «Der Spiegel« je objavil brez vsakršnega komentarja «odprto pismo«, ki mu ga je poslal v objavo Italijanski vsedržavni zavod za riž iz Milana.
V pismu se omenja neutemeljena gonja nemških podjetij za luščenje riža (katerih je vsega sedem) proti uvozu italijanskega riža. Nemška podjetja skušajo podpreti to gonjo s trditvami, da italijanski riž ne vzdrži kuhanja in da je slabše vrste. Zavod za riž odločno to zanika in omenja, da se v Italiji že stoletja kuha riž «ob zob« in da so to lahko tudi o-pazili številni nemški turisti, ki prihajajo v Italijo na počitnice.
Nemška podjetja za luščenje riža, ki so pričela to gonjo spričo napovedanega novega pravilnika za rižna tržišča v o-kviru Skupnega evropskega tržišča, omenjajo nadalje, da bi se po odobritvi pravilnika cena riža takoj zvišala na škodo nemškega potrošnika.
Pismo Italijanskega zavoda za riž omenja v tej zvezi, da nemška podjetja, ki kupujejo surov riž v inozemstvu proti nižjim cenam, kot tovrstna podjetja v Italiji, prodajajo riž v dokončni obliki dražje od italijanskih podjetij. Pobudniki te gonje omenjajo tudi humanitarno stran, češ da nemška podjetja kupujejo surov riž od nerazvitih držav; če bi te države zgubile nemškega odjemalca, bi prišle ob važen vir dohodkov. Italijanski zavod za riž pa piše, da to ne bo držalo, ker so lani nemška podjetja kupila od afro - azijskih držav le za 4 tisoč ton surovega riža, medtem ko so ga uvozila 82 tisoč ton iz Združenih držav; to pa zaradi tega, ker daje ameriška vlada izvoznikom izvozno premijo.
Težnjo nemških podjetij so podprli tudi nekateri nemški časopisi z dolgimi kuharsko-ekonomskimi razpravami. Omenjajo, da bo moral nemški .potrošnik zaradi novega pravilnika prihodnje leto kupovati italijanski in francoski riž po višji ceni, čeprav naj bi bil slabše kakovosti cd tistega iz prekomorskih držav.
Pristojni nemški vladni organi se do sedaj o tej gonji proti uvozu italijanskega riža niso še izrekli.	M. Ban
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
82 milijard za kanal Donava-Tisa-Donava
IZVOZ RIŽA SE JE SKRČIL Ob zaključku letošnje sezone so strokovnjaki izračunali, da se je italijanski izvoz riža skrčil za 614.309 stotov; letos je znašal 1.407.248 stotov, lansko leto pa je dosegel 2.021.557 stotov. Med državami, ki so zmanjšale uvoz italijanskega riža so Zahodna Nemčija, Velika Britanija in Nizozemska.
Zakaj je premalo sladkorja
političnih voditeljev Sirije, med njimi tudi predsednik vlade D jem Amin el Hafez in glavni tajnik stranke Baas Michel Af-lak na razgovore z Arefom glede bodočih odnosov med arabskimi državami. Zdi se, da ti razgovori niso uspeli, nakar so Sirci odpotovali domov. Sedanja vlada je bolj naklonjena sodelovanju z Egiptom oziroma Združeno arabsko republiko. Ni še jasno, ali bo Aref delal na to, da bi tudi Irak pristopil k Združeni arabski republiki.
Italijanskim gospodarstvenikom povzroča v zadnjih mesecih precejšnje preglavice pomanjkanje sladkorja. Vprašanje sladkorja je bilo sicer na dnevnem redu že pred leti — četudi iz povsem drugačnih razlogov. Tedaj je bilo govora o nadprodukciji tega neobhodno potrebnega živila. Italijanske tovarne sladkorja so imele toliko sladkorja v svojih skladiščih, da niso vedele, kam z njim. Mnogo so ga odstopile po smešnih cenah za destilacijo, večinoma pa so presežki obležali v skladiščih. Pristojne o-blasti so dale zato omejiti površine zasajene s sladkorno peso. V letu 1959 so te zajemale
305.000	hektarov — na teh so pridelali 12.600.000 stotov sladkorja — leta 1962 pa samo še
217.000	hektarov. Strokovnjaki so menili, da je s tem vprašanje rešeno, a niso predvidevali, da se bo potrošnja sladkorja vzporedno z boljšanjem življenjske ravni povečala — v zadnjih treh letih je narasla za 40 odstotkov.
Tako je pričelo nenadoma primanjkovati sladkorja in italijanski vladi ni preostalo drugega, kakor da si pomaga z uvozom. Operaterji se kar ru-vajo za uvozna dovoljenja. U-voz seveda ni dokončna rešitev tega perečega vprašanja. V začetku novembra so predstavniki italijanskih tovarn sladkorja — sporazumno s predstavniki Urada za prehrano — predložili ministru za poljedelstvo načrt za popolno preskr-Do s sladkorjem v novembru po posameznih pokrajinah. V okviru tega načrta bodo pokrajinske oblasti posameznim pokrajinam nakazale določene količine na podlagi zahtev prefektur; vsega bodo razdelili
1.200.000	stotov sladkorja, od tega 850.000 stotov za prebivalce in 350.000 stotov za industrijske obrate za predelavo.
Poraba sladkorja na prebivalca
Poglejmo še, koliko znaša potrošnja sladkorja na prebivalca po svetu (potrošnja na posameznega prebivalca je označena v kilogramih, in sicer v letih 1961-1962 in 1937-1938):
Danska
Islandija
Irska
Velika Britanija
Švica
švedska
Norveška
Avstrija
Finska
Nizozemska	40,5	41,2
Češkoslovaška	27,0	41,1
Sovjetska zveza	14,1	36,8
Zahodna Nemčija	—	35,2
Belgija	31,9	35,0
Francija	24,4	33,1
Madžarska	11,8	32,8
Poljska	13,1	30,7
Bolgarija	4,9	27,1
Italija	9,1	24,1
Jugoslavija	6,0	19,7
Portugalska	9,6	19,4
Španija	9,1	18,2
Romunija	5,9	17,9
Grčija	12,4	14,9
Turčija Združene ame-	7,9	12,5
riške države	43,3	47,0
Indija		6,7
Ljubljana, november 1963
ŠE DVE LETI DO KONCA DEL HIDROSISTEMA D—T—D
Niso bili redki skeptiki, ki bi v 1. 1956 verjeli, da bo v predvidenih desetih letih zgrajen v celoti hidrosistem, ki nosi oznako D—T—D, ali sistem Donava—Tisa—Donava. Danes lahko ugotovimo, da je še nekako dve leti do konca roka, do katerega mora biti navedeni sistem končan. Delo je do sedaj potekalo v redu in lahko pričakujemo, da bo zaključeno v letu 1986, kot je bilo predvideno. Že prihodnje leto bodo odprli veliko akumulacijsko jezero preko katerega bo teklo iz Donave v ravnino Bačke 60 kubičnih metrov vode na sekun-ko; ta bo redno namakala plodno zemljo na tem območju. Poleg tega je treba še ugotoviti, da bo že od letošnje jeseni do sedaj zgrajeni sistem služil svojemu namenu, ker poteka gradnja tako, da lahko zgrajeni objekti tudi takoj služijo svojemu namenu.
Morda bi v tej zvezi navedli nekatere podatke iz tega velikega načrta, ki bo končno veljal 82 milijard dinarjev. Že sedanja melioracijska dela o-nemogočajo poplave na velikih območjih Vojvodine, obenem pa omogočajo namakanje v času suše. PotVebno je le še dograditi mrežo manjših kanalov, kar pa ne predstavlja posebnih težav in ovir niti v tehničnem niti v finančnem pogledu. Strokovnjaki trde, da niso možne več poplave, kot je bila npr. v letu 1956, ko je bilo v Bački in Banatu poplavljenih nad 200 tisoč ha in ko je škoda dosegla 28 milijard, ali tretjino stroškov predvidenih za gradnjo vsega sistema D—T—D.
VEČ KMETIJSKIH PRIDELKOV
Z izgraditvijo sistema bo zajetih 330.000 ha površin. Ko bo končno zgrajena osnovna mreža kanalov in naprav, ki so v zvezi s tem, bo dosegla vrednost proizvodnje na meliorira-nem območju 330 milijard, kar pomeni važno postavko za prehrano in predelovalno industrijo. Računi v tem pogledu so postavljeni na uspehih, ki so bili že sedaj doseženi na tistih območjih, ki so že meliorira-na. Tako so bili na takih območjih doseženi visoki rezultati v pridelku npr. pšenice s 60 mtc na ha, silažne koruze od 4—5 vagonov, koruze do 120 mtc, dočim je bil pridelek sladkorne pese celo na 600 mtc na ha. Vrednost tako visokin pridelkov za živinorejo je seveda lahko izredno visoka.
Brez dvoma predstavlja sistem D—T—D veliko delo na področju razvoja kmetijstva; o tem moramo ugotoviti, da ne gre v korak z razvojem na ostalih področjih gospodarskih dejavnosti, zlasti ne v korak z razvojem industrije.
Ugoden gospodarski razvoj kljub težavam
Splošna ugotovitev je, da bodo izpolnjena predvidevanja letošnjega družbenega načrta v pogledu napredka industrijske proizvodnje. Do konca septembra je bila letos proizvodnja za 15 odstotkov višja kot lani v istem času. Za nadaljnje mesece pa ni nobenih znakov, da bi se ta tempo napredka kakorkoli oslabil. K temu bo zla-
1937-38 1961-62	
55,1	60*6
—	59,5
41,4	58,1
50,3	53,2
42,3	50,8
48,4	46,3
33,5	45,9
27,6	45,6
30,4	45,6
Trenje med Ameriko in Argentino
Argentinski udarec proti tujim petrolejskim družbam Kompromitirana ameriška politika v Latinski Ameriki
Ozračje med Argentino in Združenimi državami Amerike je zelo napeto, odkar je v petek argentinska vlada odpovedala pogodbe s tujimi — predvsem ameriškimi in angleškimi petrolejskimi družbami za izkoriščanje argentinskih petrolejskih vrelcev in vrtanje za novi. mi. Argentinska državna petrolejska ustanova Y.P.S. je bila pooblaščena, da prevzame obrate tujih petrolejskih družb ter nadaljuje izkoriščanje petrolejskih vrelcev; v primeru potrebe lahko to stori tudi z uporabo sile po navodilih vlade. V. srni slu ameriških komentarjev gre dejansko za razlastitev tujih družb, katerih premoženje cenijo Američani na 500 milijonov dolarjev. Prizadete so naslednje družbe:
Pan American Argentina International (podružnica Standard Oil of Indiana), Cities Service Oil, Standard Oil of New Jersey, Tennessee Gas Tramsmission, Marathon Oil Company, Union Oil of Califor-nia, Continental Oil Company.
Poleg ameriških družb je zaplemba zadela tudi Shell in dve manjši argentinski družbi. A-meriškim družbam South - We-s-tern Drilling Co. in Kerr - Mc Gee Oil Industries je bila odvzeta pravica za vrtanje. Prav tako je ta argentinski odlok prizadel družbo Saipen, ki je podružnica italijanske državne u-stanove ENI.
Predstavnika obeh ameriških parlamentarnih skupin senator Mike Mansfield v imenu demokratov in Everett Dirksen v i-menu republikancev sta ostro nastopila proti argentinski vladi, češ da pomeni njen ko-
rak udarec ameriški akciji, za gospodarsko pomoč Latinski A-meriki pod naslovom «Zveza za napredek«.
Sama ameriška vlada gleda na vse vprašanje bolj mirno in čaka na razčiščenje, ne da bi se prenaglila. Nekateri politiki so namreč predlagali naj v odgovor Američani ustavijo gospodarsko pomoč Argentini.
Za Američane je vsa zadeva toliko bolj kočljiva, ker se boje, da bi zgledu Argentincev sledile tudi druge južnoameriške države. V resnici naj bi bil predsednik Peruja Fernando Belaunde že izjavil, kakor poroča neki list, da bo tudi Peru odpovedal pogodbe tujim petrolejskim družbam. Niti grožnja s preklicem ameriške pomoči ne bo Peru odrvnila od te namere.
Bivši argentinski predsednik Frondizi je obsodil ta ukrep argentinske vlade, češ da jemlje ugled Argentini v zunanjem svetu. V svoji izjavi je Frondizi dodal, da je izkoriščanje petrolejskih vrelcev s sodelovanjem tujih petrolejskih družb pripomoglo k dvigu proizvodnje petroleja, ki se je med letom 1957 in 1962 dvignila za 300 odsto; to predstavlja za argentinsko gospodarstvo prihranek 20 milijonov dolarjev na leto.
Kakor poroča «Le Monde« iz Buenos Airesa, ne namerava argentinska vlada priznati posebne odškodnine tujim petrolejskim družbam; v vladnih krogih trdijo, da so tuje družbe preveč izkoriščale argentinske vrelce, na drugi strani pa so bile oproščene proizvodnega davka.
sti pripomogla dobra preskrbljenost industrije s surovinami in reprodukcijskim materialom. Omenimo naj še, da. je bil v samem septembru letos uspeh industrijske proizvodnje zlasti v proizvodnji končnih izdelkov tako velik, da ga štejejo kot rekordnega. Posebno velik uspeh je dosegla industrija potrošnih dobrin; to je zlasti važno, saj se je kupna moč prebivalstva tako dvignila, da lahko le v povečani proizvodnji najde svoje ravnotežje.
NEKATERE TEŽAVE
V	zadnjem času so sicer nastopile nekatere težave, ki sicer ne prizadenejo vseh industrij skih panog in tudi ne toliko domači trg. Tako so morale ne katere industrijske dejavnosti omejiti proizvodnjo zaradi pomanjkanja električne energije, ker so zelo upadle vode, zlasti Drava. Posebno je bila prizadeta industrija dušika, aluminija in nekatere druge. Računamo lahko, da se bo stanje kmalu zboljšalo, da pa se take krize v prihodnje ne bi več po navijale, predvidevajo gradnjo akumul.Vijskih jezer na Pohorju, kjer bi zbrano vodo uporabili v času, ko je Drava nima zadosti. Nekaj takega je predvideno tudi za sistem elektrarn ob Soči, kjer tudi nastopajo občasne krize.
POVIŠANI DOHODKI
PREBIVALSTVA
Omenili smo že povečanje prejemkov prebivalstva, ki so za skoraj 20 odstotkov višji kot lani v istem času. Od teh znaša povišanje prejemkov iz osebnih dohodkov do konca avgusta letos celih 16 odstotkov Ostali prejemki zajemajo pre jemke od prodaje kmetijskih pridelkov in podobno. Seveda so se v skladu z dvigom prejemkov dvignili tudi izdatki prebivalstva, njihovo povišanje znaša 18 odstotkov. Največ je oi-lo potrošeno za blago, kjer z«a-ša povišanje izdatkov 20 ou stotkov.
SKOK CEN
V	skladu s povečanjem prejemkov in izdatkov je letos zelo narastel promet v trgovi-. nah, čeprav računamo pri uem, da so se cene dvignile po podatkih za 3 odstotke. Dvig cen za 3 odstotke, kot kažejo statistični podatki, je seveda globalen in ne pove vsega. Potrebna bi bila hjihova podrobna razčlemba, iz katere bi bilo razvidno, da se niso dvignile cene industrijskim izdelkom, pač pa zlasti cene živilom in potrošne-
mu blagu, kar ima predvsem vpliv na življenjsko raven ljudi. Pri tem naj omenimo, da so npr. bile v septembru letos cene v gostinstvu za 11 odstotkov višje kot lani, od tega cene za jedila celo 19 odstotkov višje. Vzrok za tak dvig je nenaden skok cen mesu, kruhu (za 12 odstotkov), alkoholnih pijač (za 6 odstotkov) in drugo, če govorimo o gostin stvu naj še povemo, da so se znižale v gostinstvu ie cene prenočišč in solate.
IZPOLNITEV
IZVOZNEGA NAČRTA
Naj omenimo končno še tu, da je svet za zunanjo trgovino pri Zvezni gospodarski zbornici ocenjeval dosedanje uspehe v zunanji trgovini in ugotovil, da bo izvozni program za letošnje leto v višini 230 milijard izpolnjen. K temu bo največ pripomogla tekstilna industrija, industrija usnja in ot/.i-tve, industrija tobaka, v km e ti j stvu pa živinoreja. Na tem in na drugih forumih je bilo govora, da bi bila glasti industrijska proizvodnja lahko bolj u-spešna v izvozu, da pa često zadeva na nepredvidene težave, ki izvirajo _ iz deviznega sistema, Tako je često težko priti do skromnih zneskov deviz za nabavo majhnih potrebnih delov za dokončanje izdelkov, ne morda zaradi pomanjkanja deviz, temveč zaradi togega na čina odobravanja.
TRGOVINSKA BILANCA
Za prihodnje leto je bilo v Zvezni gospodarski zbornic' predvideno, da naj bi se izv-v dvignil za nadaljnjih 12 odstotkov ali na vrednost 258 milijard. (Vrednost dolarja se računa po 300 dinarjev). Pri tem pa bo potrebno nadalje skrbeti za bolj skladen razvoj uvoza z izvozom, ker je letos uvoz presegel izvoz za 34,5 milijarde po vrednosti, ki je bila predvidena po programu. To seveda ni tragično, ker je vzrog dv ga v uvozu reprodukcijskega materiala, ki bo v glavnem služil proizvodnji izdelkov namenjenih izvozu, vendar ekonomsko vedno taka razlika ni uten e-ljena.
—žj~
Več izvažati manj porabiti!
(Nadaljevanje s 1. strani)
tudi opozoril na pomembnost raziskave zunanjih tržišč.
KONEC POLITIKE IZVOZA
BLAGOVNIH PRESEŽKOV
V zvezi z osnutkom družbenega načrta SR Slovenije za prihodnje leto je Rudi Čačinovič naglasil, da je treba prenehati s tradicionalno politiko izvoza blagovnih presežkov in hkrati odločnejše vključiti proizvodnjo v mednarodno delitev dela; takšna usmeritev je najboljše jamstvo za zadosten u-voz reprodukcijskega materiala pa tudi za večji uvoz blaga široke potrošnje, ki naj stimulira domačo proizvodnjo k hitrejšemu razvoju.
Po gospodarskih načrtih za prihodnje leto naj bi industrijski izvoz vrgel 36,8 milijarde deviznih dinarjev (po tečaju 300 dinarjev za dolar). Tako bi se izvoz industrijskega blaga povečal za 22 odstotkov, delež prodaje industrijskega blaga na tujih trgih pa za 13 odstotkov. To bi bilo še zmeraj manj, kot je znašala lanska raven industrijskega izvoza Jugoslavije. Govornik je tudi omenil, da temelji osnutek republiškega gospodarskega načrta na predpostavki, da ni mogoče zagotoviti hitrega povečanja izvoza brez pravočasnega in večjega uvoza.

VALUTE V PARIZU (V francoskih frankih od banke do banke)
Dolar amer.	4,8950
Dolar kanad.	4,5350
Funt šterling	13,695
Marka nem.	1,2320
Frank švic.	1,1345
Frank bel g.	0,09765
Goldinar nizoz.	1,3595
Lira ital. (za 100)	0,78675
Krona Šved.	0,9425
Krona norv.	0.6835
Krona dan.	0,7080
Eskudo	0,1704
šiling avstr.	0,1894
Pezeta	0.08125
Pezo arg.	0,0315
Kruzejro	0,0035
Drahma grška	0,1625
Dinar jug.	0,0050
U. BAZZANELLA
TRST
Ul. F. Ver.ezian 5, tel. 24197
Podružnica: Borgo S. Sergio štev. 2179 — v hiši Zuljana
ZASTOPNIK — POVERJENIK
(Tovarniške cene)
Klelarski |iri-dm<‘ti:
Vse za vino: vrnske kemikalije, stroji za zamašitev, razni zamaški, črpalke, na-livalniki, naprave za točilne mize, stiskalnice, mlini za grozdje «Vermorel» i.t.d.
Vse za dom;
Hladilniki, pralni stroji, stroji za pranje posode, štedilniki na drva, plin in elektriko, raznovrstne peči, gorilniki na nafto in plin, kopalnice, grelci za vodo, gumijaste in plastične cevi, keramične ploščice.
BORLETTI
šivalni stroji Borletti in velika izbira novih in rabljenih
Comm. Estero - Roma N 2227/B
IZ VAZA V INOZEMSTVO IN V JUGOSLAVIJO
ŠTEDILNIKI - PEČI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-LEKTRIČNI LIKALNIKI, PRAL NI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORA-TIVN1 PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA • MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom. ■estavracije, gostilne in podobno
TRST # Piazza S. Giovanni 1
flplll
pivovar m A
_ -.»'.v. v.v.-.v.s-.v-v
LAŠKO
vlllllllllll
. . J
J
V.V.V.V.V.V.V
in
POLEG »ZLATOROG PIVA.
SE PRODAJA V GOSTILNAH TUDI ZNANI »LAŠKI G0LDING
Zaloga za Trst in okolico, tel. 225102 Glavno zastopstvo;
»A GR OIND» • Trst, Via Valdirivo 36
A
O
y
h
b
co
rH
M
CO
>cfl
^ ti O
S *o3 "d"1 "5 H
t*
cd
Z
Uho schedario completo dei
PROTESTI CAMBUIM
tevoli np/le,Provircie. Ji TRItSTC, GOR/ZJA e UDINE, dat 1947 in po,
.	' U otsi&ffioni c'e9/, A.BBONATi .A JL TRAFFiCCr
. iJ.i.i. i.Ur—,i««i M-IamcK.	,o,
Si. "#er«ii»<ehe *elisi« »nche jim' prola,t,' c«mb-»ri levih n»//e •llrilrormcie
II TIMFFIfill Putn-dfci'nali d informazionr Ecpnomičo-ČommermaJ/
lir I lllfl I fl#l# T"""1* - HA»TTUt, *«.TBK.Kv: SI-IH4
fin .da! >945- e čl serv/zm • degli 'o p e ra tar / ecoh o m i c i Sila R A-G.,1. Q.N E FR I UL I. V E. N E: Ž IN A G. I ,U tL I A
c	T"7 — ;	------—---------
E5m
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIH 600.000.000 * VPLAČANIH LIR 180.000.000
T-RST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon S*r. 38-101, 38*045 brzojavni naslov* BANKRED
SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8.1. - TELEFON ŠT. 37-808 °b °MskU rimskih parIamentarcev
Trst postavlja
SPOmSKFGA ZORI JŽRNJAl
Draginjska doklada za trgovinski sektor
Za tromesečje november 1963 — januar 1964 velja naslednja draginjska doklada za trgovinski sektor:
URADNIKI
16—17	8.775
pod 16	7.241
Kategorija C3 - C4
nad 21 20—21 19—20 18—19 17-18 16—17 pod 16
11.011
10.517
10.205
9.555
8.073
7.605
6.058
8.348
6.877
10.452
9.984
9.698
9.074
7.670
7.215
5.746
Kategorija	A —	mesečno		VAJENCI	
Starost	Moški	ženske	nad 21	9.906	9.412
nad 21	23.140	23.140	20—21	9.464	8.983
Kategorija	B		19—20	9.191	8.723
nad 21	17.446	16.575	18—19	8.606	8.177
20-21	15.132	14.378	17—18	7.267	6.903
Kategorija	C1 -	C2	16—17	6.851	6.500
nad 21	12.987	12.337	pod 16	5.447	5.174
20-21	12.480	11.856		DELAVCI	
19-20	11.986	11.388		(tedensko)	
18—19	11.011	10.452	Kategorija Dl - El		
17—18	9.477	8.996	nad 20	2.799	2.658
18-20	2.721
16-18	2.409
Kategorija	D2 -
nad 20	2.514
18—20	2.439
16—18	2.142
pod 16	1.773
Kategorija	D3 - j
nad 20	2.379
18—20	2.220
16—18	1.752
pod 16	1.380
Kategorija	D4
nad 20	2.232
18—20	2.085
16—18	1.647
pod 16	1.146
VAJENCI	
nad 20	2.142
18—20	1.998
16-18	1.578
pod 16	1.242
2.583
2.286
2.383
2.316
2.037
1.683
2.259
2.109
1.665
1.311
2.121
1.980
1.566
1.140
2.034
1.899
1.497
1.179
PREPOVED KROŽENJA TEŽ- j denjska občina kriti s posoji-KlH VOZIL OB PRAZNIKIH, lom iz državne blagajne. Gospo-
Ministrstvo za javna dela sporoča, da težka vozila — tovornjaki, ki tehtajo ob polnem to voru več kakor 50 stotov — ob prazničnih dneh ne bodo smela krožiti od 9. do 20. ure. (Poletni urnik praznične prepovedi težkih vozil velja od 8. do 22. ure.
ŽIVAHEN PROMET NA LETALIŠČU V RONKAH. V prvih 9 mesecih tega leta so zabeležili na letališču v Ronkah 3.434 potnikov proti 2.004 potnikom v razdobju januar-september 1962. Poštni promet je znašal 1.265 kilogramov, lani v istem času samo 156 kg. Raznega blaga je šlo čez letališče za 22.913 kg (13.263 kg lani). Potniški promet je narasel za 70 odst o, blagovni pa za 72 odsto.
ARGENTINSKA ŽIVINA V TRSTU. Po naročilu tržaškega Podjetja Prioglio je primerno opremljena tovorna ladja «Ma-cedon» pripeljala v naše mesto 1.100 glav goveje živine in 700 konj iz Argentine. Pošiljka je bila pretežno poskusnega značaja. Ako bodo strokovnjaki u-videli, da so živali prispele v Trst nepoškodovane in zdrave, se bodo tovrstne pošiljke nadaljevale. Argentinsko meso, živo ali klano, stane namreč tržaške operaterje znatno manj kakor iz drugih virov.
OBČINSKI PRORAČUN ZA 60V0DNJE. Na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah so odobrili proračun občinske u-prave za prihodnje leto. Ta znaša 34,8 milijona lir, predvidevanih pa je 8,7 milijona lir primanjkljaja, ki ga misli sovo-
Na političnem obzorju
Učimo se
na belgijskem zgledu
Trenje med Flamci in Valon-Ci še ni prenehalo in od časa do časa močno razvname belgijsko javnost. Oba naroda se borita za enakopravnost in priznanje pravic tistemu, ki je v določenih predelih v manjšini. Vprašanje flamsko - valonskih odnosov seveda zanima predvsem politične stranke, ki ga skušajo rešiti s posebnimi predlogi, ki naj zagotovijo znosnejše življenje med obema narodoma in državi ustrezno upravo. v tej zvezi je bil na zadnjem kongresu socialistične stranke v Bruslju sprejet zanimiv sklep, ki postavlja osnovo za rešitev tega vprašanja. Sprejeto je bilo namreč načelo, da ni mogoče sprejeti zakonov in drugih uredb, ako zanje ne glasuje tudi večina enega izmed obeh narodov. Na kongresu sta se spopadli dve struji, in sicer takoimenovana unitaristična z ene strani in federalistična na drugi. Za federativno rešitev je bilo zlasti socialistično krilo Iz Liegea. Končno pa je tudi to krilo pristalo na unitaristično rešitev, da bi ne prišlo do razkola v stranki. Kongres je z 88 odsto glasovi odbil federalistično ureditev in sprejel kompromisno rešitev. Resolucija Predlaga gospodarsko decentralizacijo. Ustanovijo naj se posebna krajevna podjetja gospo-darske narave.' Izvede naj se decentralizacija na socialnem Področju, prizna kulturna avtonomija, zagotovi zaščita manjšin ter izvede parlamentarna preosnova. V smislu te preosno-v>e se zakonski osnutki, ki zadevajo določene zadeve — te še niso bile dokončno definirale — ne smejo izvesti, ako poprej zanje ne glasuje večina v obeh narodnostnih skupnostih, zastopana v obeh zbornicah. Tako ne bodo mogli Flamci - glede teh zahtev preglasovati Va-loncev.
vprašanje izvajanja zakona O UZAKONITVI SLOVENSKIH ŠOL. Tržaški senator Vidali in poslanka' Marija Bernetič sta v imenu komunistične stranke v senatu oziroma v poslanski zbornici postavila- vprašanje glede odlaševa-hja z dokončno izvedbo zakona 0 uzakonitvi slovenskih šol in Ureditve položaja slovenskih procesorjev na Tržaškem in Goriškem. Minister za šolstvo je odgovoril senatorju Vidaliju, da je ministrstvo zadevne odloke Uročilo v registracijo računskemu dvoru (borte dei Conti).
darski primanjkljaj naj bi znašal 15,6 milijona lir in'ga bodo zmanjšali z davčnimi dokladami v znesku okoli 1,4 milijona lir ter s prebitkom nad 5,4 milijona lir v proračunih za leti 1962 in 1963.
ZA JEDRSKI CENTER PRI M1RAMARU. Občinski odbor je na torkovi seji določil podelitev 32 milijonov lir za zgraditev Mednarodnega centra za teoretično fiziko v našem mestu. Kot znano, bodo center zgradili nekje pri Miramaru.
DANES PONOVNA STAVKA BANČNIH USLUŽBENCEV. Sindikalne organizacije bančnega uradništva so za danes proglasile 24-urno stavko vsedržavnega značaja. Bančno osebje zahteva povišanje plač, ček «una tantum» za leti 1962 in 1963, ki naj bi znašal 125 odstotkov julijske plače in vsekakor ne manj kakor 140.000 lir: zahtevajo tudi, da se predhodno prično razgovori za revizijo kolektivne delovne pogodbe. Sicer bodo sledile še druge stavke.
STAVKA MALIH ŽELEZNIC IN TRAMVAJEV. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so proglasile v sredo, 24-urno vsedržavno stavko uslužbencev malih železnic tramvajev in avtobusov. Za 'ta korak so se odločile zaradi preloma pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. V Trstu je bila stavka le nekakšen privesek vsedržavne stavke,, saj se je niso udeležil) uslužbenci mestnih prevoznih sredstev Acegata, ker velja za te posebna pogodba. Stavkali so uslužbenci openskega tramvaja in pomožnih avtobusov, vsega približno 90 oseb. Ti zahtevajo 22-odstotno povišanje plač, delodajalci pa vztrajajo pri 5-odtsotnem povišanju.
V TOVARNI STROJEV PRI SV. ANDREJU so uspešno preizkusili velik ladijski stroj, kakršnega v ladjedelnicah CRDA doslej še niso bili zgradili. Namenjen je motorni ladji «Agip-Trieste», last družbe SNAM. Gre za stroj «CRDA-Fiat» vrste 909 na dva takta s štirimi cilindri premera 900 mm, ki lahko razvije do 20.800 konjskih sil pri 126 obratih na minuto.
KRUPP TUDI V TRSTU? Naše mesto so obiskali predstavniki zahodnonemške družbe KRUPP, ki se ukvarja z izdelavo hotelskih potrebščin (jedilnega pribora v srebru in nerjavečem jeklu, čaš za punč, kup itd.). Menda nameravajo odkupiti v Žavljah ali v industrijski prosti coni tržaškega pristanišča 40.000 kv. metrov površine za zgraditev nove tovarne. Vanjo bi vložili kapital nekaj milijard lir, zaposlili pa bi okoli 400 uslužbencev.
Jugoslovanski naval na Trst
V zadnjem času so Jugoslovani vprav »navalili« na Trst, toliko jih prihaja iz raznih krajev Jugoslavije. Nekega preprostega Jugoslovana smo te dni na ulici vprašali, odkod prihaja s svojo družbo, pa nam je odgovoril, da iz PožareVca. Prihajajo ljudje iz najrazličnejših slojev, mnogo jih je zlasti kmetov in kmetic. Kdor pozna Jugoslavijo, lahko že po njihovi obleki presodi, od kod jih je prineslo v Trst, kjer kupujejo najrazličnejše potrebščine, zlasti tkanine. Tržaški trgovci se seveda veselijo tega pojava in že pripravljajo blago za nov «naval», ki se obeta konec prihodnjega tedna, ob proslavi Dneva republike v Jugoslaviji.
Izkoristite davčno amnestijo!
Finančno ministrstvo je objavilo navodila za izvajanje zakona št. 1458 Od- 31. oktobra 1963 o amnestiji za davčne prekrške nekazenskega značaja. Zakon prične veljati 24. novembra 1963 in zadeva vse davčne prekrške, ki so bili izvršeni do vštevši 8. decembra 1962 Davčne amnestije bodo lahko deležni vsi kršilci, ki bodo v roku 120 dni, to je do 23. marca 1964, izpolnili vse po zakonu določene obveznosti, tako predpisane formalnosti kot plačilo neporavnanih davkov ali pristojbin. Glede davčnih prekrškov razlikuje nov zakon take, ki so bili že ugotovljeni in pa take, ki še niso bili pravno u-gotovljeni.
Ugotovljeni davčni prekrški. Ako še ni bil izdan zadevni odlok davčnih oblastev, ali pa je že bil izdan, pa ga niso dokončno potrdili, bo finančna inten-danca opozorila kršilca, da se lahko posluži pravic, ki mu jih dopušča nov zakon, s takojšnjo izpolnitvijo predpisanih obvez. Pristojni uradi bodo nato obvestili intendanco o izpolnitvi obvez s strani kršilca. Intendan-ca bo nato priznala amnestijo. _ Neugotovljeni davčni prekrški. Storitelj še neugotovljenega davčnega prekrška bo i-mel pravico do davčne amnestije le, če bo v 120 dneh (do 23. marca 1964) samovoljno izpolnil predpisane davčne obveze in seveda poskrbel za plačilo zatajenega davka ali pristojbine.
NASE SOŽALJE
Umrli so: 77-letni stavec Ivan Pertot iz Barkovelj; Tereza Regent roj. Luksa (Ipavčeva) s Proseka; Jakob žagar (šubrov) iz Bazovice zaradi bolezni; kamnosek Edmund Caharija iz Nabrežine zaradi bolezniučitelj v pokoju Viktor Škof iz Vižo-velj zaradi bolezni; Marija Se-mec vd. Šušteršič iz Prečnika; 63-letni Filip Muršič iz Sovodenj zaradi bolezni in 81-letna Uršula Belingar vd. Pintar iz Pevme.
Glede smrti stavca - Ivana Pertota1 naj zabeležimo, da je bil rajni eden izmed najstarejših stavcev - v.; Trstu, ki je v začetku svojega udejstvovanja stavil še na roke, ko namreč še ni bilo linot,ypov. Vrsto let je bil uslužben v tiskarni «Edinosti», nato si je po prepovedi tega . listg, poiskal delo v Ljubljani in Celju ter se po zlomu fašizma vrnil zopet v Trst, kjer se je zaposlil v tiskarni Graphis.
svoje zahteve
V nedeljo in ponedeljek se je mudil na obisku v našem mestu parlamentarni odbor (15 poslancev in 12 senatorjev) za promet. Ta je obiskal že druga večja pristanišča. Odboru, ki ga vodita senator Garlato in poslanec Sammartino, je bila poverjena naloga sestaviti zakonski osnutek «mcdri načrt», ki ima namen doseči temeljno ureditev in potenciranje največjih italijanskih pristanišč. Na zaključni seji v dvorani trgovinske zbornice so člani odbora poslušali izvajanja predsednika zbornice Caidassija, poveljnika pristanišča in izrednega komisarja Javnih skladišč Battaglierija, predsednika indu-strijcev Dorie, predsednika špediterjev Gropaiza, predsednika združenja trgovcev Veneziana in med drugimi predstavnika pomorskih agentov Venture; ti so zaprosili odbor, naj pri ’ sestavi novega zakonskega osnutka zlasti upošteva pereče vprašanje tržaškega pristanišča in njegove potrebe: splošno preureditev pomolov in okrepitev pristaniških naprav, okrepitev pomorskih, pa tudi železniških in cestnih zvez. Le tako se bo Trst mogel uspešno zoperstavljati ostri konkurenci tujih pristanišč — Reke, Bremena, Hamburga in Kopra. Senator Garlato in poslanec Sammartino sta obljubila, da se bosta pri sestavi zakonskega osnutka oslanjala na zahteve tržaških gospodarskih krogov, člani odbora so iz Trsta odpotovali v Benetke.
Socialni
7JTHINKI
BOLJŠE PLAČE
ZA ZIDARJE
Med sindikatom gradbenih delavcev in združenjem gradbenih podjetij je bil dosežen na posredovanje ministrstva za delo, sporazum za obnovitev delovne pogodbe. Nova pogodba, ki zadeva približno milijon, delavcev v vsej državi, bo veljala do 31. decembra 1965 in predvideva med drugim zboljšanje delovnih urnikov, zvišanje mesečnih prejemkov in proizvodne nagrade ter ureditev mezdne dopolnitve. S 1. januarjem 1964 se bodo plače gradbenim delavcem zvišale za 10 odstotkov. Proizvodna nagrada bo znašala 1 do 9 odstotkov mesečnega prejemka. Kot odškodnino za odpust z dela bodo delavci, ki bodo 31. decembra letos in po tem datumu dosegli pravico do starostne doklade, prejeli plačo za 7, ne pa za 6 delovnih ur mesečno. Nadalje se bo mezdna dopolnitev (v breme delodajalca) za delovne ure, zgubljene zaradi slabega vremena, zvišala od 66 na 80 odstotkov. Nova pogodba predvideva tudi zboljša-ve glede dopustov, ureditve in poslovanja delavskih hranilnic, strokovne izobrazbe in podobnega.
i—I Sadje in zelenjava i—i ^ na tržaškem trgu ^
Tržaški trg je zelo dobro založen z zelenjavo in ta je tudi poceni, toda kupčije so slabe, tako da se prekupčevalci pritožujejo, da jim zelenjava gnije. Povrtnina prihaja na trg izključno iz tržaške okolice in z Goriškega, sadje pa iz notranjosti Italije, prav tako krompir. Navajamo cene za kg blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno): Cvetača 20-60 (48-120), karčofi 20-60 (48—120), kapus 30-80 (60—140), zelje 15-30 (40-58),
cikorja 20-50 (48-98), čebula 35-55 (68—100), fižol 180-190 (260—320), solata raznih vrst 50—100	(100—200),	melancane
50-70 (98—140), krompir 25—46 (48—90), paprika 50 (120), paradižniki 50—160	(98—240),
rdeč radič 70—180 (200-340) zelen radič 50—500 (100—800), zelena 30—100 (68—180), špinača 25—130 (48—220); pomaranče 60-200 (98-360), limone 70 do 110 (140—220), mandarine 100-250 (180—360), kostanj 80 do 150 (140-220), kaki 30-70 (68—140), jabolka 20—120 (48— 220), hruške 60-180 (120-340) in grozdje 50—250 (98—360) lir za kg.
F. Bevk o sebi
Na povabilo Slovenskega kluba je France Bevk pretekli torek v Gregorčičevi dvorani v Trstu spregovoril o «svoji pisateljski poti». že sama napoved predavanja je privabila v dvorano res mnogo Tržačanov, ki so z zanimanjem sledili Bevkovemu pisateljskemu življenjepisu. Govornik je orisal svojo pisateljsko delovanje iz oddaljene perspektive, ki jo zmore le povsem dozorel človek. Zato se je prenekaterim poslušalcem opisovanje umetniškega ustvarjanja zdelo premalo občuteno. Le redko se je Bevk spustil v lastno ocenjevanje svojih del. Tako se ne strinja s splošnim mnenjem literarnih kritikov, da je njegova knjiga »Kaplan Čedermac« (iz okolja beneških Slovencev) najboljše njegovo delo, morda je tudi katero drugo delo doseglo isto višino. Tudi ni res, da bi pisatelj za svoja »Zbrana dela«, ki jih zdaj pripravlja Bevk, ne smel izpiliti in dopolniti že objavljenih spisov. Da je napisal toliko knjig, ni bila pravzaprav samo njegova zasluga, k pisanju so ga silile tudi kulturne razmere, ki so nastopile na Goriškem in vsej Julijski krajini zaradi fašističnega preganjanja slovenskih kulturnih delavcev in slovenske kulture sploh; kulturnih sodelavcev je bilo malo, zato je moral France Bevk kot urednik Goriške Matice toliko več pisati sam. Pri svojem u-stvarjanju se je počutil najbolj doma, ko je opisoval kmečko življenje na Tolminskem, kjer. je preživel svojo mladost.
Svoje predavanje je Bevk ponovil v Gorici, kjer je tudi študiral ter se na kulturno-prosvet-nem področju najbolj udejstvoval. Tržaški Slovenci so se mu že ob proslavi njegove 70-letni-ce pri Sv. Ivanu oddolžili za njegovo plodno delo.
laiiliira m življenje
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« je zapustila 14. novembra Split, namenjena proti zahodnoafriškim lukam; 20. novembra se je zasidrala v Kazablanki. Ladja »Bohinj« je 18. novembra odplula iz Buenos Airesa proti Rio de Janeiru, St. Vincentu in Jadranu, kamor bo dospela 15. decembra. »Bovec« je priplula 17. novembra v Buenos Aires. »Zelengora« se je 15. novembra zasidrala v Abidjanu. »Pohorje« je 17. novembra prispela v Takoradi. »Kraljeviča« je priplula 12. novembra v Co-nakry, nakar je odpotovala proti Lorneju, Temi in Takoradiju, kamor dospe 30. novembra.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta
Proga Jadransko morje —
Bengalski zaliv: »Franjo Su-pilo« 1./5. decembra;
Proga Jadransko morje —
Daljni vzhod (Ekspresna linija): «Lovčen» 1. decembra;
Proga Jadransko morje —
Indija in Daljni vzhod: »Lika« 1./5. decembra, »Primorje« 1./5. januarja 1964; Proga Jadransko morje —
Perzijski zaliv: »Nikola Tesla« 29./30. novembra;
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Slobodan 27. novembra.
Prihodi v Trst
»Rijeka« (London, Hull) 22. novembra; »Črna gora« (ZDA)
24. novembra; »Srbija« (ZDA) 5. decembra; »Titograd« (Bu-shire) 27. novembra; »Romunija« (Bengalski zaliv) 27. novembra; »Drvar« (zaliv ZDA) 8. decembra.
IZ SEVERNE EVROPE prispe v prihodnjih dneh v trža^ ško luko jugoslovanska trgovinska ladja »Kastav« s 4.000 tonami premoga, namenjenega italijanskemu trgu.
SUROV PETROLEJ ZA AQUI-LO. V kratkem bo pripeljala tovorna ladja »Marietta« v Trst 32.000 ton surovega petroleja iz Libanona. Petrolej je namenjen tržaški čistilnici «Total».
LADJE TRŽAŠKEGA LLOY-DA. V nedeljo, 24. novembra pristane v tržaški luki motorna ladja «Bixio», ki vozi na progi Trst-Južna Afrika. Na povratno potovanje bo odpotovala 28. t.m. z večjim tovorom avstrijskega papirja, katra-nirane lepenke, železnine in domačih tkanin, sadja, motornih vozil ter industrijskih potrebščin.
PREVOZNINE N1A LONDONSKEM TRGU. Položaj je miren, prevoznine so razmeroma ustaljene. Za prevoz težkih žitaric od Združenih držav (severno od Rta Hatteras) do španskih pristanišč na atlantski obali so bile dogovorjene prevoznine 7,75 za november-december in od pristanišč River Plate do i-talijanskih luk na zahodni obali 97,6 za december. Za prevoz žitaric od pristanišč River Plate do Amsterdama oziroma Hamburga pa so plačali 90 šilingov (za 60 kubičnih čevljev) za november-december.
Smrt slovenskega igralca
Včeraj' je v Trstu za dolgo in zavratno boleznijo umrl znani igralec in član SG Josip Fišer. Rajni se je rodil 12. decembra 1902 v Trstu. Že v zgodnji mladosti je kazal nagnjenje za i-gralsko umetnost. Pri 16. letu je že igral v Krekovi igri »Turški križ«. Prvi gledališki angažma je prejel v tržaški skupini »Carlo Fiorello«, katere člani so se na odru izražali v tržaškem narečju. Tedaj si je Fišer nadel psevdonim Pino Nelli. Nekaj let kasneje ga je angažiral znani humorist Cecchelin, S katerim je prvi sklenil pogodbo za igranje v skupim »Ganga de le macie«. Bil je tudi solastnik igralske skupine «Egi-dio Sain - Pino Nelli«. Med svojim udejstvovanjem je pogosto tudi sestavljal skeče, burke in enodejanke ter prirejal pesmi v zabavne parodije. Leta 1945 se je pridružil Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu. V prvi sezoni je bil zaposlen kot rekviziter, kaj kmalu pa je pričel igrati najprej manjše, kasneje zahtevnejše, tu pa tam celo glavne vloge. Rajni je bil zaradi svoje blage narave zelo priljubljen v tržaški družbi.
Najbolj razširjena slovenska knjiga
Pavlihova »Pratika za leto 1964» je izšla v nakladi 130.000 izvodov, za 10.000 več kakor v preteklem letu. Kaj najde slovenski povprečni bralec, da tako rad sega po njej? Zunanja oblika je še zmerom tradicionalno žepna kakor nekdanja Blaznikova, ki je začela izhajati pred približno 150 leti. Vsebuje vse glavne koledarske podatke o spremembah lune in nebesnih znakih ter predvsem vremenske označbe za sleherni dan v letu z značilnimi vsem znanimi znaki za veter, dež in lepo vreme. Popolno spremembo pa so doživela imena praznikov in godov v koledarju. Odpadla so že skoraj popolnoma vsa norčevanja z verskimi prazniki iz prvih revolucionarnih let ter gre večidel ie za zbadljivke na račun godov-rnkov, ki črpajo svojo satirič-
no snov iz vsakdanjega življenja. V januarju je na primer tako Genovefa obilno dekle, ki jo fant dviguje z drsališča, kjer se ji je spodrsnilo pri dr sanju, Srečko 14. januarja vrt: loterijski boben s srečkami, Boštjanu 20. januarja je nadebudni sinko sprožil v obilno zadnjico puščico iz loka, na 25. januar, na Pavlovo spreobrnjenje odpira pijanček vrata mlekarne s steklenico za mleko v rokah, a 27. januarja se Janez Zlatoust dere kakor najbolj temperamentni pevec popevk. In tako gre dan za dnevom skozi vse leto do Silvestra, ki odpira knjigo, na kateri se blešči že njegova letnica 1965. 184 strani pratike za 150 dinarjev vsebuje povečini samo kratke šale in šaljive povestice. Ne gre za neke ostroumne besedne igre ali pa bistroumnosti, pri katerih je treba imeti nekaj pronicljivega duha, temveč za preprosto šalo preprostih ljudi, ki ne duhovičijo, ampak se na široko smejejo svojim in bližnjim napakam ter slabostim v življenju. Ne gre pa za "kvantanje in tudi ne spolzkosti, ki jih je sicer poln npr. italijanski humor v premnogih humorističnih listih.	Stari pratikar
Sovjetski violinisti na Zahodu
V	Parizu je bil te dni nastop umetnikov na gosli iz 11 dr žav, ki so tekmovali za nagrado M. Long - J. Thibaud. Nastopilo je 28 umetnikov, štiri prve nagrade so bile podeljene sovjetskim violinistom, in sicer prvi dve Irini Bočkovi (stara 25 let) in Nini Bejlini (32 let), tretja in četrta nagrada pa Vladimiru Lantsma-nu (22 let) in Romanu Nodelu (21 let). Kritik Jacques Long Lonchampt je v pariškem »Le Mondu« napisal, da so sovjetski violinisti zaslužiti to priznanje in da njihov uspeh dokazuje, na kakšni višini je danes glasbeno šolstvo v Sovjetski zvezi.
V	Ameriki gostujeta sovjetska violinista David Oj strah
..GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.-, za Jugoslavijo din 25.-. Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir
-	Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86
-	Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 60 lir
-	Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce . Založnik: Založba »Gospodarstva« - Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KABEL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) • Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kurjava, telefon v sobah. Gene od 750 lir dalje.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. '28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
Na svidenje v BOHINJU!
Kopanje, veslanje, ribolov v jezeru in reki, lov na gamse, bivanje v mirnih hotelih, folklorne prireditve, izleti k slapu Savice, na Komno, Pokljuko, Bled in na Triglav - vse to vam nudi Bohinj.
INFORMACIJE:
Turistično društvo v Bohinju
Hotel «ZLAT0R0G»
BOHINJ
180 postelj Hladna in topla tekoča voda v vseh sobah Kopalnice — Garaže železniška postaja Bohinjska Bistrica


Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
in njegov sin Igor. Njihovo izvajanje spremlja moskovski komorni orkester, ki ga vodi dirigent Baršaj. Violinista in orkester so nastopili tudi v dvorani Metropolitan v New Torku. Ameriška kritika naglasa, da je ta ansambel eden izmed najboljših na svetu. V Ameriki so že nastopili sovjetski komorni orkestri iz Leningrada, Vilne in Kijeva pa tudi italijanski in zagrebški solisti, toda takšnega uspeha še niso dosegli kakor moskovski ansambel pod vodstvom dirigenta Baršaj a.
RAZSTAVA
ITALIJANSKIH KNJIG
V	LONDONU
V	prostorih »National book league« v Londonu so odprli razstavo italijanskih knjig. Priredilo jo je predsedništvo italijanske vlade s sodelovanjem zunanjega ministrstva v smislu angleško - italijanskega dogovora o kulturni izmenjavi. Med zanimivosti na razstavi sodi
nedvomno zbirka knjig o umetnosti, ki jih je tiskala ustanova Poligrafico dello Stato«.
PREDSTAVE
SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
V	ponedeljek, 25. t.m. ob 20.30 premiera
V torek, 26. t.m. ob 20.30 repriza
V	Avditoriju v Trstu
Girolamo Gigli
DON PILONOVA SESTRICA Igra v petih dejanjih
Prodaja vstopnic od petka 22. t.m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
V	sredo, 27. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Don Pilonova sestrica
JnixAJLuA&fta KofutA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEp. 141, 184 - TELEX: 03-517
K
Mednarodna špedicija ln transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor,
Sarajevo. Sežana. Subotica. Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice. Nova Gorica, Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, Via Milano, T tel. 37-823
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
REDNO PROGO JADRAN HODNA AFRIKA
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO. VORNO-POTNISKIMI LADJAMI JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-
(Rijeka . Split - Neapelj . Genova • Marseille-Casablanca . Dakar . Conakry - Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo -Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo. Japonsko ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami; Plovba Piran. telexi: 035-22. 035-23. telefoni; 72-170 do 72-17?‘ in na naše
AGENTE PO VSEM SVETU
RIJEKA . Jugoslavija
Za časa bivanja na Jugoslovanski Jadranski obali, ne zamudite Metov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izvenredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Ja-drolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.

• t z i t •
•-JUCOLINIJA
Gestisce i servizi mercl e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giomi ADRIATICO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giomi ADRIATICO - SUD AMERICA (La Plata) partenze ogni 30 giomi ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni 7 giomi ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giomi
ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giomi ADRIATICU — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giomi ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giomi
con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta 11 trasporto dl mercl anche in porti fuori delle linee regolar'
x>|/ Vf	W
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — « JUGO L INI JA* - RIJEKA __________
TRŽNI PREG
Italijanski trg
Na zelenjavnem trgu so cene zelenjavi padle; zelenjavo namreč prinašajo kmetje na trg v velikih količinah, zaradi ugodnih vremenskih razmer. Pri sadju so cene čvrste, še posebno dobro se prodajajo orehi, lešniki in mandeljni. Povpraševanje po žitaricah je ugodno, dobro gredo od rok mehka pšenica, koruza in moka; za riž ni zanimanja. Cene goveji klavni živini so nizke, ker vplivajo na te zelo nizke cene uvoženega zmrznjenega mesa. Čvrstejše so cene mladi živini, kot so teleta, junci in prašiči. Kot posledica zvišanja cene mleku so se cene mlečnim izdelkom dvignile. Maslo in tudi sir se prodaja po čvrstih cenah. Trg s semenskim jedilnim oljem je zabeležil zvišane cene, medtem ko so cene oljčnemu olju zmerne in celo težijo navzdol. Povpraševanje po vinu lanskega pridelka je še vedno zelo živahno in tudi cene se držijo dobro.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 60-140, maroni 130-230, kaki 50-72 jabolka 50-110, renet-te 75-120, delicious 70-140, hruške 140-170, Kaiser 140-185, grozdje 155-300, rumene pomaranče 120-125, taroki 185-300, limone 90-120, mandarine 180-225; suho sadje: ananas 500-600, prepečeni zemeljski lešniki 280 do 320, dateljni 380-400, suhe fige 120-140, mandeljni 400, lešniki 380-450, orehi 460-500, suhe slive 300 320, suho grozdje 300 do 320; suh česen . 200-300, pesa 40-68, rdeča pesa 50-80, korenje 40-70, cvetača 20-40, zelje 14-35, čebula 36-60, olupljene čebulice 110-140, dišeča zelišča 220 do 350, svež fižol 100-210, fižol boby 125-190, rdeč radič 110-160, cikorija 40-80, solata 32-70, en-divja 40-80, radič 60-140, melan-zane 68-100, krompir bintje u-vožen 36-48, paradižniki 50-190, peteršilj 80-200, repa 24-40, zelena 40-75, špinača 80-145, bu-čice 80-190, buče 30-45 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
LUGO — Goveja živina za rejo: krave iz Romagne brez teleta 340-360, breje krave 360 do 390, krave s teletom 390-430, krave iz Mark brez teleta 330 do 350, breje krave 350-370, krave iz Mark s teletom 380 do 400, junci in junice 2 do 3 leta stari 5 stotov težki 420 do 450, telice 2 stota težke 500-600, krave mlekarice 190-240.000 lir glava; goveja klavna živina: krave I. 385 415, II. 370-385, junci I. 405-465, II. 370-400, teleta I 570-675, II. 560-570; prašiči: neodstavljeni prašiči 15-25 kg ! težki 460-500 lir kg, 25 35 kg | težki 430-450, 35-40 kg težki j 410-420, suhi prašiči do 150 kg težki 435, debeli prašiči čez 150 kg težki 400; konji: konji za vprego 200-220 lir kg (150.000 do 200.000 lir glava), konji za zakol 260-290, žrebeta 390-420, osli za vprego 50-80.000 lir glava, osli za zakol 130-150, oslički 250-270, ovce 280-290, jagnjeta 650-680 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN — Živi piščanci I. 320-330, zaklani piščanci I. 440 do 490, II. 380-420, zaklani uvoženi piščanci 400-500, žive kokoši I. 400-450, zaklane kokoši 450-650, žive domače kokoši 600 do 650, zaklane domače kokoši 850-950, zaklane uvožene kokoši 500-550, žive pegatke 800, zaklane pegatke 950-1050, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1400-1500, zaklane domače pure 900-1000, zaklane uvožene pure 500-600, živi domači purani 750-810, uvoženi zmrznjeni purani 500-650, žive domače gosi I. 500-520, II. 400 do 450, zaklane domače gosi I. 650 do 700, II. 500-550, uvožene zmrznjene gosi 400,* žive domače race 500, zaklane domače race I. 620-700, II. 500-570, zaklani domači zajci s kožo 670-750, brez kože 750-860, zaklani uvoženi zajci z glavo 630-650, brez glave 600-640 lir za kg. Sveža domača jajca I. 27-29 lir za jajce, II. 25-27, sveža uvožena ožigosana jajca 24-26 lir jajce.
VINO
MILAN — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 810-835 lir za stop/stot, Barbera superior 12
VALUTE V MILANU	
11.11.63 20.11.63	
Amer. dolar	622,30	622,40
Kanad. dolar	574,—	577,45
Nem marka ■	156,35	156,65
Francoski fr.	126,70	127,02
Švicarski fr.	144,20	144,21
Avstrijski šil.	24,03	24,07
Funt št. pap. 1741,—	1741,80
Funt št. zlat	6600,—	6500,—
Napoleon	6150,—	6100,—
Zlato (gram)	726,—	724,—
Dinar (100) — Trst	
drobni 65-67	debeli 65-67	
BANKOVCI V CURIHU	
20. novembra 1963	
ZDA (1 dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.)	12,04
Francija (100 n. fr.)	87,85
Italija (100 lir)	0,691
Avstrija (100 šil.)	16,55
ČSSR (100 kr.)	13,-
Nemčija (100 DM)	108,35
Belgija (100 b fr.)	8,57
Švedska (100 kr.)	82,80
Nizozemska (100 gold.)	119,40
Španija (100 pezet)	7,13
Argentina (100 pezo v)	2,75
Egipt (1 eg. funt)	5,75
Jugoslavija (100 din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)	8,85
do 13 stop. 925-1025, Oltrepo’ pa-vese 10-11 stop. 775-835, manto-vansko rdeče 8-10 stop. 660-710, Valpolicella Bardolino 10 do 11 stop. 780-830, Soave belo 9-11 stop. 810-880, Raboso 9-11 stop. 690-730, Merlot 11-12 stop. 760 do 780, Reggiano 9-11 stop. 690-730, modensko vino 9-11 stop. 690-780, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 675-705, rdeče 9-10 stop. 675-705, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 450-490 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 9-11 stop. 730-820, Aretino belo 9-11 stop. 710 do 770, belo vino iz Mark 9-11 stop. 680-740, rdeče 9-11 stop. 680-740, Barlettano 13-14 stop. 740-770, navadno 12-13 stopinj 705-735, Sansevero belo 10-11 stop. 680-710, Tarantini 14 do 15 stop. 780-830, Vittoria 12-13 stopinj 760-800, Alcamo 12-13 stop. 750-820, belo vino iz Sardinije 11,5-12,5 stop. 680-710, rdeče 12 do 13 stop. 700-740 lir za stop/ stot.
PAPIR IN LEPENKA
TURIN — Navaden satiniran tiskarski papir 17.500-19.000 lir za stot, srednje vrste 20.500 do 22.000, navaden pisarniški papir 18-19.500, srednje vrste od
21.500	do 23.000, finejši 27.000 do 29.000, trikrat klej en 28.500 do 31.000, registrski papir srednje vrste 22.500-24.500, finejši 27-28.500, pisemski papir srednje vrste 26-28.000, finejši 31.000 do 33.000, velina za kopije od
44.500	do 46.500, risarski papir 51.500-55.000, beli navaden per-gamin 25-26.500, extra 30.000 do 31.500, srebrn papir 37.000-39.000, velina za zavijanje srednje vr-
Na trgih s surovinami so zabeležili v preteklem tednu napredek cina in cinka, delno tudi bombaža in jute. Tečaji o-stalim surovinam so ostali pretežno nespremenjeni. Nekoliko je padla cena svincu, volni, kakavu in koruzi.
KOVINE
Na kovinski borzi v Londonu se je tečaj činu ponovno okrepil. V Washingtonu so se sestali predstavniki ameriške vlade z odposlanstvom Mednarodnega sveta za cin, da bi proučili vprašanje odtekanja ameriških strateških zalog in predlog za spodbudo k povečanju kovinske proizvodnje Londonske zaloge cina so se skrčile za 89 ton in znašajo sedaj 1.702 toni; tako pičle že nekaj let niso bile. Tečaj cinku je v Londonu napredoval. Ameriška proizvodnja te kovine je narasla na 780.259 ton v prvih devetih mesecih tega leta, ameriške zaloge cinka pa so upadle za 1.459 ton v primerjavi s prejšnjim mesecem (oktobrom) in znašajo 53.897 ton; manjše so bile samo v aprilu leta 1956.
TEČAJI (15. novembra, v o-klepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg); baker proti takojšnji izročitvi je ohranil tečaj 234'A; cin proti takojšnji izročitvi 980 (966); svinec 68 Vn (68 ‘A); cink 82 ! s (81 V>). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 30,07 (30,15); svinec New York nespremenjen pri 11,80; cink Saint Louis pri 12 Va; aluminij v ingotih pri 23; antimon Laredo (dolar za tono) pri 32 Va; lito železo pri 63,11; živosrebro (v steklenkah po 76 funtov) 196-200 (198-196).
KAVČUK
Cena kavčuka je na vseh trgih razmeroma ustaljena. Prvič po štirih letih se je zgodilo, da ni Sovjetska zveza kupila v novembru malajskega kavčuka; tako se bo malajski izvoz gumija ob koncu tekočega leta še bolj skrčil; septembra je namreč znašal 115.089 ton, oktobra pa samo še 89.000 ton.
TEČAJI. LONDON (penij za funt); vrsta RSS proti takojšnji izročitvi 20 13/16 — 20 15/16 (20 7/16 — 20 9/16). SINGAPUR (penij za funt):	69 3A—69 7/s
(68 Va — 68 */«). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 25,85 (25,30).
VLAKNA
Cena bombaža je v preteklem tednu na newyorškem trgu nihala. Strokovnjaki računajo, da bo ameriški pridelek bombaža znašal letos 15.322.000 bal, v oktobru pa so menili, da bo dosegel samo 14.846.000 bal. Lanski pridelek bombaža je znašal 14.867 000 bal. Tečaj volne je na avstralskih dražbah ostal tr-
ste 27.500-29.000, bel ali barvan navaden kartončin 21.500-23.500, finejši 32-35.000, tipa Bristol od 37.000 do 42.000, siva navadna lepenka 7000-7500, lepenka za vezavo knjig 8500-9500, kartončin triplex 12-14.000 lir za stot.
KOŽE
MILAN — Krave z glavo in parklji do 30 kg 210-220 lir za kg, čez 30 kg 210-220, voli z glavo in parklji od 40 do 50 kg 180-200, biki čez 40 kg 160 do 180, hrbti volov in krav do 40 kg 400-430, čez 40 kg 390 420, goveja ramena do 40 kg 220 do 240, goveji boki do 40 kg 125 do 135, čez 40 kg 135-150, teleta brez glave in parkljev do 4 kg 470-520, 4—6 kg 570-620, 6—8 kg 4-30-490, 8—12 kg 480 do 530, junci brez glave in parkljev 12—20 kg 430-480, 20—26 kg 360-380, žrebeta 6—12 kg 260-280, konji 190-210, mule 90 do 100, osli 70-80, jagnjeta ber-ger 1350-1400, jagnjeta z belo volno 50—60 kg za 100 kož 1100 do 1150, kozice 26—31 kg za 100 kož 2650-2750, čez 31 kg 2700 do 2800, koze 120—140 kg 850 do 875 lir za 100 kož, bele zajčje kože 10—15 kg 360-380 lir za kg, kože divjih zajcev 1150 do 1200 lir za 100 kož.
ŽITARICE
LODI — Cene veljajo za stot, prometni davek nevračunan, za takojšnjo izročitev in plačilo. Fina domača mehka pšenica 7350-7600, dobra merkantile od 6850 do 7000, merkantile 6700 do 6800, fina domača trda pšenica 9400-9800, merkantile 9100
den, padel pa je na terminskih trgih, zlasti v New Yor-ku. V prvih štirih mesecih letošnje sezone so v Avstraliji razpečali 1,6 milijona bal volne a."i 106.000 bal več kakor v istem času lanskega leta.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi 35,20 V'5,10); volna suint proti takojšnji izročitvi 146,3 (149). SAO PLULO (v kruzejrih za kg): bombaž po državni pogodbi št. 5 proti takojšnji izročitvi nespremenjeno pri 47,50. ANT-VVERPEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 159 (165). ROUBAIK (Francija): volna 16,20 (16,55). LONDON (funt šterling za tono): juta First marks 109	(105).
KALKUTA (v rupijah za maund 82 funtov): juta nespremenjeno pri 230.
ŽIVILA
Cena kakaa je na newyorškem trgu nazadovala. V Gani se je zaporedje nakupov oslabilo, saj so v preteklem tednu razpečali tamkaj samo 67.000 ton ka-oroti 93.000 tonam v oktobru. V Nigeriji so prodali 40 tisoč ton kakaa. Tečaj kave je v New Yorku ustaljen. V letošnji sezoni bo svetovna proizvodnja kave prekosila porabo za 4 milijone vreč. Dne 30. septembra so znašale svetovne zaloge 70 milijonov vreč proti 68 milijonom v istem razdobju lanskega leta.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v decembru 23,90-23,95 (25); kava po pogodbi «B» proti izročitvi v decembru 37,41 (37,55); sladkor proti takojšnji izročitvi je ohranil vrednost 12, proti izročitvi v marcu prihodnjega leta 10,40-10,50 (10,62).
TEČAJI ŽITARIC: CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izročitvi v decembru 215 Va (217 3A); koruza proti izročitvi v decembru 117 (119 Ve).
KAVE JE DOVOLJ
V Londonu je bilo od 4. do 15. t.m. zasedanje izvršnega odbora Mednarodne organizacije za kavo, ki ji predseduje Brazilec J. O. Santos. Odbor je skrbno proučil vprašanje nedavne podražitve kave na vseh trgih. Nekateri menijo, da se je tečaj kavi dvignil spričo večjega povpraševanja, torej zaradi večje potrošnje. Predsednik Santos pa je izjavil, da je cena poskočila zato, ker operaterji urno zalagajo svoja skladišča s kavo v bojazni, da je ne bi zmanjkalo, saj predvidevajo, da bo letošnji pridelek kave v Južni Ameriki znatno slabši od lanskega. Santos je dodal, da razpolagajo svetovne zaloge s tolikšnimi količinami kave, da je ne bo zmanjkalo niti v primeru kakršnekoli M-ze, ki bi jo povzročilo skrčenje južnoameriškega pridelka.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO Pšenica (stot dol. za 60 funtov)			30.10.63 11.11.63 20.11.63 215 Va 217 3A 212,—		
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)	t ■	f	116 Va	118 Va	116 Va
NEW YORK					
Baker (stot. dol za funt) . .	>	>	28,87	28,87	28,87
Cm (stot dol za funt) . . .			124 87	124,87	128,12
Svinec (stot dol za funt) . . .			12,-	12,-	12,50
Cink (stot dol za funt) . . .		j.	13,50	13,50	13,50
Aluminij (stot dol za funt) . .	,	•	23,-	23,—	25,—
Nikelj (stot dol za funt)		,	79,-	79,—	79,-
Živo srebro (dol za steklenico)			196,-	200,—	202,—
Bombaž (stot dol za funt) Kava »Santos 4» (stot dol. za funt)			34,95 35 V*	33,45 37,—	35,20 37 Vt
LONDON					
Baker (funt št er. za d tono) .			234 V«	234 V.	234 ‘A
Cin (funt šter za d. tono) . .	J	,	978,-	960,—	978,—
Cink (funt šter za d tono) . .			83 V«	81 3A	84 V.
Svinec (funt šter za d tono) .		•	69 Va	68,—	69 V*
SANTOS					
Kava »Santos D* (kruzeirov za 10 kž>			1644,-	1648,—	1652,—
mTčSCm KMEČKE ZVEZE
do 9300, Manitoba 9600-9800, fina domača koruza 5900-6200, navadna 4400-4450, navadna u-vožena koruza 4500-4800, Plata 4700-4775; neoluščen riž Arbo-rio 7900-9000, Vialone 11-12.100, Carnaroli 9900-10.400, Verce.lii 8350-8950, R. B. 8200-8900, Riz-zotto 7600-8300, Maratelli 8150 do 8850, Ardizzone 8200-8350; oluščen riž Arborio 15.800 do 16.200, Vialone 23-23.900, Carnaroli 20.100-20.300, Vercelli 18.400 do 18.900, R. B. 14.900 do 15.600, Rizzotto 14.500-15.200, Maratelli 15.700-15.950, Ardizzone 13.400 do 14.000; domač ječmen 4300 do 4500, uvožen ječmen 4450-4900, domač oves 4950-5350, uvožen oves 5100-5300, uvoženo proso 4350-4500; pšenična moka tipa «00» 9900-11.600, krušna moka tipa «0» 9350-9550, tipa «1» 8900 do 9050 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI — Cene veljajo za kg, prometni davek in trošarina ne-vračunana, brez embalaže. Maslo iz centrifuge 910-930, uvoženo maslo 850-870, lombardsko maslo 850-860, domače maslo 860-870, emilijsko maslo 840 do 860, maslo iz sladke smetane 830-840; sir grana proizvodnje 1962 1150-1170, proizvodnje 1963 1030-1060, grana iz Padske nižine proizvodnje 1961-62 1100 do 1130, proizvodnje 1962 1050 do 1030, proizvodnje 1962-1963 980-1010, proizvodnje 1963 960 do 990, grana svež 710-740, sir sbrinz svež 720-745, uležan 770 do 830, Emmenthal svež 670 do 680, uležan 750-780, originalen švicarski Emmenthal 870-990, provolone svež 825-845, uležan 920-955, italico svež 600-640, uležan 720-750, črescenza svež 510 do 5S0, uležan 620-650, gorgonzola svež 660-880, uležan 880-900, taleggio svež 620-640, uležan 800 do 850 lir za kg.
KRMA
MANTOVA — Seno majskega reza 2600-2700 lir za stot, II. reza 2500-2600, III. reza 2400-2500, seno iz zdravilnih zelišč I. reza 2200-2300, II. reza 2100-2200, slama 1150-1200, sestavljena krma za krave mlekarice 5700-6000, sestavljena krma za svinje in prašiče 6000-6300, krmne pogače iz koruze 5000-5300, krmne pogače iz pese 5400-5600, koncentrirana krma za govejo živino 6300-6600, za prašiče 9100-9300 lir za stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 200-210 lir za kg, v škatlah po Vs kg 230-240, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 200-250, po Vi kg 240-250, v tubah' po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 180-200, grah v škatlah po 1 kg 180-190, droben fižol v škatlah po V2 kg in 1 kg 280 do 300, oljke 400-420, zrezane gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2200-2400 lir kg, čebulice v kisu 250-280, kumarce, v kisu 300-330, rumena in rdeča paprika v škatlah po 4,200 kg 260-280, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250, breskve v sirupu 260-270, marelice 270-290, češnje 260-280 lir za kg. Tuna v oljčnem olju 1150 do 1250, tunina 650-690, slana polenovka tipa A 260-280, tipa B 260-270 lir za kg.
Ustaljena konjunktura za železarstvo
Italijansko združenje železar-jev (Assider) je objavilo neuradne podatke o železarski proizvodnji v prvih desetih mesecih tega leta. V tem času je znašala proizvodnja litega železa 3.138.000 ton, napredovala je za 6,9 odsto v primerjavi s proizvodnjo v istem razdobju lani (2.936.000 ton); proizvodnja jekla je dosegla 8.497.000 ton, 5,6 odsto več kot lam (8.044.000 ton). Ti podatki seveda niso jasno merilo za določitev dejanskega položaja v letošnji konjunkturi železarstva v primerjavi z lansko; tedaj so si namreč druga za drugo sledila stavkovna gibanja, ki so dosegla višek v juniju, a so se nadaljevala vse do decembra, in tako znatno ovirala proizvodnjo. Tako so izvedenci zabeležili 300.000-tonski primanjkljaj v celoletni železarski proizvodnji.
Združenje železarjev pa je objavilo tudi dokončne podatke za dobo prvih devetih mesecev: Proizvodnja raznih železnih zlitin je v razdobju ja-nuar-september 1963 dosegla 97 tisoč 600 ton, to je 3,5 odstotka manj kot v istem razdobju lani (101.100 ton); proizvodnja litega železa je v času od januarja do septembra dosegla
2.826.000	ton ali 8,1 odstotka več kakor lani (2.615.000 ton); proizvodnja jekla je znašala
7.607.000	ton, se pravi 5,5. odstotka več kot lani (7.213.000 ton); proizvodnja na toplem valjanega železa je znašala 5 milijonov 905.000 ton, se pravi 6,4 odstotka več kakor v istem času lanskega leta (5.549.000 ton).
Združenje italijanskih žeie-zarjev pripominja, da vlada v državah EGS precejšnja napetost na področju železarstva in da v ministrskem svetu Evropskega združenja za premog in jeklo proučujejo najučinkovitejša sredstva za obrambo železarske industrije in njenega trga. Ministri tega združenja se tudi pogajajo z Japonsko in nekaterimi državami vzhodnega Moka, da bi z njimi dosegli trgovinski sporazum.
Glas našega vinogradnika in živinorejca
Vinogradnik in živinorejec iz Sv. Križa nam je tako-le opisal položaj po trgatvi:
Naši kmetovalci so povprečno z letino zadovoljni. Na področju od Proseka do Sesljana je grozdje dobro obrodilo, zlasti na sončnatem Bregu; v dolinski občini pa je toča napravila veliko škodo na trtnih nasadih in zelenjadnih gredicah. V Bregu bo vina kar precej, a alkohola bo imelo manj kakor prejšnja leta, ker je bilo premalo sladkorja; škodovala je tudi gniloba. Pridelek vina je bil znatno nižji na «Krasu», to je v Zgoniku, Saležu, Prečniku in okoliških vaseh; tamkajšnji vinogradniki namreč trgajo kasneje, zato je gniloba huje prizadela trte.
že ta mesec bodo kmetje pričeli odpirati osmice, ki bodo trajale izmenoma vse do nožnega poletja v prihodnjem letu. Vinogradniki so prepričani, da bodo njihove osmice kakor običajno kar natrpane z domačini in meščani, ki rajši sežejo globlje v žep, da le okusijo pristno domačo kapljico. Z vinom ni prišlo do sedaj še do nikakršnih pomembnih kupčij; kupci očitno čakajo, da se vino povsem izčisti. Zdaj bi ga vinogradniki dali gostilničarjem tudi po 200 lir (lani 220 lir), ker še ni popolnoma čisto, kasneje ga bodo seveda podražili. Na osmicah ga bodo zdaj prodajali povprečno po 240 lir, prihodnje leto pa bodo zanj zahtevali kaj več. Lansko leto so nekatere vrste vina prodajali celo po 280 lir, seveda tedaj, ko so šle osmice že h koncu. Pretežno gre za belo vino, ki je pri nas najboljše, kakor grganja in malvazija iz Ronk in Toskane, pa tudi tokaj. Zanimivo, je, da hodijo nabrežinski gostilničarji kupovat vino v Križ, ker ga v Nabrežini ni dovolj; sicer ga nabavljajo v Furlaniji, kjer pa ni tako okusno, kakor v našem Bi egu.
Tudi s pridelkom sena so kmetovalci zadovoljni. Ker je zaradi hude zime pomrla trava, je bila prva košnja pičla, pozneje pa je nastopilo deževje in z otavo smo še kar zadovoljni.
še nekaj o živinoreji. Kmetje so postali že skrajno črnogledi, pravijo, da_ se jim živinoreja sploh več ne izplača, kajti delovne sile primanjkuje (to je že staro vprašanje), a mleko prodajajo še vedno po nizki ceni. Ne razumemo, zakaj odkupujejo podjetja mleko po tako različnih cenah od vasi do vasi. V Križu kupuje tamkajšnja mlekarna mleko po 70 lir za liter, v Saležu prodajajo kmetje mleko podjetju za pasterizacijo (S ALP AT) po 55 lir; zgodilo pa se je tudi že, da so ga morali prodati za borih 49 lir. Nekatere tržaške mlekarne nabavljajo mleko tudi v Furlaniji, kjer ga plačujejo povprečno po 68 lir, okoli Trevisa pa se morajo kmetje zadovoljiti s 40 lirami za liter. Pripominjamo, da je kraško mleko splošno boljše; kajti paša je naravna, krma namreč ne zraste na podlagi umetnih gnojil.
Žgoče vprašanje preskrbe z mlekom
Italijansko združenje mlečnih izvedencev (AITEL) je svoj čas opozorilo gospodarske kroge, da bosta živinoreja in proizvodnja mleka zašli v hudo krizo. Predlagalo je ustanovitev posebnega zavoda za proučevanje perečega vprašanja mleka, ki naj bi imel lastna finančna sredstva in bi se potegoval za izboljšanje kakovosti mlečnih izdelkov. Pred kratkim se je odbor združenja znova sestal in odločno predočil nujnost u-stanovitve takega zavoda spričo zaostritve krize na mlekarskem področju. Letna proizvodnja mleka je do sedaj znašala v denarju čez 500 milijard lir, sedaj pa je začela upadati; mleko se je podražilo; kakovost mlečnih izdelkov je dvomljiva; med živino se je razpasla jetika, ki je ni mogoče kar tako iztrebiti, in to povzroča pri potrošnikih veliko zaskrbljenost. živinorejci se čedalje bolj neradi ukvarjajo s tem poslom, ker so nezadovoljni z zaslužkom. Bodočnost mlečne industrije je torej v nevarnosti, zato je že skrajni čas za ustanovitev zavoda, v okviru kate rega bi strokovnjaki z znanstvenim raziskovanjem in poskusi polagoma reševali najbolj pereča vprašanja in spet postavili trdno na noge živinorejo in mlečno industrijo.
Kmetje zahtevajo 75 lir za mleko
Kakor smo že poročali se je nedavno po vsej Italiji podražilo mleko; v padovanski pokrajini se je cena dvignila kar za 30 odstotkov. Ukrep tamkajšnjega pokrajinskega odbora za cene, ki je določil, da morajo od srede, 9. novembra dalje, mlekarne prodajati mleko po 100 lir (prej je stal liter mleka 75 lir) ni seveda po godu potrošnikom, pa tudi živinorejci niso povsem zadovoljni. Ti so pred podražitvijo prejemali od 40 do 45, izjemoma tudi od 48 do 50 lir za liter mleka, zdaj pa jim grosisti plačujejo mleko po približno 65 lir (torej nekako tako, k^kor na Tržaškem), živinorejci se kljub temu pritožujejo, da je
zaslužek še premajhen in zatrjujejo, da bi se vsekakor zadovoljili če bi jim odkupovali mleko po 75 lir za liter. Samo v tem primeru bi lahko krili proizvodne stroške, ki so čeda- j lje večji spričo krize, ki je • zajela živinorejo. V začetku tega leta so zabeležili kar 20 tisoč krav manj kakor lani in to povzroča znatno zaskrbljenost ne le pri živinorejcih, ampak tudi pri potrošnikih.
Manj kmetijskih pridelkov v Italiji
Letošnji poljedelski pridelek je v primerjavi z lanskim nazadoval za 3,5 odstotka (lani je napredoval za 1,9 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom). Skrčil se je pridelek pšenice, riža in grozdja, upadla je tudi živinoreja, zboljšal pa se je pridelek koruze, sadja in povrtnin. Ako upoštevamo, da so se letos cene poljskim pridelkom dvignile za približno 6 odstotkov, lahko zaključimo, da je letos zdrav pridelek v denarni vrednosti napredoval za okoli 2,6 odstotka, saj znaša 4.250 milijard lir, medtem ko je dosegel lani le 1.141 milijard lir. Po odštetju stroškov za amortizacijo in podobno (930 milijard) pa znaša čisti pridelek letos 3.320 milijard lir proti 3.243 milijardam v lanskem letu.
Navajamo podatke o letošnji in lanski letini najvažnejših poljskih pridelkov v Italiji (v tisočih stotov):
	Leto 1963	Leto 1962
pšenica	81.000	95.210
koruza	37.400	38.500
riž	5.700	6.800
meso	5.200	5.650
mleko	90.000	97.000
bob	5.980	4.400
jabolka	21.500	22.000
hruške	8.500	9.130
breskve	10560	10.400
paradižniki	29.560	36.920
mandeljni	1.890	3.302
pesa	80.000	70.800
Iz zgornje razpredelnice je razvidno, da je bila letošnja letina za večino kmetijskih pridelkov slabša kakor lanska. Napredoval je le pridelek breskev, paradižnikov, pese in boba.
LETOŠNJI PRIDELEK
SLADKORNE PESE
V ITALIJI
Italijanski zavod za statistiko poroča, da bo letošnji pridelek sladkorne nese znašal 77 milijonov in 848.000 stotov s povprečno polarizacijo 13,40 stopinje. Zavod pripominja, da podatek ni dokončen, ker se pošiljke sladkorne pese raznim tovarnam še niso zaključile.
Kaj še razen vina
O letošnjem vinskem pridelku smo že mnogo poročali; danes še nekaj o letini za druge pridelke v naših krajih. Pridelek sena ni bil zadovoljiv, a na srečo je bilo več otave, detelje in pitnika. Krmska pesa letos ni posebno dobro obrodila. Ne pozabimo! Samo izboljšane in pognojene senožeti lahko dajo mnogo sena. To je potrdila tudi letošnja letina. O pridelku žita ne bomo govorili, ker mlatilnic malone pri nas ni več. In vendar bi vsako urejeno gospodarstvo moralo zaradi pravilnega kolobarjenja gojiti žito. S primernim obdelovanjem se da tudi pri nas doseči zadovoljiv pridelek žitaric, čeprav niso zanje dani posebno ugodni pogoji. Z letošnjim pridelkom krompirja so na splošno povsod zadovoljni, saj je bil lep in zdrav. Tega ni pri hiši nikoli dovolj, ker se da uporabiti v različne namene, kot hrana in tudi kot krma. Žal ga v mnogih naših neprikladnih — nezračnih, prehladnih ali pretoplih — prostorih mnogo segnije, zmrzne ali «skovlja». Koruza se je tudi umaknila drugim poljščinam in to ker niso več naši želodci za polento, ker je število prašičev padlo in je perutninarstvo zaostalo. Ameriška koruza (hibridna), ki bi mogla tudi v naših razmerah zvišati pridelek, pa je, žal, skoraj nepoznana, Krmna pesa pri nas ne uspeva posebno, ker zahteva globoko obdelano, gnojno in rahlo zemljo. Ta krma pa je živini poživilo in krave dajo po njej več mleka. Korenje in repa sta pri nas že skoro pozabljena, a se spet vračata na trg, korenje kot izredno zdrava hrana (vitamini), druga kot osvežilo, oba pa tudi kot krma. Kot vse okopavine, potrebujeta raz gnoj ena in zračna (rahla) tla in primerno medsebojno razdaljo. Tudi ajda
je kot drugi (strniščni) posevek šla v ozadje, a kdor jo je letos posejal, je uganil; ušla je slani in vetru ter dobro obrodila. Sočivje je pri nas postranski pridelek, a kolikor ga je bilo, je dalo srednjo letino. Iz nekaterih kraških vasi je šlo na trg precej fižola v stročju in graha, pa tudi bu-čic. Tudi letos se je pokazalo, kako važno je, da orjemo že pred zimo ter zemljo dobro pognojimo. Že stoletne izkušnje povedo, da je zbita, zemlja v suši naj večje zlo. če so jo nekoč rahljale kmečke roke, more to danes vršiti stroj. Zato pa si ne moremo več privoščiti širokih leh, saditve ali setve na široko, ampak v vrste. Enako smo sicer pri bolj redkih primerih mogli ugotoviti, kako more pomožno gnojilo dvigniti letino, če ga znamo pravilno uporabiti. Kdaj se bomo otresli raznih predsodkov o teh (umetnih) gnojilih, kar tako diši po starokopitnosti?	j.f.
Kmet in vrtnar konec novembra
NA NJIVI. Ko žito razvije tretji listič, pognojimo posevek z nitrati, da ojačimo rastlinice. Take rastline laže prenesejo zimski mraz. Nadaljujemo z oranjem njiv. Zimsko o-ranje je važno posebno za težke zemlje. Preorano grudo prepustimo delovanju mraza, ki nam zemljo ugodi in nam izboljša sestav.
VINOGRAD. Izvršimo zimsko kop in pognojimo vinograde s
hlevskim gnojem. Zamenjamo preperele kole z zdravimi. Trajnost kolov podaljšamo, če jih impregniramo.
SADNO DREVJE. Nadaljujemo s pobiranjem oljk. Pripravimo sadno drevje za zimsko škropljenje s tem, da opravimo obrezovanje. Z obrezovanjem moramo prenehati pred nastopom mraza. Drevesa škropimo v toplih brezvetrnih dneh. Drevesa moramo praktično preprati z zimskimi škropili.
VRT. Prekopljemo proste grede in opravimo temeljito gnojenje s hlevskim gnojem. Zaščitimo zelenjavo s slamnatimi preprogami, da jo ohranimo pred mrazom. V osojnih in zaščitenih legah lahko sejemo grah.
V JUGOSLAVIJI
BOGAT PRIDELEK OLIV
Gojitev oljk zajema v Jugoslaviji ves jadranski obalni pas in otoke- od Miljskega polotoka do mejne reke Bojane v črni gori. Največ jih goje v Dalmaciji, posebno v. srednji in južni, na Hvaru in okoli Ulcinja. Letošnji pridelek bo znašal po površni oceni 7.000 vagonov, o-lja pa bodo dale okoli 1.300 vagonov. Tako dobrega pridelka po vojni še ni bilo. K temu je baje pripomogla tudi zadnja ostra zima, ki ie uničila oljčne mušice. V zadnjih letih nastajajo tudi v Istri veliki novi nasadi, ki bodo v nekaj letih podvojili sedanji pridelek oliv.
R. G.
Konfekcijska trgovina
* FIMAR
TRST Corso Italia 1 Telef. 29-043
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilun.
OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
Ttitnsadria.^
IM PO RT - E X P O R T
TRST Ul. Cicerone 811 - Tel. 30-214
Skladišče! Scalo Legnanxi
Vse vrste lesa - eksote . furnirje
poliestere.dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
TRAHS-TRIESTE,,,,
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38 827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sort mane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije. in rezervne dele Vse vrste gum tovarne t.KA'1 in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
adriaimpexs,»
X R S X, Via della (»eppa, 9 Tel.: 38.770. 29.135
IM PO RT - E X PORI industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N 180 I el. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
MORILI	MAOALOSSO
TRS T .1 RlEs 1 E,	ul. XX X (Mohre vogal ul. Torrebianra, telef. 35-710
	Pohištva diitivim sobo oprtima
šlaune	za urade • i/uzinlii - posteljii:e
piirmiiRei	Razstave: Ul. \aldiriro, 29	Ul. F. Flisi, 7
IMPEXP#RT
UVOZ - /VUZ /ASI UKS 1 V A
TRST, Ul. Cicerone 8 lelei 38 136 - 37-725
Oddelek za kolonitilim blago Ul. del Kose.«, 211 lel 501110 I Ringi lmnexiiorl - Irieste
UVAzA:
VSAKOVRSTEN I.ES ( EMEN I IN GRADBENI MATERIAL MESO IN ŽIMNO IZ vaz. A :
TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE 1 E K s IIL KOLON IAI No KLAGU Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu