Posamezna številka 6 vinarjev. ŠIEV.42. Izven Ljubljane 8 vin. V ЦиШН V SI* 2t Пн|| Ш LElO XL. =s Velja po pošti: = Za oelo leto napre] . K 28-— za pol leta „ . „ 13-— sa četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2-20 sa Nemčijo celoletno „ 20-— sa ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo lelo naprej . K 24-— sa pol leta „ . „ 12-— sa četrt leta „ . „ 0-— sa en meseo „ . „ 2-— V opravi prejeman neseCno K 1*70 ===== Inseratl: ===== Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvzemšl nedelje ia praznike, ob 5. ari popoldne. Drednlfitvo je v Kopitarjevi niioi štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona Štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. ~£q Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188. Današnia številka obsega 6 strani Delal Dr. Aleš Ušeničnik je pravkar izdal pod naslovom »Več luč i!« knjigo izbranih člankov dr. Antona Mahniča iz »Rimskega Katolika«. Ta dr. Ušenič-nikova misel je zlata vredna. »Rimskega Katolika« ima le redko kdo, dr. Ušeničnik pa je epohalne sestavke našega, katoliškega prvoboritelja uredil tako, da tvorijo enotno in lepo celoto, ki se bo vsak ob njej naslajal. Ne dvomimo, da bo ta dr. Mahnič v novem odelu zopet ogrel in navdušil naše mlade vrste, saj je ]>rireditelj svoje delo v prvi vrsti ravno naši inteligentni mladini namenil. Res je, več luči nam je brezdvoma potreba. Marsikateri mlad človek, ki je katoliško vzgojen in tudi pripada katoliški organizaciji, nc pride izlepa do tega, da bi svoje katoliško uverje-nje znanstveno jioglobil in tudi vse-sikozi v praksi udejstvoval. Nekateri se lotijo gospodarskega, socialnega, estetičnega študija, ne da bi bili v te-meljnjih načelih na jasnem. Ne manjka takih, ki se dajo od nasprotnikov precej zbegati, ki katoliške literature, dasi katoliki, zadostno ne cenijo in iščejo luči spoznanja pri krščanstvu nasprotnih ali saj indiferentnih mislecih. K temu pride to, da mladi rod premalo pozna, zgodovino naših bojev, ni preživel tiste dobe navdušenja, ko je ljubezen do katoliških idealov razbe-Ijevala srca in ustvarjala jeklenih značajev. Zato je bila dr. Aleš Ušenič-nikova misel srečna in vsi, ki nam je prospeh našega gibanja na srcu, mu bomo vedeli za to globoko zahvalo. Naj bi se mladina poglobila v njegovo izdajo Mahničevih člankov, naj bi sc vživela v tc visoke ideje in si na tem temelju ustvarila tisto umsko jasnost, brez katere je vsako delo na polju naše organizacije nepopolno in v nevar-nosti, da prej ali slej zaide na napačna pota. Več luči, več jasnega spoznanja, več poznavanja in umevanja načel! Pri tem pa ne smemo pozabiti na drago, pravtako važno stran in ta bi bila: Več dela in več ljubezni! Več luči, več ljubezni, več dela, to je medseboj tesno zvezano, teorija in praksa morata iti skupaj, delo zgolj umsko in delo orga- nizatorično. Poznamo mlade ljudi, ki se za vsako reč pripravljajo, jo ugibajo, se poglobujejo, a do praktičnega dela ne pridejo, ker začeti ne znajo. O takih velja nemški verz: »Wir haben's erwogen, ervvagen's noch heut', uncl werden's envagen in Ewigkeit«. Mi pa predavanj, shodov, podrobnega agi-tatoričnega in žurnalističnega dela nujno rabimo, takoj rabimo, saj se v delu tvorijo misleci in um oploja. Začetniška nezrelost v političnem delu je menj škodljiva kakor pa sama filozofija, ki drži roke v naročju. Ravno dr. Mahnič je zgled misleca, ki jo svoje misli snoval, ko je žc z roko clržal za plug, učil mlado bogoslovce in potem odšel na revni skalnati otok, da ljudstvu pomaga na gospodarskem in političnem polju. Kdor danes pozna neutrudnega dr. Mahniča, ta ve, kako jo vnet za praktične ideale S. L. S. Več ljubezni in dela! Nekateri so komodni, se boje truda, rajši kritikuje-jo kakor da bi za kakšno stvar prijeli. Načelne jasnosti nam je brez vsakega dvoma treba, a. če je že zgodaj, po preteku akademičnih let, ne uporabljamo za delo v naši organizaciji, se utegne zgoditi, da postanemo tisto figovo drevo, ki je rodilo le lepo perje, a nič sadja. Časih se načelna jasnost pridobi tudi s tem, da se človek uglobi v duha naše. organizacije, je z njenim vodstvom v živem stiku in zvezi, se zanima za naše časopisje, opazuje na licu mesta sodelovanje naše duhovščine z ljudstvom in sam v to živo društveno vrvenje, poseže. Kritika je lepa, če je duhovita, in dobra, čc izvira iz želje stvar dejansko popraviti, kolikor posameznik to more, če pa izvira le iz besedičnega duha, ki se boji roditi dejanja, ni počenega groša vredna. Znak delavne ljubezni in ljubeče delavnosti je požrtvovalnost. Le skrajna in junaška požrtvovalnost je ustvarila slovensko katoliško organizacijo. Kakšne so bile težave! Vse nasprotno, izvrševalci postav vsi proti nam, kapital nasproten, nasprotni časih tudi taki, ki bi nas bili morali podpirati. V revščini smo začeli, zasmehovani in preganjani, z eno nogo v zaporu. Le nesebičnost in požrtvovalnost je mogla te težave premagati in ljudstvo iz njegove velike zapuščenosti dvigniti na tisto stopinjo, na kateri je danes. M o č n i h v o 1 j fi je t r oba! Energije, ljubezni do dela, požrtvoval- nosti, neuklonljivosti, mauje reči, više čina! Poglejte na deželo! Vse se giblje, veselo, navdušeno, brez prestanka, pa tudi vztrajno z velikim optimizmom v srcu, s tistim, optimizmom, brez katerega življenje usahne. Povsod organizacije, posamezne napake se same izravnajo, organizacija ohranja duha pravih načel in jasna načela, za katera zlasti skrbi naš marljivi in neutrudni klerus, krope organizacijo. Hvala Bogu, pretežni del naše inteligence jc tudi s tem delom ozko zvezan, se ga udeležuje in vodi. Naj bi vsi do zadnjega, do najmlajšega, šli po tem pravcu! Več luči, več načelne izobrazbo, pa tudi krepke volje in goreče ljubezni za praktično politično in socialno delo v prospeh našemu ljudstvu! Svel brez ргетотГ 5 milijonov stakujočih rudarjev. Kongres angleških rudarjev je sklenil, prirediti generalno stavko. Ta stavka, Ivi se je bo udeležilo okoli en milijon premogarjev, bo prizadela hud udarec vsem industrijskim strokam, ki so odvisne od premoga. Vse plinarne, elektrarne in transportno družbe in vsi drugi veliki tvorniški obrati mrzlično hite s preskrbo velike zaloge premoga, ki naj bi vsaj zadostoval prve dni. Naj bi trajala stavka dalje kot deset dni, bodo vendar vse zaloge premoga pošle. Sindikat rudarjev pa izjavlja, da mu jo mogoče dalje kot, šest tednov vzdržati stavko, ker ima dovolj stavkarskega denarja na razpolago. Bati se je, da bodo med stavko cene premogu izredno poskočile. V slučaju, ako bodo premog uvažali s kontinenta na Angleško, so bodo transportni delavci branili, izkladati premog. Listi poživljajo angleški parlament, naj hitro intervenira, ker more stavka, ki se je udeležuje milijon ljudi, prizadeti občinstvu največjo škodo. V poslanski zbornici se govori, da bo v.slučaju, da se pogajanja med lastniki premogokopov in delavci razbije-jo, vlada sama sklicala v trgovinski urad zastopnike lastnikov in delavcev in se ž njimi pogajala. Ako pride do šl.rajka, bo 5 milijonov delavcev brez dela. Štrajk bi se pričel že s 1. marcem; premogarji imajo na razpolago 2 milijona funtov šterlingov, to je 50 milijonov kron. Ta vsota bi podprla štraj-kovce za štiri tedne. Dne 1. marca se prične generalna stavka in ker je Angleška največji рго* ducent premoga, bomo imeli videti nekaj dni kulturni svet brez premoga. Nastaja pa tudi nevarnost, da bodo vslecl simpatij do angleških rudarjev začeli stavkati tudi belgijski, francoski in nemški premogarji, kar bi onemogočilo vso produkcijo premoga po Evropi. Angleški delavci zahtevajo od lastnikov premogovnikov predvsem določitev najmanjše plače, ki jo sme imeti rudar. 1. marec 1912 je torej zaznamovan v modernem gospodarskem koledarju kol kritičen dan prve vrste. Kako bo minil, pokazala bo bodočnost. Angleška in scveroameriške Združene države sta najpomembnejša dobavitelja premoga. Angleška je producirala leta 1.910 264 milijonov ton (2640 milijonov met. stotov), severoameriške države pa v istem letu 418 milijonov ton, to je 4180 mil. met. stotov. Angleško jc šele v zadnjih desetletjih prekosila Amerika v produkciji premoga. Leta 1886 jo producirala Angleška 158 mil. ton, a Amerika le 100 milijonov ton. Od tega časa so so torej razmere temeljito spremenile. Ameriški premog ima pa tudi to prednost, da povzroča malo dima. Ameriški premog si je znal preskrbeti odjemalce že v Egiptu, kjer ga. začenjajo rabiti tamošnje državne železnice. Tudi Italija dobiva velike postavke tega produkta iz Amerike. Ako pa bodo Združene države še nadalje konkurirale v ceni, je drugo vprašanje. Trdi se namreč, da morajo tamošnji premog dobivati vedno iz večjih globin, da sc rudniki izrabljajo na ta način, da se manj debele premogove plasti enostavno preide in zasuje. Razmerje Angleške do Združenih držav pri preskrblje-vanju sveta s premogom znaša 26 odstotkov proti 43 odst. Nakratna izguba četrtine svetovne produkcije premoga l>a. nikakor ne more ostati brez vpliva na konzumente premoga. Angleška prinaša vsak dan 7У» milijona meter-skili stotov premoga na trg in gotovo se bo to množino premoga v slučaju stavke zelo pogrešalo. Posledice daljše stavke premogarjev bodo uedogledne in vprašati se le moramo, kaj bo, ako pride do generalne stavke v vseh premogovnikih na svetu. Ako se zadnje ne zgodi, bo položa j toliko boljši, ker bo mogla Amerika deloma preskrbeti nadomestila in bi Wo se le prev A Kale. Spisala Lea Fatur. (I)alje.) Tako se jc bila i znebila Kata moževih sorodnikov. Ni se brigala., kam so, niti ni pustila, da bi sc brigal mož. Varovala ga je, da ni prišel nikdo sorodnikov do njega. Pač je priletela sestra Liza, je zaklinjala brata in preklinjala svakinjo — pa zapodila sta jo. Pač je povedal zdaj in zdaj kak znanec, da se jo podal Zorko v Maribor, da. študira, v veliki revščini, da služi drobna Nežika pri tujih ljudeh — pa Vid jo rekel zaničljivo: »Kaj bi študiral, saj zna še preveč. Da služi Nežika — to je prav in pametno, pri nas ni bila za nobeno delo, naj le gledata, kako se živi, pojedla sta, dosti mojega kruha.« Pet let jc od tega. Dosti se je na-tnučila med tem Kata z nadležnim starim možem. In zdaj, ko pričakuje vsak dan rešitve, zdaj stoji Nežika nenadoma prod njo in gleda očitajo in proseče v pisano teto, tako kakor jo pogleda očitajo bolni starec, ko prihaja zjutraj domov od vcsclic in pogleda, jc li rešena ali ne. Da jc tako podobno to de- kletce staremu stricu — da pride ravno zdaj — misli, da dobi še kaj, misli, da jo bo nadzorovala. O ne! Niti koraka naj ue naredi v njeno hišo . ... . Grdo se izpači Katin obraz, ko se zadere nad dekletcem: »Od kod si se priklatila, da si tako zanikrna! Saj šteješ gotovo že dvajset let,, pa si kot. kak podrepek. Po kaj si prišla? Beračit? Mi imamo komaj zase in ne moremo podpirati lenobe. Delaj in živi pošteno — taka velja. Ti je že kdo na trobil, da je stric bolan, pa misliš, da bo kaj ■■— pa ne bo nič, kar je, ostane moje — jaz trpim, jaz delam.« Ob takem sprejemu se za šibe dekletcu noge, slano-grenko ji sili solza v oči. Kaj jo jo pošiljala mati k stricu! Teta jo vedno ista, surova in nepravična, sama hudobija ji gleda iz oči. »Pojdi,'t ji jo dejala mati v Stopicali, »pojdi in povej stricu, da bo oral naš Zorko svojo prvo mašo. Povabi strica in teto. Gotovo prideta, in uovo-mašniku verjameta, kar nista verjela dijaku — vse se pojasni, vso bo dobro, potolažil so bo stric, lažje bo živel naš Zorko.« Seveda je upala mati, da obdari stric po stari navadi vabiteljico in no-voijiašnika. Zorko ni hotel iti, kolikor mu je tudi prigovarjala mati, v hišo, iz katere so ua iznodili na tako podel način, ne gre. Stric in teta, ki sta ga užalila, naj prideta, poravnata . . . »Stric — stric, so bolni?« jeclja Nežika in jemlje iz košelca bol robec, ga odvije in ponudi Kali štiri podobice, spomin od nove maše: »Mi nismo vedeli, teta, ničesar nismo vedeli . . Jaz se ne potepljem, služim pri Franceko-vi če vili v Brežicah, slabo sem napravljena, da, vsak groš dajam bratu, pa za novo mašo imam delenasto krilo in svileno ruto, dala mi je gospodinja. Beračiti nisem prišla. Prebili smo se do zdaj z božjo pomočjo — pozneje pojdeni k bratu ... A kaj jc, kaj, ubogemu stricu? Kaj ne bo mogel priti na novo mašo? Pridite saj vi!« »Ne, golobica moja, stric ne more priti in teta noče priti. Mislite, da se ugnezdite zopet pri nas, pa ne bo nič. Kaj jc s temi podobami?« »Spomin od nove maše . . . Stricu jih izročim; pojdimo vendar k stricu.« »Stric ne sme videti nikogar, v hišo ne smeš . . .« »Jezus Nazarenski!« udari Nežika v glasen jok, »kaj še videti no smem strica? Poldan je, pri nas nc podimo berača od hiše, a vi . . .« »Pri nas ni kosila za postopače,« >e obregne Kata in zaloputne duri, obrne ključ. Nežika se nasloni za zaklenjen vhod stričeve hiše in ihti glasno: »O Marija sedem žalosti!« Kakor osa i jo je zapodila hudobna teta, lepe podobice je vrgla v prah. In stric bolan! Bog ve, kaj dela s starim revežem? Kaj zdaj? Trudna in lačna stoji pred stričevo hišo — kokošarice so se odpeljale, sama bo morala na dolgo pot, sama in prazna! A mati je naročevala to in ono. Bo že dal stric na to veselje . . . Kar obupati ji je. »Kaj pa stokaš, dekle?« Pred jokajočo se ustavi priletna žena, odloži jerbas poln svetle posode za mleko, vprašuje: »Kaj nisi ti Vidova?« »Jezus! Kuma Anka!« vzklika Nežika in objemljn slaro mlekarico, njeno znanko prejšnjih dni, ji odgovarja na njena vprašanja, pripoveduje. »Da, da,« kima jezno snaša. »Greh se dela. Svojim ljudem ne, pijancu pa meče baba denar v grlo. Pa jo bo jio-plačal, jo bo. Ni Štajercu za njo. samo za hišo in gorico. Ta stari slepec! Grdo je naredil, da je poslušal babo in vaju zapodil. Vse ji je zapisal, zdaj nima duše, ki bi izmolila očenaš poleg njega, nima koga, da mu da požirek vode. In brez kosila to pusti opoldne? Pojdi z menoj Nežika. Poznani bogato gospo, ki podpira rada dobre ljudi. In Zorko je bil vedno priden dober fant. Mašo bo žo bral ? Joh. kako gredo leta . . . (Dalie.l tudi Nemčija mogla pomagati Angleški. Tudi Češka bi mogla priti pri tem v poštev. Angleški lastniki premogovnikov nameravajo privabiti delavce deloma iz inozemstva. Na siavkokaze iz vrst domačega delavstva ne morejo računati, ker je ravno rudarstvo izbor-no organizirano. Angleška dobavlja iz izhodišča Cardiffa svoj premog skoro v vsa evropska pristanišča. Cardiff je eksport-nti trg za takozvane neizčrpne premogovnike v VValesu. Nad 30.000 parnikov za premog vozi letno v njegovo pristanišče. Nad 38 ha zavzemajo štirje veliki doki. Na stotine železnih dvigal moli mogočnemu gozdu podobno v zrak ter mečejo premog v ladje. Brez pre-stanka delajo noč in dan. In kako pri-prosta je bila nekoč, manipulacija s premogom v Cardiffu. Pred sto leti so premog prinašali iz jame v pristanišče še na hrbtih domačih živali in že takrat so bili ljudje, ki so besedičili o izčrpanju premogovnikov. Za lastnike premogovnikov pa stavka gotovo ni tako neljuba. Konzumen-ti si bodo hoteli premog zasigurati in pri tem bodo razen ameriških in nemških premogovnikov profitirali tudi avstrijski. Naš premog bo deloma nadomestil angleški premog v pristaniščih. rujavi češki premog pa industrijski premog. Kak pa bo konec, te pesmi? Delavci« bodo stavkali, delodajalci bodo čakali, konzumenti bodo šli na lov za premogom ter dovoljevali zanj visoke cene in ko bodo potem enkrat te dovoljene, si bodo na Angleškem padli delodajalci in delojemalci v roke in njihovi tovariši vzhodno in zahodno od Angleške jim bodo aplavdirali s klicem: -•Dosegli smo!« Konzumenti pa bodo zopet oni, ki bodo potegnjeni, in naenkrat bodo razen premoga postale dražje najrazličnejše potrebščine. Ni več daleč. čas, ko bo dobro zakurjena peč pozimi le v večjih praznikih. Biiinski skopni linooCni minisler. Dr. Bilinski je imenovan za skupnega finančnega ministra. Cesar se je že pred tremi tedni na predlog pokojnega grofa Aehrenthala odločil za imenovanje grofa Berchtolda za zunanjega ministra. Aehrenthal je vedel, da bi to imenovanje vplivalo na finančno ministrstvo in je cesarja opozoril na Bi-linskega. O imenovanju Bilinskega za skupnega finančnega ministra je bila poučena tudi ogrska vlada. Poljsko časopisje označuje to imenovanje z različnimi čustvi. Medtem ko se na eni strani poudarja, da je poljski narod lahko ponosen na to, da je zopet vpoklican Poljak v skupno ministrstvo, se na drugi strani obžaluje, da mora Bilinski vsled svojega imenovanja odložiti mesto načelnika državnozborskega poljskega kluba. To je tembolj obžalovanja vredno, ker se je ravno Bilinske-mu posrečilo v razkosane razmere poljskega kluba uvesti red in disciplino. Bilinski je zlasti razumel, ukreniti od-nošaje članov poljske ljudske stranke do ostalih poljskih poslancev. Pod Bi-linskijem je poljski klub zasledoval enotno politiko in mogoče bi bilo za Poljake bolje, ako bi Bilinski tudi nadalje ostal na čelu poljskega kluba. Kot nasledniki Bilinskemu na mestu načelnika poljskega kluba pridejo v poštev poslanci vitez Abrahamovvizc, bivši finančni minister dr. Korytowaki in dvorni svetnik German. Od strani parlamentarnih krogov se poudarja, da je bil za imenovanje Bilinskega za skupnega finančnega, ministra odločilen organizacijski talent Bilinskega.. Treba je v anektiranih deželah izvesti važne upravne reforme, pri č-einur bo lahko razvil svoje zmožnosti. V Dalmaciji in Bosni bodo gradili nove železnico. Kot bivši predsednik ravnateljstva državnih železnic, je gotovo Bilinski poučen o vprašanjih, ki pridejo pri tem v poštev. Kot, dolgoletni guverner av-stro-ogrske banke pa si je znal Bilinski pridobiti zaupanje Ogrov, kar je tudi nekaj vredno. Med skupnimi ministri je Bilinski edini, ki je dobro znan na parlamentarnih tleh. Grof Berehtold je izšel iz diplomacije, vojni minister Auffenberg pa, kakor je pokazal njegov prvi debut, ozračja v zakonodajal-nem zastopu še ne pozna, medtem ko ima Bilinski prijateljev v obeh poslanskih zbornicah. Končno je mogoče pri imenovanju Bilinskega odločevalo tudi to, cla se je hotelo imeti v skupnem ministrstvu zastopane v času, ko se odkrito kaže, da hoče monarhija svoje odnošaje do Balkana zboljšati tudi Slovan o. Dr. Bilinski je sedaj v 64. letu in jc v finančni vedi, posebno v davčnih | zadevah dobro podkovan politik. 2c j kot vseučiliščni profesor na lvovski I univerzi je vzbudil pozornost s svoii- 1 mi sestavki na polju davčne zakonodaje. Leta 1883 je dal učenjaškemu življenju slovo in se kot državnozborski poslanec posvetil aktivni politiki. V Poljskem klubu je bil vedno eden izmed tistih, ki So igrali glavno vlogo v vseh važnih političnih zadevah. Leta 1892 je postal sekcijski šef v trgovinskem ministrstvu in bil imenovan za glavnega ravnatelja državnih železnic. Ko je postal njegov rojak grof Badeni ministrski predsednik, je postal Bilinski fin. minister*; s padcem Badenija je odstopil tudi sam in postal 1900 član gosposke zbornice. Naposled je poslal ravnatelj avstro-ogrske 'banko in leta 1909 vnovič finančni minister v Bie-nerthovem kabinetu. Po Bienerthovem padcu se je poslovil tudi sam in bil zopet lansko leto izvoljen v državni zbor. Ta mož je tedaj poklican, da bo upravljal Bosno in Hercegovino. Njegovo stališče o odkupu bosanskega kmeta ga je zaplelo tudi v konflikt z našo delegacijo. Upamo, da bo Bilinski uvel v Bosni nov kurz in so odločno ustavil ogrskim grabežljivim rokam, ki se stegajo po deželi, v kateri nimajo ničesar iskati. Kaj posebnega pa tudi od Bilinskega ni pričakovati, ker je Poljak stare šole in starega avstrijskega kopita, ki nima smisla za jugoslovanske težnje. DELEGACIJE. V poučenih krogih smatrajo zasedanje delegacij v mesecu marcu z ozi-rom na spremembo v zunanjem ministrstvu za .izključeno, ker se mora grof Berehtold v težavne 'in odgovornosti polne posle šele vživeti. Domneva se, da bodo v drugi polovici meseca aprila obenem z zopetno otvoritvijo parlamenta sklicane tudi delegacije, ki bodo potem tudi dalje časa zborovale. PARLAMENT. Kot smo poročali, je sklicana poslanska zbornica na 5. marca. Dnevni red je sledeči: izročil se bo brambni zakon vojnemu odseku in predloge o vojaškem kazensko-pravnem redu ju-stičncniu odseku. Nekoliko težkoč bo pri uradniških predlogah. Odsek je izdelal svoje samostojno poročilo, vendar pa se še ni vršilo prvo branje vladnih predlog. Menda nameravajo najti izhod na ta način, da se bo vršilo kratko prvo branje vladnih predlog, nakar se bo po pavzi enega ali dveh dni vršilo drugo branje v obliki odsekovega poročila. Parlament bo menda zboroval do 29. marca, nakar bodo nastopile velikonočne počitnice do 16. aprila. POLOŽAJ NA OGRSKEM. Premirje med ogrsko vlado in Ko-Šutovo stranko je skoro zagotovljeno. Predlogi grofa Andrassyja, ki jih je Apponyi že sprejel in ki rabijo pritrdila parno še od vlade, obsegajo tri točke: 1. Brainbna predloga se sprejme nespremenjena. Ivošutova stranka se udeleži parlamenlame debate, ne da bi glasovala za brambno reformo, a mora nasprotno nastopiti proti vsaki ob-strukciji. 2. Vojaški kazensko-pravni red sc za kratek čas odloži in samostojno obravnava. Dokler ne pride na vrsto, naj se išče način, kako rešili vprašanje o službenem jeziku. 3. Košu-tova stranka popolnoma odjenja pod pogojem, da je prosta obveznosti, ako f«e bodo rabila nasilna sredstva proti Justovcem. V Justhovi stranki vlada precejšnje bojno razpoloženje. Dogovor Košut ove stranke z vlado bo tudi omogočil, da bo v slučaju novih volitev vlada skupno s Košutovo stranko nastopila proti Justhovcem. PROTIREVOLUCIJA V MEKSIKI. V bitki pri San Pedru bilo jc ubitih 28 vstašev. iz Hrvaške. Včerajšnji dan v Zagrebu Včeraj popoldne se je raznesla po Zagrebu vest, da je v Sarajevu tudi ranjeni dijak Šahinagič umrl. V gleda ličšu sc je imela igrati burka »Lumpacij Vaga-bund«. Pred pričelkom predstave je vstal neki dijak in je pozval navzoče, da v znak sožalja zapuste gledališče, kar so tudi res storili, tako da je bila predstava onemogočena. Odpovedan je bil radi (e vesti tudi korzo. Ker se je pa pozneje zvedelo da Šahinagič še ni umrl, ee je pustni korzo vseeno vršil. Tekom večera je prišlo na I lici zopet do hudih demonstracij proti banu. Policija ni posredovala. »Srbski klub« v Bosni razpada. Iz »Srbskega kluba« sta izstopila poslanca Gojko Miloše vič in Milan Kovačevi č. Shod rad? sarajevskih dogodkov Za soboto, dne 24. t. m. na sedmo uro zvečer jc sklican javni ljudski shod, na tereni se bo srovorilo o dogodkih v s«- i rajevu. Shod se bo vršil na Starčeviće-vem trgu. Stjepan Radič v preiskovalnem zaporu. Te dni je imel odsedeti Stjepan Hadić svoj enomesečni zapor. Ker pa je llacLč v preiskavi radi nekega nastopa proti okrajnemu predstojniku Sokoli-ču o priliki nekega shoda, so ga zadržali v zapori^ Poslanec Zagorac je že javil kandidaturo. V svojem okraju Koprivnici je imel poslanec Stjepan Zagorac velik shod, da sc poslovi od svojih volilcev pred odhodom v Argentinijo. Na shodu se je sklenilo, da se ga zopet kandidira. Obenem se je na shodu izrazila želja, da bi vse opozicionalne stranke pri prihodnjih volitvah enotno postopale. Cerkveni leiopis. Zadnji ljubljanski »škofijski Ust« št. 3, prinaša odločbo o praznovanju odpadlih praznikov v ljubljanski škofiji, ki sc bo prebrala prihodnjo nedeljo po vseh kranjskih cerkvah. Iz določbe smo posneli sledeče. Poleg nedelj praznuje škofija sledeče praznike. Gospodove praznike: Božič, Obrezovanje Gospodovo ali Novo leto, praznik Haz-glašenja Gospodovega ali svetih Treh Kraljev ,Velikonoč na nedeljo, Vnebo-hod Gospodov, Binkošti na nedeljo in praznik svetega Rešnjega Telesa; Marijine praznike: praznik Brezmadežnega Spočetja in Vnebovzetje; praznike svetnikov: Sv. apostolov Petra in Pavla in praznik Vseh Svetnikov. Ob teh praznikih je vsak pod smrtnim grehom zavezan, da gre k sveti maši in sc zdrži hlapčevskih dol. Glede odpadlih praznikov se pa določa, da dosedaj navadna slovesnost praznikov ostane, ostane sveta maša, ostane pridiga, ostane popoldanska služba božja, ostane prejemanje svetih zakramentov: verniki pa. ne greše, ako se ne udeleže, božje službe in opravljajo hlapčevska dela. Odpadli prazniki so pa ti-Ie: Svoč-nica, sv. Jožef, Marijino Oznanjenje, Velikonočni in Binkoštni ponedeljek, Marijino rojstvo in praznik sv. Štefana. Na dneve teh praznikov se bo torej vr>a slovesna božja služba opravljala, kakor dosedaj, vendar pa ne greši, kdor ne bi prišel k sveti ma&i in bi morebiti opravljal hlapčevaska dela. Praznik svetega Jožefa, ki pade na 19. marca, se bo pa odslej slovesno praznoval na tretjo nedeljo po Veliki-noči. Kakor določbe naših škofov kažejo, bo goriška nadškofija glede odpadlih praznikov popolnoma edina. Dnevne novice. . -f Zbor zaupnikov S. L. S. na Goriškem bo v četrtely, dne 29. t. m. v Gorici v dvorani »Central«. Somišljeniki, na delo, da bo shod veličasten! -f Kranjski deželni glavar v Trstu. V ponedeljek zvečer je dospel v Trst kranjski deželni glavar dr. Šuster-šič in se je nastanil v »Excelsior Palače Hotelu«. ČUjemo, da se je gospod deželni glavar udeležil važnega zborovanja v svrho povzdige prometa tujcev v južnih deželah. Navzočen je bil pri posvetovanju tudi deželni poslanec P i b e r. -f Mazzele zopet kandidat? Govori se, da so liberalci postavili za liberalnega kandidata pri dopolnilni volitvi v Beli Krajini zopet Mazzeleta. t Odmevi postnega torka. Na pustni torek je prinesel »Slovenski Narod« iz peresa dr. Slanca notico: »Afera notarja Hafnerja«. Informirali smo se na pristojnem mestu in dognali sledeče: Šef justlčne uprave zajema svoje informacije o justičnih razmerah na Kranjskem izključljivo iz »Zarje«. Ko je bral v »Zarji« izpod peresa dr. Slanca giriljivo historijo o »Ubogem Urbanu«, — ki ima tako rahločutno vest, da je ovad:d samega sebe hudodelstva goljufije, samo da bi dobil mir pred svojo vestjo zasmilil se mu jc ta ubogi Urban v dno srca in sklenil je, cla. pusti obnoviti kazensko postopanje. Poveriti pa hoče to kazensko zadevo posebnemu senatu, v katerega bo poklical dva umirovljena sodnika. novomeškega okrožnega sodišča, kompanjona dr. Slanca in pa nekega sodnika, ki je dr. Slancu veliko dolžan. Posle državnega pravdništva bo pa poveril dr. Slancu, o kterem hudobni ljudje že sedaj pripovedujejo, da jc član novomeškega državnega pravdništva. Odgovornosti za te ves i ne prevzamemo. Nekdo drugi, ki pozna blago srce dr. Slanca, nam pa piše z ozirom na ginljivo historijo o »Ubogem.Urbanu« v »»Zarji«: Če se Urban res tako sinili dr. Slancu, svetujte slednjemu, da cla. temu ubogemu Urbanu petindvajseti del svojega .premoženja; Urbanu bo s tem pomogano do konca dni. Če pa tega neče storiti, na i rim na. l'o mu bo daial navodila za Iskanje novih prič vsaj podomače pove: Voš Urban še vedno velja stari rek, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Mi sami pa notarja Hafnerja — povodom rekla, me, ki jo delata zanj »Zarja« i n »Slovenski Narod« s tem, da g'a ostudno napadata i n sumničita — vsem na-š i m somišljenikom v Ljubljani in izven Ljubljane kot odločnega pristaša S. L. S. in odličnega ljubljanskega notarja naše stranke,prav toplo priporočamo. + Imenovanje. Profesor na ljubljanski višji realki dr. Henrik Swo-b o d a je imenovan za okrajnega šolskega inšpektorja za. nemške šole na Kranjskem, izvzemši nemške šole v okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj. + Shod Slovencev v Gorici. Iz Gorice: V nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 11. uri se je vršil v »Centralu« protestni shod proti nameravanemu vol. redu za Gorico. Došlo je na .shod par stotin ljudi. Predsedoval je dr. Medvešček. Prvi je govoril dr. Puc, ki je povdarjal krivice, ki jih Lahi hočejo prizadeti Slovencem z nameravanim vol. redom. Zahteval je nov pravičen vol. red iu pa vladnega komisarja. Nato je prof. Košnik utemeljeval resolucijo, ki protestira proti krivičnemu načrtu vol. reda ter zahteva, da se uveljavi proporc i a 1 e n vol. red. Zadnji del resolucije se obrača na deželne poslance, naj varujejo goriške Slovence ter zahteva od (liberalnih) poslancev, ki se sej ne udeležujejo, da o p u s t c a b s t i-n e n c o ter da gredo v dež. zbor v boj proti novemu vol. redu. K besedi sc oglasi dr. Frankov imenu poslancev, ki sc sej deželnega zbora ne udeležu^ jejo ter pravi, naj se zadnji del resolucije, ki govori o abstinenci, opusti. Saj so v deželnem zboru poslanci S. L. S., ki morejo in tudi gotovo hočejo pre-. prečiti tako krivico. Zato je ta del resolucije odpadel. Govoril je še profesor Košnik, ki poživlja zborovalce, naj se pripravijo za nove občinske volitve, ki bodo čez dva meseca in pol. Ko je izpregovoril še predsedn. dr. Medvešček par besedi, je shod končal. Zborovalci so pokazali mnogo zanimanja. Zdi se nam pa, da jc bil shod premalo pripravljen. Ni pa dvoma, da z novim načrtom vol. reda ne bo nič. Za to bodo skrbeli poslanci S. L. S. Dobro bi bilo, da bi bil to k d o od naše strani omenil na shodu. Sicer pa je dr. Franko to —^ četudi nehote — povdaril. -f Pismenost med Srbi v Srbiji znaša 24%, v Čmigori 9%, v Turški (Srbi in Hrvati 6%. To so pač žalostne številke! In spričo tega se razlilčni srbski inteligenti zaganjajo v katoliške Jugoslovane, zlasti v Slovence, češ, da so nazadnjaki! Gospodje liberalni Srbi naj bi pometali pred svojim pragom! — Smrtna kosa. V Gorici je umrla v noči od ponedeljka na torek gospa Ant. Hočevar, rojena Fermeglia, stara 61 let. Pokojnica je bila soproga c. kr. davčnega kontrolorja v pok. g. Jankota Hočevarja. — V Volčah pri Tolminu je umrl župan gosp. France P i t a m i c, star 59 let. Pokojnik je bil odločen pristaš naše stranke in predsednik hranilnice.v Volčah. Pokopali so ga v nedeljo. — Železniški projekt Ogulin - dal' matinska meja. V zadnjih dneh so se vršila v ogrskem trgovinskem ministrstvu pod predsedstvom trgovinskega ministra in v navzočnosti zastopnika finančnega ministrstva pogajanja, pri katerih se je za zgradbo železniške proge Ogulin - dalmatinska meja sklenil dogovor z zastopniki bu-dimpeštanske komerc. banke, ogrske agrarne in rentne banke in dunajske Union-banke. Vlada bo sedaj zavzela v najkrajšem času stališče k tej zadevi ter se bo na tej podlagi že davno sklenjena železnica pričela graditi. Zadeva pride pred prihodnjo sejo ogrskega ministrskega sveta, ki mora formalno pritrditi dogovoru, nakar bodo objavili posamezne detajle tega dogovora. — Iz Zg. š ške. Društveno predavanje priredi v nedeljo dne 25. februarja ob 4. uri popoldne tukajšno izobraževalno društvo v svoji društveni sobi. Želeti je obilne udeležbe. — Umrl je v Krškem dne 20. t. m. g. Franc Schvveiger, c. kr. okr. orožni-ški stražmojster, v najlepši moški dobi. Opravljal je svojo težavno službo zelo vestno ter bil obče priljubljen, osobito pri svojih tovariš h. — Občinske voli ve v Krškem je deželna vlada razveljavila. — Od cc^arja pomiloščeni so bili v zadnjem času trije kaznjenci, zaprti v kaznilnici v Gradiški in sicer: Ivan Tanlin iz Trsta, ki je bil obsojen na 6 let ječe radi uboja. Kazen bi dostal koncem tega meseca. Jordp Kosec s Kranjskega, ki ie bil obsojen na osem let joče radi uboja. Kazen bi dostal koncem decembra t. 1. Pavel Makovec s Kranjskega, ki je bil obsojen na šest let ječe zaradi težke telesne poškodbe. Kazen bi dostal v septembru t. 1. Katoliško akademi&ao društvo »Danica« na Dunaju ima v petek, dne 23. februarja 1912 svoj IV. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Či-tanjo zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev »Zarja« in »Dan«. 3. Poročilo odbora. 4. Poročilo zastopnika »Lige«. 5. Poročilo klubov, tj. Poročilo pripravljalnega odbora za počitniški sestanek leta 1912. 7. Poročilo zastopnikov v komiteju za evharistični kongres. 8. Volitev tretjega revizorja. 9. Eventua-lija. Lokal: Restavracija Leithner, I., Auerspergstr. 6. Začetek ob pol 8. uri zvečei\ — Srebrna poroka. Dne 19. t. m. sta praznovala v Gorici v družinskem krogu srebrno poroko g. Ivan S i m -č i č , veleposestnik, uradnik na »Mon-tu« in blagajnik veteranskega, društva in njegova gospa Alojzija. Osem milijonov kron posojila želi zopet celovška občina in je za tozadevno dovoljenje prosila koroški deželni zbor. — Dva uboja pred novomeškimi porotn'ki. Pred novomeškimi porotniki je bil obsojen Miha. Papež na 2inpol leti težke ječe in 1000 K odškodnine, ker je v Mal. Lipljah ubil fanta Franceta Žnidaršiča. — Franc Tratnik iz Lutrškega. Sela je bil obsojen na enoin-pol leta težke ječe, ker jc v Št. Petru pri Novem mestu pri vasovanju ubil Alojzija Bevca. — Samoumor v kopeiji? V nedeljo okoli poldne jc prišla v goriško mestno kopclj neka neznana okoli 50 let slara gospa ter želela eno kopclj. Ker jc ni bilo dolgo časa iz kopeiji, jc službujoči nastavljenec za'cl trkati na vrata. Ker se ni omenjena gospa oglasila je s silo odprl vrata in v kopalnici so našli neznano gospo zadušeno v polni kopeiji. Takoj so pozvali zdravnika, ki pa je prišedši konsta tiral smrt. Kclo je ta ženska se do sedaj nc ve. Tudi sc ne ve, ali si je sama končala življenje, ali jc le ponesreči utonila. — Vojaški aeroplan se je zopet dvignil nad Gorico v soboto in nedeljo. — Nesreča. V Štanjelu na Krasu je v nedeljo zvečer zapustil gostilno iSletni posestnik Jožef Jamšek. Domov grede je ne ve sc kako padel v 6 metrov srloboko jamo na »sejmišču«, kjer kopljejo nov vodnjak. Revež je celo noč ostal onesveščen v jami, dokler ga ni v ponedeljek zjutraj zagledala neka ?.ena, ki je slučajno pogledala v jamo. Potegnili so ga iz jame ter videli, da ima večjo krvavečo rano na glavi. Bil je brez zavesti. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so rekli, da je malo upanja, da ozdravi. Ponesrečenec ima ženo in devet nepreskrbljenih otrok. Najmlajši ima komaj 7 mesecev. — Umrl jc v Kandiji vpokojeni c. kr. okrajni žendarmerijski stražmoj-ster Ivan Otoni č a r. ' —Pustni torek v Gorici je bil manj Živahen kot navadno. Ljudstva na Travniku je sicer bilo precej; toda lepih mask in okrašenih vozov skoro nič. Krivo je bilo skrajno pusto vreme. Nekaj mask jc bilo naravnost ostudnih. Te bi bila policija najbolje utalcnila v luknjo. — Srbski dezerter žepni tat. V zadnjem času jc bilo na železnici med vožnjo Zidanmost in Trst raznim osebam med tem, ko so spale, iz žepa . ukraden denar. Pred nekaj dnevi je bila tudi posestniku Antonu Malonše-ku iz Št. Buperta med vožnjo v Trst ukradena denarnica. Na ovadbo sprevodnika Antona Tomšiča je policija na kolodvoru aretovala nekega Jurija Ne-govaniča, srbskega dezerterja, rojenega v Kragujevacu, ki je sumljiv, da je izvršil tudi več drugih žepnih tatvin. Izročili so ga sodišču. — Umor v Opatiji. Včeraj opoldne sc je zgodil prav v središču Opatuje umor. Pred kratkim je prodal neki Andrija Tupi nekemu Srhu Ninkoviću trgovino drobnarije, ki je nastanjena v hiši, kjer jc kinematograf »Riviera«. Radi plačila so nastale pozneje neke diference, katerim je sledila tožba. Včeraj opoldne je prišel omenjeni Tupi k Ninkoviču v trgovino, kjer se je vnel prepir. Ninkovičcva žena je šla klicat orožnika, ker se je bala, da se kaj zgodi. Ko se je vrnila, jc bil njen mož žc ustreljen in jc ležal mrtev na tleh. Tupi ga je v prepiru ustrelil z revolverjem. Morilec je pobegnil, ne ve se kam. Orožniki so bili takoj na vse strani avi-zirani. Morilec je male postave, kakih 35 let star, ima črno brado in črne navihano brke in je črno oblečen. — Aretovana ponarejevalca denarja. Pred nekaj dnevi jo aretovala tržaška policija Francoza Basso iz Marzi- Grof Aehrenthal na mrivaškem odru. Ije in Italijana Baltinija iz Pesara, ker sta bila osumljena ponarejanja denarja. Preiskava je pokazala, tla sta izborilo ponarejala Marije Terezijo tolarje, francoske in švicarske zlate franke ter angleške souvereigne. Ponarejeni denar nista spravljala v Trstu v promet, temveč sta večinoma potovala v Orient, kjer so tolarji Marije Terezije zelo priljubljeni. Pri Bassu so našli večje število ponarejenih novcev, med njimi tudi 150 avstrijskih dukatov. Pri Rat-tiniju so dobili veliko vsoto francoskih bankovcev in zbirko najbolj modernega in finega vlomilnega orodja. Oba ponarejevalca, ki sta bila iz Avstrije že izgnana ter sta živela v Trstu pod nepravim imenom, so izročili deželnemu sodišču. Preiskava se marljivo nadaljuje, ker domnevajo, da obstoja razširjena družba ponarejevalcev denarja, ker pri aretovanih niso našli priprav, ki so potrebne za opnarejanje. — Vlomilci opustošili vilo. Pri številki 279 v Barkovljali se nahaja vila Saringor, ki jo ima v najemu Llovdov kapitan g. Herman Secco. Dne 16. t. m pa so stanovalci vile št. 276, ki se nahaja poleg Saringerove vile, zagledali, da so bila mrežasta vrata to vile na več krajih zlomljena in da je bil del želez-ja zvit. Sluteč, da utegne biti to doto tatov, so opozorili redarje. Čim so odprli vilo, nudil se jo vtem žalosten prizor. Vsa sobna vrata s obila odprta s zor. Vsa sobna vrata so bila odprta s postelje so bilo prevrnjene, zrcala razbita, skratka pravcat vandalizem. Zli-kovci so pustili na licu mesta svoje umazane in razcapane obleke in svojo še bolj umazano in razcofrano perilo, svoje čevlje brez podplatov in so se bili oblekli v najfinejšo robo, ki so jo našli po omarah. Pobrali pa so, kar je bilo kaj dobrega za želodec, salamov, mu-starde konserv, in priredili so si krasno pojedino pri belo pogrnjeni mizi, pri čemer so izpraznili nekoliko steklenic maršale, vermuta, cipra in drugih vin. Po kusili so tudi vlomiti blagajno, ali ni šlo, niso bržkone imeli potrebnih rekvizitov, tihega svedra ali — poslednje iznajdbe tatinske vede — škarje na. žago tip 1912. Zato so se maščevali z barbarskim vandalizmom. Prevrtali so sliko velike vrednosti in so na gnju-sen način onesnažili jedilnico. Našlo se je tudi dva velika omota, v ka erih je bilo veliko perila in nekaj ve tri h o v. Tatovi so bržkone hoteli še priti po nje. Skupna škoda, ki so jo povzročili tatovi., znaša kakih 4000 K, ki jo za srečo pokrita z zavarovalnino. — V Dravo je skočila v Osjeku 44-letna soproga podpolkovnika Jos. Fer-govca in utonila. Bila jc na sprehodu s svojo 141ctno hčerko in soprogom; ko sta ta dva odšla v neko trgovino, je gospa odhitela proti Dravi in skočila vanjo. Na bregu so našli njen muf in boo. Sodi se, da je šla v smrt iz strahu pred oslepljenjem. — Pokopališče v Novem mestu pre-lože na Hočevarjev uiarof. Mm SiViFl. Davek od zabavnih priredb: predstav v gledališčih, varietejih, kabaretih, cirkusih, kinematografih, panoramah itd., dalje od glasbenih, pevskih, ra«nih športnih, maskeradnih in vsakovrstnih drugih zabavnih priredb uvedejo na Češkem. Pobiralo sc bo 10/ć od vstopnine, najmanj pa 10 vin. od vstopnice. Od tega dobe 107' občine pod pogojem, da bodo pobiranje izvrševale Same in ostalo odračunavalc deželi brez kakega odbitka za uradne stroške. Tu davek imajo žc na Nemškem. Velike povodnji na Crr Pri Varvju je iz-topila Tisa in t' Navila 300 hiš. Pefravdant se je sam javil. Poštni oficijant Vencel Kopriva, ki je pred par dnevi na Češkem poneveril denarno pismo, v katerem jc bilo 20.000 K, se je včeraj v Hrudimu sam javil oblasti in izročil oblasti 10.000 K. Pomagača ubeglega merilca Si-czinskega obsojena. V Lvovu se je 19. februarja končala sodni'ska obravnava proti paznikom, ki so pomagali k begu znanemu morilcu S.czLiskemu, ki je umoril gališkega namestnika Potockcga. Obsojena sta bila obtoženca Nuda in Tarnovvski, prvi na 4, drugi na 3 lela težke ječe. Od iofcačne režiie, L. 1911 jo tob. režija imela za 12 milijonov več dohodkov kot jc bilo proračunjono. Proraču-njen je bil dohodek 300 milijonov kron, znašal pa je 312 milijonov kron. \ « Rnron Rur an. Te:e:oasi(fl ш »lavna poročila. VOLITVE NA KOROŠKEM. Beljak, 21. februarja. Nadomestne državnozborske volitve v beljaškem okraju se VKŠe 23. aprila, BEMANTNA FOROKA NADVOJVODE RAINERJA. Dunaj, 21. februarja. Danes se jc v kapeLci palače nadvojvode Rainerja in njegove soproge nadvojvodinje Marijo vršila cerkvena slovesnost njune demantne poroke. Cesar Franc Jožef so je slavnosti osebno udeležil in pri lej priliki sc jo splošno opazila njegova čvrs.ost. Cesar, ki jo zdaj po dveh me-sec.li vprvič zapus il Schonbrunn, ,c uprav mladeniško krepak in čil. Publika jc cesarja navdušeno aklamirala. Nadvojvodu Rainerju in njegovi soprogi so čestitali vsi člani cesanke hiše in vladarji ter suvereni skoro celega sveta. DOGODKI V ZAGREBU. Zagreb, 21. februarja. Včeraj ob 9. uri zvečer je došla mladina pred »Sirili anu« kjer sc je vršila reduta. Odposlanstvo š irih dijakov jc zahtevalo od odbora, da preneha z reduto. Odbor ni hotel na to pristati, nakar jo. voč sto dijakov s klici: »V Sara cvu ubijajo naše brate ter prelivajo hrvaško kri, a Zagreb sc zabava«, udrlo v dvorano ter preprečilo zabavo. Nato se je občinstvo razšlo. Nato je mladina šla pred glcdališre, ki jc bilo blokirano od orožnikov in policije in v »Kolo«, kjer so imeli ples mesar!i. Tudi tu jc mladina zahtevala, da sc preneha z zabavo. Odbor jo na lo pristal in občins.vo se je razšlo. Mladina je včeraj preprečila vse zabave. Tudi na Ilici ni b lo včeraj na pustni torek običajnega ■•■'.■Vanja konandoli. GROF BERCHTOLD. Dunaj. 21. februarja. Minis cr za zunanje zadevo grof Berchtold jo poslal nemškemu državnemu kanclerju vou Bethmann llollvvegu pozdravno depešo, v kateri izjavlja, da bo trozveza neomajni temelj njegove politike. Ker j« Berchtold tudi italijanskemu ministru za zunanjo zadeve di San Giulia-niju bi *zoj avil, ti ci hoče popolnoma slediti politiki svojega prednika in jc di San Giuliano odgovoril, da bo prijateljska voz med Avstrijo in Itaiijo postajala čim tesnejša, splošno sklepajo, da so jo Irnzvezno razmerje zopet močno utrdilo. »Doutsches Volksblatt« zabeležuje celo vest, da je Italija oslabila svoje posadke v Benečiji, da ojači svoje čete v Severni Afriki. Dunaj, 21. februarja. Ruski ministrski predsednik Kokovcev in minister za zunanje zadeve grof Sasonov sta poslala grofu Berchtoldu pozdravni depeši, v katerih izjavljala, da sta pripravljena podpirati akcijo obeh držav, merečo na ohranitev svetovnega miru. Grof Berchtold je odgovoril, da upa, da bo prisrčno razmerje, ki je vladalo med obema državama, ko je bil on v Peterburgu poslanik, zopet oživelo. f GROF LEXA AEHRENTHAL. Dunaj, 21. februarja. Nemški cesar je pustil na krsto grofa Aehrenthala položiti prekrasen venec. — Laški poslanik knez Avarna je položil na krsto velikansk venec. — Truplo rajnika bo blagoslovil v palači zunanjega ministrstva velikovaraždinski škof grof Sze-cheny, Aehrenlhalov nečak, v cerkvi Sv. Mihaela pa kardinal Nagi. — Cesarja bo pri pogrebnih slovesnostih zastopal nadvojvoda Franc Ferdinand. KHUEN ZMAGAL? Budimpešta, 21. februarja. Mir mod vlado in Košu t ovo stranko sc v kra kem sklene. Mirovni pogoji se fiksirajo pismeno. Vsled tega bo Justhova stranka izolirana in domnevajo, da bo tudi en del te stranke obstrukcijo opustil. GROZEČ ŠTRAJK PREMOGOVNEGA DELAVSTVA IN VSEGA DELAVSTVA SPLOH NA ANGLEŠKEM. London, 21. februarja. Konferenca posredovalnega urada ni imela uobe-nega uspeha. Zdaj jo vzela posredovanje v roke vlada sama. Mednarodna konferenca rudarjev se je sešla danes. Od njenih sklepov je odvisno, kaj se zgodi. Sodijo, da se je položaj nekoliko izboljšal in da so delavci zadovoljni, čc vlada imenuje posebno razsodišče. Ako rudarji štrajkajo in se premog ne bo več dobavljal, bo vsled tega brez dela okoli 650.000 predilniških delavcev, 300.000 delavcev v železni in jekleni industriji. 460.000 mehanikov, 236 000 barvarskih delavcev, 243.000 transportnih delavcev, 112.900 žensk in drugih. TURŠKE SREČKE SO POSKOČILE. Dunaj, 21. februarja. Vsled vesti o mirovni akciji med Turčijo in Italijo • so na tukajšnji borzi turške srečke poskočile. NOVI NEMŠKI ARMADNI ZBOR. Berolin, 21. februarja. Listi javljajo iz Triera, da sc ondi formira nov armadni zbor, ki bo štacioniran v Saai'brucknu, Sa nt - Louisu, Trieru, Forbachu in Krcuznachu proti francoski moji. ŽALOSTNA PODOBA NEMŠKEGA LIBERALIZMA. Berolin, 21. februarja. V seji nemškega državnega zbora je Hvobodomis-lcc Muller-Meiningen spričo dejstva, da cesar noče sprejeti državnozborske-ga predsedstva, in da so različni poslanci izgovarjajo, da jc Bebel dal nekako državnopravne in dinastične izjavo, drugi pa to taje — izjavil, da »liberalne stranke nujajo celi Nemčiji jako žalos no podobo«. Nato ;e sledilo ironimo odobravanje in ploskanje pri ccn'ru in konservativcih. SESTANEK. BIVŠEGA BANA RAUCHA IN BANA ČUVAJA. Zagreb, 21. februarja. Bivši ban Rauch je včeraj obiskal bana Čuvaja ter so pri Čuvaju jako dolgo mudil. V Zagrebu jako komentirajo ta sestanek. NADOMESTNE DRŽAVNOZBORSKE MANIFESTACIJE V TRAVNIKU. Travnik, 21. februarja. Nekoliko stotin dijakov in meščanstva je demonstriralo danes po trgu kličoč in peva-joč. Po odpeti hrvaški pesmi so mani-fesiantjo zažgali mažarsko zastavo ter se razšli. BOJI MFD MALISORI IN TURKI. Pariz, 21. februarja. Napram kore-spondentu lista »Figaro« jo izrazil črnogorski kralj sumnje, da bodo Mali-sori, ki so jih preskrbeli turški vladni organi z živežem, ostali mirni. Tomu optimističnemu mnenju kralja pa nasprotuje privatna vest iz Skadra, ki poroča o spopadih med oboroženimi Malisori in turškim rednim vojaštvom, ki je imelo znatne izgube. Pričakovati jo nadaljnih bojev. Turški listi zahtevajo vojaška ojačenja v uporno krajino. PO RUSKO. Varšava, 21. februarja. Nek tukajšnji skladiščni upravitelj jc dobil iz Lodza zaboj, v katerem sta bili dve grozno razmesarjeni trupli. Trupel niso še mogli identificirati. VIHARJI. Sevastopol, 21. februarja. Na Črnem moriu divjajo veliki vilmrii. Ljubljanske novice. Ij Ljudski oder igra v nedeljo, dne Zb. t. ob pol 8. uri dr. Krekovo ljudsko igro »Tri sestre«. Dr. Krok je spisal to krepko, ljudsko igro s krepko in čilo vsebino za manjše odre. Vendar vsebuje tako krepko zarisane značaje in toliko pristno narodnega, da bo brez-dvomno vplivala tudi v Ljubljani. In samo z veseljem moramo pozdraviti dejstvo, da se ta igra, ki je splošno priljubljena, igra enkrat tudi na velikem odru s prav lepo in dostojno scenerijo. Vstopnice v pretlprodaji se dobe od danes naprej v Katoliški Bukvami. lj šentpeterski Orel v Ljubljani ima jutri, v četrtek, ob pol 8. uri zvečer predavanje v društvenih prostorih v mežnariji, I. nadstropje. Predava gosp. prof. Ivan Dolenc. Prijatelji naše orlovske organizacije dobrodošli! lj V izobraževalnem društvu v Trnovem jutri ne bo predavanja. Predavanje se vrši prihodnji četrtek. ]j Malo pojasnila bi bilo treba o tem, kako so pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico uradni spisi trgovske zbornice prišli v »Zvezo slovenskih zadrug« in kaj se je ondi takrat delalo. Tako bodo razkrinkani ljudje, ki druge po krivici dolže. lj Bolezen M. Hudnlka. Te dni so se širile po Ljubljani vesti, da je bivši ljubljanski advokat M. Hudnik smrtno-nevarno bolan na jetiki. Informirali smo se in izvedeli: Hudnik je res zelo nevarno bolan in leži v mariborski jetnišniški bolnišnici. Njegovo stanje je resno. Kakšna bolezen ga muči, še zdravniki sami niso dognali. Vendar o jetiki še sedaj ni govora. Dr. Taborskv. je preiskal njegove dejekte a ni našel še nikakršnih bacilov tuberkuloze. Te dni ga je obiskala soproga. Hudnik bo težko prestal celotno kazen, tako silno slab je. Čuje se, da je klicalo ljubljansko sodišče Hudnika za pričo, a je izključeno, da bi 011 sedaj '.amogel kam, še prenesti ga ne smejo. Shujšal je Hudnik tako. da ga ni po-znati. Na teži je izgubil od tega, kar je v ječi 15 kg. Tudi duševno je silno potrt. lj Hotel Bellevue, to najlepšo raz-?ledno točko na šišenskem hribu, je prevzel restavrater g. F r i e d c 1, ki Dtvori ondi restavracijo dne 3. marca. Пг. Fricdel je izvrsten restavrater, zato smo prepričani, da bo Bellevue s čarobnim svojim razgledom postal naj-priljubljenejši izletni kraj Ljubljančanom in tujcem. lj Združene uradniške organizacije sklicujejo shod vseh ljubljanskih državnih uradnikov v nedeljo, dne 25. t. m. v hotel »Ilirija« ob 11. uri dopoldne. Dnevni red: Uvrstitev Ljubljane v višji razred aktivitetnih do-klad. Nujno poživljamo, da se vsi stanovski tovariši shoda udeleže. Le v mogočnem nastopu je zagotovljen uspeh. lj Poročil se je gosp. A d a 1 b" e r t { v a n č i č , trgovec v Kanalu, z gdčno. Kristino ,V e h o v č e v o iz Ljubljane. lj Odborova seja »Matice Slovenske« dne 17. februarja 1912. Od zadnje odborove seje so zborovali znanstveni odsek v prisotnosti tajnika Jugoslovanske akademije v Zagrebu, prof. Manojlovića, dalje knjižni odsek in agitacijski odsek. Letošnja glavna skupščina bo dne 17. marca ob 10. uri dopoldne. — Odobri se zapisnik zadnje seje ter pri tem konštatira, da ni pisatelja. ki bi za »Slovensko zemljo« spisal Štajersko v zemljepisnem in zgodovinskem oziru. — Predlog o zvišanju članarine se odkaže odseku za iz-premembo pravil. — Razpravlja se o vprašanju, ali bi »Mafica« mogla imeti knjigarne za poverjenike. — Za leto 1912. izide 1. Zbornik (dr. Slobinger, Bibliografija; Remeš: Korespondenca M. Kuralla in A. Linharta). 2. Narodne pesmi. 3. Prevod »Spominov iz mrtvega doma« Dostojevskega. 4. Knezova knjižnica s prispevki dr. Laha, Miičinskega, Premka itd. in z Ilešiče-vo razpravo » Ideja slovenskega naroda«. 5. Pelerlin-Petruška pesmi »Po cesti in stepi«. 6. Letopis s posebno statistično in narodnogospodarsko vsebino. — Za slovensko knjigo, ki bi jo za leto 1912 izdala »Matica Hrv.«, ni primernih rokopisov. lj Društvo inženirjev v Ljubljani. V četrtek, dne 22. t. m., ob 8. uri zvečer, sestanek pri »Roži«. Predava ing. M. Kasal: Avstrijski predpisi za žele-zobeton v primeri s predpisi drugih držav. lj Tatinska dekla. Pri neki gostil-ničarki na Poljanski cesti je služila 1. 1 1894. pri Št. Jerneju na Dolenjskem rojena Jožefa Bratkovič. Pri izstopu iz službe so pa kmalu zapazili, da ie hčeri ukradeno različno perilo. Med tem je Bratkovič vstopila v službo k kanti-nerju Konursbeigerju in tudi tam služ- bujoči dekli Mariji Florjančič ukradla več obleke, zlato brožo in iz službe pobegnila. V njenem kovčegti se je našlo tudi ukradeno perilo. Izročili so jo deželnemu sodišču. lj Vesel' Ljubljančanje. Vreme je bilo včeraj nekako žalostno, kakor da bi tudi to jemalo slovo veselega časa, a Ljubljančanje, ki sicer tudi radi postanejo melanholični, se niso za to prav nič zmenili. V celem mestu jo bilo napovedanih kar 21 manjših in večjih veselic., ki so bile splošno prav dobro obiskano. Z zadovoljstvom beležimo, da ni bilo nobenega slučaja, kjer bi morala vmes poseči policija, kar ie za kralja »Pusta« in veseljake nekaj posebno častnega. Danes vlačijo še »ploh«.so slanikove pojedine, potem pa 40 dni čas pokore. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! Zavarovanje proll nezgodam. Ali so delavci, ki so zaposleni pri sekanju gozdov in pri prevažanju lesa, podvrženi zavarovanju? Ta za delavce jako važna zadeva, posebno v goratih krajih, kjer je ta trgovina z lesom ena najglavnejših trgovin, bode to gotovo zanimalo, ako podamo tu nekoliko pojasnil. Zavod proti nezgodam v Tr.4t.11, kateri razteza svoj delokrog na Primorskem, Kranjskem in v Dalmaciji, je zmiraj trdil, da so podvrženi zavarovanju proti nezgodi samo tisti delavci, ki so zaposleni pri žagah, gonjenih s strojno silo, in da tisti delavci, ki so zaposleni pri sekanju gozdov in pri prevažanju lesa, niso tega zavarovanja deležni. V naredbi ministrstva notranjih zadev z dne 2. avgusta 1909 drž. zak. šlev. 117, in sicer v odstavku 397 a o razdelitvi v razrede obrtnije, podvržene zavarovanju proti nezgodam, je tudi ta vrsta delovršbe označena. V smislu te naredbe je okrajna bolniška blagajna v Gorici vložila priziv na razsodišče Zavoda proti nezgodam v Trstu, vzdržujoč, da podvrženi zavarovanju proti nezgodam so vsi delavci, zaposleni pri sekanju gozdov, kadar je ho kanje gozda eno podjetje, prideljeno prevažanju lesa in to se dogaja v vseh slučajih kadar en podjetnik prevzame sekanje gozda za potem odvažali les. V seji razsodišča Zavoda proti nezgodam v Trstu, ki se jc vršila dne 15. februarja 1912, je bila prečitana in izjava obrtnega nadzornika v Trstu, kateri pripozna kot odgovarjajoče zakonu. mnenje okrajne bolniške blagajne v Gorici, zastopane po svojem voditelju gospodu. Tuntarju. Tu moramo tudi omeniti, da vsi drugi Zavodi proti nezgodam pri poznaj o to, samo Za vod proti nezgodam v Trstu noče toga pripoznati. Naš namen je ta, da s tem obvestimo vse prizadeto delavstvo, posebno pa v gorskih krajih, kjer jc ta industrija zelo razširjena in kjer nam je znano, da se je že mnogo delavcev, zaposlenih pri takih delovršbah ponesrečilo in ne vedoč kakšno pravice jim gredo po zakonp, vsled česar ostanejo — četudi nesposobni delu za celo .svoje življenje — brez vsake podpore in pripomoči. Tudi za podjetnike same je to važnega pomena, da se znajo ravnati v tem smislu, kakor tudi, da takoj naznanijo vsak slučaj nezgode na pristojno mesto, ker v nasprotnem slučaju jih lahko doletijo hude posledico. Delavci pa. ki se jim pripeti kaka nesreča pri takih delovršbah, morajo zahtevati od Zavoda proti nezgodam tiste pravice, ki jim gredo pa zakonu v takih slučajih. Pritožbe v teh sluča-jnh je vložiti — ako zavod noče pripoznati delavcem teh pravic — na razsodišče Zavoda proti nezgodam v Trstu. Mnenje gospoda dr. II. N. D e u -vlettiana K o n s t a n t i 11 o p e 1. Gospod J. S e r r a v a 11 o Trst. Pripisal sem večkrat Vaše Serra-vallovo Kina-vino z železom v svoji klijenteli in imel sem vedno čudovite uspehe. Vpliv tega izvrstnega izdelka je hiter in gotov. Konstantinopel, 3. decembra 1909. Dr. II. N. D e u v l c 11 i a n. : Harorajte „Slovenca". Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 ;», sred. tlak 736-0 mm g : Čas opa-- . Bovnr.ja Stanje barometra v »»».t Toinpo-ratuva po Ccl.ijn v otrovi si. J H i - K 22 9. zveč. 732-6 61 Sl. jug oblačno 21j 7. zjutr. j 2. pop. 736-1 736-1 1-5 7-5 sr. svzh. sl. svzh. niepla oblačno Џ 4-, V^em sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava potrtega srca. da je najin predobri oče, ozir, brat, stric in stari oče, gospod Ivan Kumraer posestnik ln gostilničar danes, dne 19. svečana 1 najv.irja izbira povsem svežega blaga. Stalne. nafaižje cene. Tudi najmanjša naročila sc iz vrsti najskrbneje, natančno po vzoren. Fr.P. liri ii| sm. i Glavna zaloga plošč slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena ocl K 2 Oo 1138 naprej. Gramofone od K 25-— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejšo vrste za gostilničar je dajem na mesečne obroke. Igle za gramofon tisoč od K t-80 naprej. Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno. za veliko dolo. dobro izurjena, sprejme takoj Anton Cebulj, krojaški mojster Iesenice, Gorenjsko. 421 ttjgr Domača SvrdKa -gaj III ' 1111' II I Mil Ml I » "III I UMI III »li—I !■ o dni salon I CQ 8» Cfl' *J e 4 ? M 9 5 te o a g o < UMI divska ulica It. 8 priporoča svojo bogato zalogo Uihinc!roiliiiD№ :-: v najnovejših oblikah :-: in modnega blaga in cvetlic Cene brez konkurence! 3070 Domača tvrdka n< ft ■o Razpis službe. Pri podpisanem občinskem uradu se razpisuje služba občinskega tajnika veščega slovenskega in nemškega jezika, z mesečno plačo 70 K in prostim stanovanjem za samskega prosilca. Prošnje s potrebnimi dokazili o treznem, lepem in poštenem življenju naj se pošiljajo na župana osebno. — Nastop s 1. marcem 1912. 531 Občinski urad v Št. Jerneju (na Dolenjskem), dne 20. februarja 1912. Janez Rebselj, župan. Opravilna številka E 120/12 533 ■ i i , Srednja včerajšnja temu. 6'J", norm. —0'3«. Draibeni oklic. Prodalo se bode dne 27. februarja 1912 dopoldne ob 9. uri v Spodnji Člški, Celovška cesta 82, na javni dražbi razno špecerijsko blagi Reči se smejo ogledati dne 27. februarja 1912 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne v navedeni hiši. C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek V„ dne 8. februaria 1U12. Štajerske novice. g Smrtna kosa. V Trbovljah je umrl lesni skladiščni mojsfor Fortunat Jordan. Bil je navdušen Slovenec, š Razpisana učiteljska mesta. V Št. Janžu pri Dravogradu, mesto def. učitelja, trirazrednica, 3. plačilni razred, prošnje do 15. marca; pri Sv. Ani na Krembergu, petrazrednica, 3. plačilni razred, mesti učitelja in učiteljice; prošnje do 8. marca. š Smrtni padec. V petek dopoldne je padel iz nekega kozolca v Savadni pri Celju, mlad, oženjen tesar Janez Podhostnik, doma iz Lokrovca pri Celju ter se tako poškodoval, da je še tisto dopoldne umrl. š Mrtvega so našli na neki progi blizu Maribora dragonca Bogomirja Kranerja iz Gačnika. Stroj mu je odtrgal desno roko, zdrobil glavo in jo skoraj popolnoma odtrgal od telesa. Ker ni nobenih sledov krvi, se sumi, da je morda kdo zavlekel Kranerjevo truplo že mrtvo na železnico. š Poučni tečaj se vrši v četrtek, dne 22. t. m. v Dramljah pri Celju. Govorita gg. dr. Korošec in župnik Rožnik iz Kranjskega. š Mariborski porotniki. Dne 19. februarja so bili na mariborski okrožni sodniji pod predsedstvom predsednika okrožne sodnije Ludv. Perkota izžrebani za prvo porotno zasedanje, ki se začne 11. marca, sledeči glavni porotniki: Ferdinand Potočnik, miz. mojster; Julij Ruprich, kavarnar; Franc Sulcer, sodar; Ernst Tisso, zasebnik; Ivan Vernik, steklar, vsi iz Maribora; Franc Ploj, posestnik v Gorn. Porčiču; Alojzij Arnuš, gostilničar v Št. Lenartu v Sl. gor.; Franc Bratko, posestnik v Št. Lenartu v Slov. gor.; Peter Roškarič, posestnik v Zgornji Ročici; Jurij Lešnik, gostilničar v Radehovir Hinko Pak, trgovec v Št. Ilju v Slov. gor.; Ivan Heu, posestnik v Kamnici; Franc Kram-berger, posestnik v Kaniži; Gabriel Majcen, posestnik v Krčevini pri Mariboru; Ludovik Petz, veleposestnik na Špičniku; Ignacij Thaler, župan v Ru-perčah; Eduard Tertinek, posestnik in lesotržec v Vurmotu; Jos. Hercog, veleposestnik v Selnici ob Muri; Ivan Bau-man, veleposestnik v Strihovcu; Karel Flucher, župan v Cirknici; Adam Au-tor in Anton Oder, gostilničarja iz Št. Lovrenca nad Mariborom; Hinko Pogačnik, veleobrtnik, Ruše; Gregor Godec, župan na Rottenbergu; Simon Schaweder, posestnik, Tezen; Franc \Vitzmann, posestnik v Činžatu; Ernst Dasch, posestnik v Ptuju; Franc Rudi, oskrbnik v Podletniku; dr. Gustav Delpin, odvetnik v Ormožu; Mihael Filipič, posestnik v Starinovivasi; Fr. Seršen ml., posestnik v Veržeju;*Anton Pečko, posestnik v Arlici; Maks Lukas in Franc Morth, hišna posestnika v Marenbergu; Anton Podlesnik, Veleposestnik v Ribnici na Pohorju; Franc Sgern, posestnik v Vuhredu. Kot nadomestni porotniki: Franc Bernhard st, Mihael Bregar, Martin Gajscheg, Kari Hober. Franc Kautner, Kari Kamer, Kari Kerth, Franc Kothbauer in Jakob Lipnik. vsi iz Maribora. š Tatvine hmelja. Iz Celja nam pi-Sejo: Pri posestnici Mariji Šantl, vulgo Ježovnik v Petrovčah je bilo te dni vlomljeno v skladišče za hmelj in iz njega ukradeno 200 kg hmelja. Posest-nica trpi vsled tega 900 kron škode. Kot tatova so izsledili zakonska Matijo in Frančiško Fabjan in pri hišni preiskavi so našli še nekaj čez 100 kg ukradenega hmelja. Zakonska Fabjan so aretirali in ju izročili okrožnemu sodišču v Celju, medtem, ko je njun sin, ki je bil tudi soudeležen pri tatvinah, pobegnil. š Pokvarjena mladina. Te dni so celjski stražniki ujeli tri popolnoma zanemarjene 131etne fante, kateri so osumljeni različnih tatvin. Že dalj Časa so opažali, da krade nekdo iz izložbenega okna delikatesne trgovine Zamparutti klobase in druge reči. Enemu teh nmlopridnežev je stražnik predbacival te tatvine. Nato je povedal, da je bil zapeljan od dveh svojih šolskih tovarišev, ki sita ga spravila s seboj v mesto, češ, da se tam pri Zam-paruttiju prav lahko kradejo klobase. Pravil je tudi, kako sta njegova tovariša izvrševala razne žepne tatvine. Ko so ujeli tudi slednja dva, sta pripovedovala, da, ako je v loteriji hud naval, da sta tam kradla ljudem iz žepov denar in druge stvari. Tatvine pri Zam-parutttiju pa no priznata. Ti trije dečki, katero so pripeljali na celjski magistrat, so vedno zanemarjali šolo in se klatili po celjski okolici ter tam nadlegovali pasante za. denar. š Nesreča ali zločin, V Čretu pri Celju so pogrešali žc cel teden poi-est-nico Logar. V ponedeljek, dne 19. t. m. popoldne pa so jo našli mrtvo v domačem vodnjaku. Ali je Logar ponesre- čila, ali ako se je izvršil kak zločin, še ni pojasnjeno. Ker so bili v hiši vedno prepiri in pretepi, so vsled suma zaprli njeno hčer in njenega moža Guzeja. Komisija je v torek zjutraj odredila, da se nesrečnica prenese v mrtvašnico na pokopališče v svrho sodnij-ske obdukcije. š Roparski mor lec Ivan Lah ujet. Od Velike Nedelje v Slovenskih goricah se narri poroča: 311etni Ivan Lah, ki jc dne 12. t. m. v Kantridi pri Reki oropal in umoril posestnico Rozo Os-wald, je bil te dni, ko je hotel obiskati svojo ženo in svojo stariše pri Veliki Nedelji, od orožnikov aretiran. Pri njem so našli še 88 K denarja, oropane prstane, ure, verižice ter novo oprano delavsko bluzo, na kateri so bili še sledovi krvi. Vkljub tem dokazom jc morilec tajil velikonedcljskim orožnikom svoje dejanje. Šele, ko je prišlo ogrsko oro/ništvo, je obstal. Po svojem dejanju se je odpeljal iz Reke proti Zagrebu, iz Zagreba pa čez Čakaturn да Ogrskem proti svojemu d^mu pri Veliki Nedelji. š Med pridigo umrla. V nedeljo je med pridigo umrla v samostanski cerkvi v Slov. Bistrici posestnica Ana Ugeršek. Zadel jo jo najbrže mrtvoud. š Žalostri konec pusfne zabave. Iz Gaberja pri Celju se nam poroča: Na pustno nedeljo so imeli v Kosov i gostilni pustno zabavo. Ob 3. uri zjutraj, ko se jo več gostov odpravljalo domov, so našli gostilničarko Kos pred vrati njene sobe ležati na tleh mrtvo. Truplo je bilo že otrpnjeno in je smrt morala nastopiti že okrog polnoči. Po Gaberju se je hitro razširila vest, da je gostilničarko nekdo umoril ter jo oropal denarja, kar pa ne odgovarja resnici. Ker ga je rada pila, jo je gotovo zadel mrtvoud. š Iz Šmarja pri Jelšah. V petek so našli mrtvega v travniški grabi pred trgom nekdanjega posestnika v Soten-skem, nazadnje pod Sv. Miklavžem bivajočega mešetarja Jakoba C.erov-šek, po domačo Začek. Kako ga je doletela smrt, se ne ve. V četrtek zveičer je bil šc popolnoma zdrav in dobre volje. š Nepoklicani, obiski v vinski kleti. Neki Celjan ima v Skalicah pri Konjicah vinograde in kleti. Ko je prcxl kratkim prišel v Skalice, so ga ljudje opozorili, da čujejo v. njegovi vinski kleti večkrat kričanje in ropot, šel je pogledat v klet. kjer je zapazil, da so mu neznani zlikovci pokradli vina v vrednosti 800 kron. Tatovi so hodili v klet. skozi okno. Za zlikovci nimajo sledu. KNJIGOTRŽTVO. Nova Gerbičeva skladba. Ravnokar je izšla krasna zbirka lepih in lahkih Marijinih pesmi za mešan zbor, soli in orgle pod naslovom: »Slava nebeške kraljice«. Zbirko je zložil naš odlični in prezaslužni skladatelj profesor Gerbič, Glasbeni mojster, kakor je Gerbič, ki temeljito pozna ne le iz šole, temveč tudi iz cerkvenih ko-rov, potrebo in moči naših cerkvenih zborov, jim je podal s tem zbirko, ki je pri vsej svoji krasoti razmeram popolnoma primerna. Upamo, da bodo naši strokovni listi vedeli ceniti zaslužno delo in trud našega glasbenika in bodo z obširno oceno vzbudili zanimanje za to lepo in praktično vpo-rabno zbirko. Partitura velja 3 K, posamezni glasovi pa po 30 vinarjev. Zbirko je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Koračnico za naše Orle je zložil skladatelj Anton Jaki po besedah Frana Kristana. — Klavirski izvleček te koračnice, ki se je zelo posrečila in se bo takoj udomačila, je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K. Zlate mtinje: Berlin, Pariz, Bim Hi/ Fran Blumaner, tapetnik v Ljubljani, Rožne ulice št. 24, išče vajene za tapetniško obrt. 466 TRGOVINA v lepem, zelo prometnem kraju tik okrajne ceste in železniške postaje na Spodnjem Štajerskem se proda, oziroma se pod ugodnimi pogoji da v najem. Resnim reflektnntom daje pojasnila Franc Vodenik v Poljčanah. 44S nizozemska zaparppafna dražba жа žiollenle Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1. 452 sc priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami. Stalile zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. Rezerve „ „ „ „ 112 . „ Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40, * kjer se sprejmo vsalc Čas strogo reetni, delavni sotrudniki proti dobri plači. Nadzornik za Kranjsko CIRIL GLOBOČNIK, Ljubljana, Ellzabetna cesta i. Št. 3943. Razpis. 478 Podpisani deželni odbor razpisuje inžbe okrožnih zdravnikov 1. v Cerkvah prt Kranju, 2. v Fari (Kočevski okraj sedež Petrinja), 3. na Grosupljem (Ljubljanski okraj), 4. v Kostanjevici (Krški okraj), 5. v Logatcu (logaški okraj, sedež Planina), 6. na Raki (Krški okraj) in 7. v Top.icah (Novomeški okraj). S temi službami je združena za kraje pod 1., 4., 5., 6. in 7 letna plača 1400 K, za kraja pod 2. in 3. pa 1600 K, dalje za vse kraje letna aktivitetna doklad^ 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K. Zdravnik v Fari dobiva od ondotnega zdravstvenega okrožja tudi 2000 K pavšala za uradna pota v Osilnico in Banja loko, zdravniku na Raki gre po nekem volilu naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raki, zdravniku v Toplicah pa se navadno poveri tudi zdravniška praksa v tamošnjih toplicah po dogovoru z njih lastnikom. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 15. marca t. L in jim pnlože dokazila ч starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 15. februarja 1912. Glasonir 400 kratek, še nov, zelo trpežen in krasnega glasu, prikladen za kako društveno dvorano ali zasebnika, se takoj proda za vsako vspre-jcmljivo ceno. PopraSa se pri krojaču na Karlovški cesti St. 3./I. e I proda se enonadsfropna m • w hiša s koncesijo vred, kjer se nahaja staroznana gostilna in prenočišče na glavnem trgu. Pri hiši je tudi koncesija za mesarsko obrt. Zraven je ledenica, 2 kleti, pripravna tudi za zalogo piva, hlev za živino in nekoliko vrta. Proda se zaradi odpotovanja na Kranjskem ali Štajerskem. Cena do _____________________________.-»j" 10.000 K - Naslov kupca pove uprava i za 12.000 kron. Ogleda se lahko pri lastniku lista pod »433«. 433 ' in gostilničarju v Višnji gori št. 50. Dolenj. Naznanilo. Slavnemu občinstvu v mestu kakor tudi na deželi uljudno nrznanjam, da sem pričel samostojno izvrševati v Liubljani. Hmbrožev trg št. 3. Priporočam se "za vsa v moderno vrtnarsko obrt spadajoča dela, kakor v napravo načrtov in v izvrševanje novih parkov, vilnih in hišnih vrtov, drevoredov itd. Nadalje prevzamem v celoletno oskrbovanje tudi vse že obstoječe vrtne naprave. V blagohotno upoštevanje tega naznanila se uljudno priporočam z odliCnim spoštovanjem 413 Anton Ferant bivši večletni asistent mestnih nasadov v Ljubljani. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Žužemberku so po zaumrlim Josipu Poka pl. Pokafalva na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine: Hiša v Žužemberku št. 61 s dvema hlevoma in svinjakom, 4 njive, 3 travniki, 3 gozdi in drugo. Prodajalo se bode skupno ali posamezno, izklicna cena znaša 34.000 K pod katero se nc bode prodajalo. Dražba se bo vršila dne 4. marca 1912 dopoldne ob 9. uri v Žužemberku pri sodišču soba št. 6. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice Ц-ez ozira na prodajno ceno. Dražbcno izkupilo jc položiti tretjino v 11 dnih po odobritvi, ostanek tekom 3 mesecev pri sodišču. Dražbene pogoje je mogoče vpoglcdati pri podpisanem sodišču soba št. 4 med uradnimi urami. C. kr. okrajno sodišče Žužemberk oddelek I. dne 9. februarja 1912. 420 TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE: 3559 Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke turbin Strokovna IzvrAItev vseh vrst načrtov Prevzet|e zgradb Tehnična iqnenja \ Vodovodi Električne centrale Turbine Milni Žage Opekarne Moderne apnenlce Obisk strokovnih Inženirjev na željo St 81/pr. Razpis. 477 Deželni zbor kranjski je za opravljanje geodetičnih del pri deželnih zgradbah ustanovil mesto zemljemerca. Deželni odbor bo to službo oddal s prejemki Vil., eventnaluo VI. ali V. plačilnega razreda deželnih uradnikov oziraje se na teoretično in praktično usposobljenost dotičnega prosilca. Prosilci za to mesto predlože naj svoje prošnje do 20. marca 1912 podpisanemu deželnemu odboru. Prošnje morajo biti opremljene s krstnim in domovinskim listom, s spričevalom o fizični sposobnosti, z dokazili o dovršenem dveletnem tečaju za zemljemerce na kaki avstrijski tehniški visoki šoli in s spričevalom o prebitem tozadevnem državnem izpitu in dokazili o znanju slovenskega ter nemškega jezika. V prošnji mora biti povedano, kako je dotičnik zadostil vojaški dolžnosti Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani, dne 15. februarja 1912. Potnih Srech® Slomšlaon nlica 2? 9 Ljubljani Destilacija sadnih vonjav in izdelovanje naravnih sokov priporoča: 3707 „SADNI „SADNI „SADNI „SADNI GBOG" GROG" GEOG" GROG" Izdelki solidni. ♦ Zaloga pohfflm in tapetniškega blaga ♦ Fr. Шшџ us, ifubljana Marije Terezije cesta št. 11. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd. јшРУШ^ i — . ri ji• uAli.Ut^.-.i« 6 j. Zmerne cene. 2924 □ Sprejemajo se tudi opreme hotelov. iss e e « a gnile! Seilanji borzni položaj kaže na to, da sc bodo vsled splošnega preobrata v doglednem času pojavile na efektnem trgu gotove premembe. — Manj" pomembni efekti utegnejo znatno oživeti, medtem ko je priCakovati pri drugih efektih, po katerih se raje povprašuje, z vso gotovostjo neka mlačnost. Resni borzni intoresentje dobe na željo proti povračilu poštnine strogo zanesljivo in zaupno pojasnilo o teh, kakor tudi o vseh mednarodnih efektih. 25. im 9 ^мишј лс., шмш Naslov za brzojavke: (tudi med borzno dobo) Gellesbank Wicn", telefon 22.833 (interurb). IUUBOLJS1 STRESIUK izborno brezalkoholno zgoščavo. je prijetne vonjave, izbornega okusa, je gorka zimska pijača. je vir novih' dohodkov za gostilne, kavarne, koiisumna društva. „SADNI GROG" obstoji delno iz naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav. GROG" je idejalna pijača za mladino in odrasle. GROG" se vživa pri svatbah, rodbinskih večerih itd. GROG" stane 1 kg, t. j. 25 porcij K 2 80, pri večjih odjemalcih znaten popust. Zastopstvo za Kranjsko in Spodnje Štajersko: 14/1 „SADNI „SHDNI „SADNI podjetje* Zajec & Horn, Ljubljana Dunajska cesta št. 73. z 1 in Ћ Več prostor гш prodajalno in delavnica za kovača ali kolarja se odda v najem. Več pove APGIF ЦАИРТМАМ^, Ljubljana, '»05 poljanska cesta šf. 67. Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. raiSBEt-Ijaoo in preuajange elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. is entilatorjl. Tnrtoo-generatcrgl, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločmce in žarnice vseh vrst. i927 preje Kolben in dir. v izpeljava mm vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje tekov, nakaznic in kreditnih pisem za vsa davna in stranska mesta »u- in inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNlCNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. iM И7> 1Ш $ B T Ш _____Osrednja menjalnicaj ^fivJL 1Ш иигчлј L, \NQl.lZ!c,ILE i. Pnrlnt7niP0' Baden' Ce5ka Kamtiica, Ce§kalioa, Brno, Gablima, N. Grsslitz, Krakov, Litomerice, Moravski 1 UUl U^lIltiC. zumberg, M8dlinq, Meran, Novi Jiftin, Plzon, Praga, Ltberce, Teplice-Senov.Oun.Novomcsto, Cvitava. Vodne tnrbins vseh sestav, IFrancIs, PeBton). Točna, cena in hiira popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za InšMranie. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz laskih velikih livaren in jeklaren. Za vele- in malo obrt. KRKU*» Ш jfHODAJH vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, sastavnic, sreils i. t. d., i. t. d. ~ Zavarovanis proti Ш)\ jri zmafi srai t шш;1ш№ ~ Prospette in cenike premij zasSoai in traako. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.