ISSN 0350-5561
9 I I KJ ^ JU JJUUIH
za kowe t»dfM
Pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami.
00
itevHka 42
sreda. 30. oktobra 2002
250 SIT
liilllio
VIJJ^KJI
Iz 170 na 540 kvadratnih metrov
Preseljena knjižnica
odpira vrata
VELENJE - DiJnis ob 12. uri bon« PrcScmovi K, v prostorih nekdanje Elcktrotvhnv, odprl» \tMh knji/nica Velenje. Po dolgih Idih prosUffske sliske hinlo knjižničarke, knjižniciirji in ol>
iskovaki velenjski' knjižnicc miike lairjc /adilisili.
Kol snit) žc napisali, sci izslav-bc obsíojcče knjižnicc preselili mJadInski in <^troSki <KJdelck. 'là ho na ni»vi lokaciji gostoval do
Ukrai.koboinov Vťlenjii uspeli pridobili nwe pn^sicre za ncv vo knjižnico. Ker pa je tudi začasna selitev velika pridobitev, se d^igodka ve.seiijo vsi zaposleni v KC IN Velenje. Vabi-
Za svetnike ZLSD
v svetu Mestne ràflie VelM|e
ùbkfoii
Srečko Meh
la iupwnu Meitae ob&ie Weeje
obkroži
jo va&. da <tó jim no otvoritvi pridružile. Udťležho jc obljubila lu-di ministrica za kuhuro Andrej» Rili 1er.
Pa i^c to. ()tri'«5ki in mladinski oddelek sta se îzbtîrih 170 kvadratnih mcirov preselila na 54i) k'vadrainih inciruv-Obtem jim ni osialo iiiř odveCnega prctslo-ra-sajsopť^legpreglcdjicjc po-slavljenji) knjižnih polie uredili ludi manj^> Čitalnico in pr<^-lor za kulturne prireditve in druge dcjavnmti za mlade bralce. Na novi lokaciji bodo red-nci zapoi^lci» štirje knjižničarji ùi knjižničarke, pomagal pa jim lui šc en javni delavec. Imajo tudi novo telefonsko številko;
Knjiliiica bo ]io otvoiitvi odprta danes popoldne, v soboto bo zaprta, po do sedaj znanenj odpiralnem Času pa bo na obeh lokacijah odprta od ponedeljka dalje. V prostorih dosedanje knjižnice bo v pritličju ^ urejen oJdclck za leposlovje, v nad-slropju pa strokovna literatura in Čitčdnica.
■ bš
Volitve 2002!
Dan dan volitev, sc na^lo pribli?.uje. vsakdanjik je. h(»cemo ah ne, zapolii,|en k to (emo. Volitviim se ni mo* goCv Izoj^nili m ulicHh, kjer so panoji dolK-scdno |)rck*|)ljc* ni s plakaH, ^ na zelenih poljanah jih ne manjka. Ta vsebi-nsi je zapolnila seveda tudi medije. Tudi tokratno ntevilko na^e^a tednika. Skuhali smo vam pribli^.nti kandidate /a ^.upane, objavljamo jih na 6..7. in H. strani, izmerili p» smo tudi predvolilni utrip. Najdete ^a na zadnj i siriini.
Obilica predvolilnega branja torej - ki naj vam bo prijetno in koristno. Na volitvah si namreč krojimo ^toJo prilxidnostl Menda kpÂo in prijaznej^t.
Naj osebnost 2002!
Pošliite predloge, nagrade čakajo
Izbor najlwlj priljubljene osebnosti v iztckajoCem letu je vuaScni uredništvu že tradicionalna prednovoletna akcija, razglasitev pa eden a^rednjih dogodkov na velikcnj silvestRwanju na Titovem trgu. ki ga prav tako tradicionabcî pripravlja na^a medijska hiSav .sodelovanju 7 Mestno občino Velenje, kulturnim ceninám in mnogimi sponzoiji. Tiidi letos Ixwte lahko izbirali in se ob tem polegt^-vali tudi za lepe tedenske nagrade, kijih bodo prispevali sponzorji Izbora naj osebnosti. Konec leta tvmo (^pravili íe veliko finalno řrehanje za gospc^dinjski aparat, ki ga bo tudi tokrat prispevalo Crorenje.
Mi sc torej na letoSnji izbor najosebnosii 2(1(12 že zavzeto pri-pravljamn. pripravile pa sc tudi vi. Žc v naslednji številki bomo objavili kupon, s katerim nam boste pi>magyli pripraviti sezjiam desetih olxanov. ki si po vaše m ninenju zaslužijo ta laskavi naslw. Razmislite torej, prihodnji teden pa začnemo!
■ Uredništvo
d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR
mOSTAVNltrVO v pM^msti CHtPf « StiPMi Vilnji M.: 89/197 SI 86
Z zlato naložliD . vzlatopnhoilna5tl107,8MHz
■ VËLEKJE
9770350556014
CMIna^ pobuda za ohranitev trgovine Oljka Šmartno ob Paki
Protest podpisalo 413 občanov
Pre<l nedavnim Jťpre<ÍstHÍmk uprnve<ldní.Škeilru/l>e Erj i/Vt> lei\j» (»vido OmÍHdí^' prejel protest proti ukinitvi Erine posloval* nice Oljk;! v Šmarini;m ob l^ikl. Poslala mu gn je Civilna pobuda 7.» ohranitev omenjene lrj>ovine, k njemu pu priložila ludi 413
podpisov c^čanov.
Kol s<) zapisali v obrazložilvi, kiipci konfekcijo in ostalega blaga vpaslovalnici Oljka sredi Smarincgii ob Paki najosirifjc proie-siirajo proli nameravani ukinilvi priljubljene, predvsem pa nujno polrebne in hkrali edine trgovine s lovrslnim biagom v šmarški oběíni iz več razlogov. )>Veliko prebivalcev na^' občine kupuje blago, poirebno za vsakdanje življenje samo v lej irgovini. .Starejši nimajo možnasti prcvo/a v (iddaljcnc večje prodajne ecnlre, saj av-lobusi nc vozijo, (Osebnih avtomobilov pa nimajo. Tega nekaterim med njimi ne dopušča tudi zdravje. Ni pa nas malo, ki nam nakupovanje v trgovskih hiSah predstavlja breme in se v malih prijaz-
Poslovna errota Oljka v središču Smartnega ob Paki namera' va Era prodati Civifna pobuda pa takšr)i odločitvi ostro
nasprotuje.
nih prodajalnah počutimo vehko bolje.« Ob koncu protestnega pisma so predsedniku uprave delniSke družbe Era Velenje dodali Se namig. Ce njihovih iKemeljitcv pri i')dločitvah glede usode poslovalnice Oljka ne hodo upoštevali, bodo opravili nakupe konfekcije v večjih centrih (Spar. TUŠ, Mercator. Era), lam pa bodo kupovali tudi eenejîsa živila. Njihova želja pa je, da denar t'tôUija v domači oWini, hkrali pa se ohranijo tu še deUrvna mesla. Po inťor-macijah, ki jih imajo na voljo, naj bi poslovalnica Oljka poslovala pozitivno,
O prtiiestu civilne pobude so na zadnji seji razpravljali Smarški sveiniki- Menili so,da proti volji lastnika tukajšnje okolje in tudi sami najbrž ne bodo mogli storili nič. Ob informaciji o nerentabilnosti posUwalnice pa so razmišljali, da bi bilo morda drugače, če bi bila posodobljena, kupcem v njej pa na voljo kakovostnejše blag(\
In kaj pravijo na Eri? V izjavi za javnost smo lahko med drugim prebrali, da skladno s strategijo Brc na področju maloprodaje razvijajo predvsem trgovine tipa supermarket za prehrano in ADUT-vse za dom in g<.)spCidinjstvo. Paslovna enota Oljka v Šmartnem ob Paki je zelo majhna tekstilna Irgovina, ki že nekaj let ne posluje rentabilno, zato ne bovečposlovaJapod okriljem Skupino Era. Za odkup prodajalne sc zanima kar nekaj posameznikov. Del blaga od ponudbe trgovine Oljka bodo lahko krajani Í5martnega ob Paki in okolice kupovah v sodobni,prenovljeni prodajalni Market Šmanno ob Paki.
■ Tp
CD vizitka - darilce z veienJsl(o identiteto
VELENJE- IzSla je CD-vizitka s kratkim umelniSkim vide-olilmom o Velenju in istoimensko sodobno velenjsko »himno« Mesto s sanjami. Poleg legajo na C'D-vizitki nedavni reprezentančni knjižni izdaji identična (foto) monografij a Velenje s predstavitvenim besedilom v slovenskem in angleškem jeziku ter interaktivna povezava na občinske ?ple1ne strani s številnimi podatki o mestni občini Velenje. CT)-vizilko, ki ima slogan Nova podoba Velenja in jc s svojo informalivnoprcd-slavitveno vsebino svojevrsten prispevek k strategiji e-mesla ter izvirno darilce z veleiysko identiteto, sta izdala MO Velenje in Velcnjîika knjižna fundacija. Imetniki oz. prejemniki serije osebne velenjsko CD-vizitkc bodo v prvi vrsti izka/j^ni meceni in donatorji šaleške knjige (po.samezniki in družbe, kakor so dejavni)si Velenjske knjižne 1'iindacije npr. že doslej pi^dprli MO Velenje, Premogovnik Velenje, Gorenje, Petrol idr.), inačica CD-vizilke pa bo predvidoma kmalu tudi v prosti prodaji.
Zakaj Je zamujala obnova Stanetove ceste v Velenju?
»Velja pravilo, da so velenjski izvajalci prvi med enakimi!«
V letošnjem letuje proračun mestne občine Velenje za obnovo dotrajanih cosi v samom središču mesta namenil lOS milijo-ncïv tolarjev. V teh dneh so obnove v glavne m že končane,žal pa pri icm izvajalci na vseh cid-sekih niso uspeli del dokončali
v	pogodbenih rokih. Najbolj so zamujali pri obnovi Stanetove ceste pod Šmarskim župniSčem. Zanimalo nas je, zakaj je prišlo do skoraj mesečne zamude in ludi, koliko (če jo bo) bo to podražilo nemajhno investicijo. O kcmčanih in obnovljenih cestah smo se pogovarjali s Tonelom Brodnikom, predstojnikom Uradazajavne gospodarske zadeve pri mestni občini Velenje.
Naj spomnimo, da je letos mestni proračun financiral obnovo itirih večjih cesl; Prešernove, Jenkcïve, Stanetove in Ul-rihove ceste. Brodnik doda-ja:>»Vsi odseki so sedaj končani, dejstvo pa je, da povsod ni šlo vse gladko. Eden od n&rlogovje bila zamudna menjava vodov<i-da na nekaterih odsekih, 1er menjava priključkov /n kanalizacijske vode pri individualnih hišah. Nekaj težav smo imeli tudi z lastniki zemljišč. Pogodbena vrednost za obnovo Prešernove ceste je vredna 17 milijonov, Jenkove 22, Slanetova 36 in Ul-rihovc 33 milijonov SIT Za zadnji dve bo 50% investicije pokrilo Komunalno podjetje Velenje, pol pa proračun.«
Ah torej zaostanki niso po-draitili investicij? »Prešernovo ce^toso i/vajalci končali Í4dni pred rokom. Jenkova je hila končana na nik. UIrihova prav tako ločno na rok. Pri Stanelo-
vi	cesti pa je hil precejšen m-mik. kar so občutili tudi krajani. Veliko klicev sem sprejel tudi sam. Jenkova cesta l>o ah koncu stala nekaj manj kot je pogodbena vrednost, vsi trije ostali od.seki pa hod» /a približno HK^ dražji« kot so bile
sklenjene poj^odbe. Do te^a je prišlo predvsem zaradi količin, ker se skontj vedno /:u<Hli« <la pri obnovi pride dt» dodatnih del. ki jih je prvotno nemogoče planirati.«
Po mcslu pa seje veliko govorilo tudi o izbiri izvajalca- podjetja Pori d.o.o., ki ga poznamo po številnih drugih dejavnostih, med katerimi do tega poletja ni bilo obnovo cesl. Vsekakor podjetje za 10 dejavnost ni specializirano, zalo si je moralo pomagali s podizvajalci. Zanimivo je, daje za podjetje večino del opravil Vegrad,ki seje na občinski razpis za obnovo cost prijavil ludi sam, a ni Zalo smo Toneta Bri^dnika vprašali, ali je razpisna komisija bila seznanjena ludi s lem, da bo moralo izbrano podjelje najemati podi-
jetje pa je izpolnjevalo vse raz* pisane poboje. Na Stanetovi ce* sti je res dela izvajal Ve^rad, pa tudi na ost«ilih ce.stah. Za polaganje asfalta so najeli podjelje »Asfalti Ptuj«, kije bilo najugodnejše. Ve{>rad na razpisu pač ni uspel, ker je bii dražji. Verjetno je kot podizvajalec <le« la izvajal /a nižjo ceno. kot jo je ponudil nam. Na to lahk^i rečem le, daje v gradbeništvu vedno malo »špeha«, malo rezerve. Občini pa Je cilj, da dela lz>'a-jajo domača podjetja, če se le da, se držimo prsivil», da so velenjska podjetja pri izbiri i/>'a-jalcev prva med enakimi.^c
Foitova končana v teh dneh?
Pred dobrima dvema tednoma je Slekla tudi obnova Foito-
Obnova Foitove ceste je prejšnji teden povzročata vročo kri predvsem ob prometnih konicah. Obvozi so bili nujni, gneča pa
nepopisna.
ve ceste v Velenju. Ore za zelo dotrajano štiri pasovno cesto, ki povezuje Velenje in Šoštanj, zalo sodi med magistralne ceste, kaiorih v7držcvanjc financira država. Mestna občina Velenje bo s proračunskimi sredstvi financirala le obnovo pločnikov. Ob lem nekateri lokalni veljaki opozarjajo, da bi morala občina poskrbeti, da bi se hkratiz obnovo ce.stc menjali ludi dotrajani komunalni vodi pod njo. Zakaj se 10 ni zgodilo, smo vprašali našega sogovornika. »Iti lela smosetrudili.dajedržava ul)-novo Foitove uvrstilo v državni proračun. Vredn<»st t)l)nove ho milijonov. DrŽava Je objavila javni razpis in na nJem izhni-la podjetje »Asfalti« Ptuj. Občina seje obveza la. da bomo obnovili pločnike oh Poitovi cesti. Takoj pi\ sm<» se pove/ali s Komunalnim p(Kljeljem Velenje. Vodovodni sistem (mkI Foitovo cesto so že zamenjali. kanalizacija pa Je malo večji problem. Celo Stari» Velenje ima namreč mešan kanal. Na KJ' Velenje menijo, da trenutno ni potrebno men,jati sistema. Ob desni strani Foitove ceste pa naj bi z^imenjali pi) novem sistemu 7. vlečenjem plastičnih cevi, zalo ceste ne ludi p4» olmovi bo treba prekopavali.«
Rok za obnovo se izleka s koncem okiobra, a bo skoraj zagotovo podaljšaj včas med ali po praznikih.
■ Bojana Špegei, foto: vos
Tvajalcc. Sploh pri obncwi Stanetove se jih je iz.menjalo kar nekaj, čemur ludi lahko pripišemo zi^mudo pri dokončanju del. » Pri izbiri Je bil pni krite-rij najugodnejša |>oniidhn pod* jetja Fori d4>.o.. Njihova ponudba je hila približno za 2 milijona SIT nižja kot ostale. Odpiranje ponudb je bilo Javno, pod-
Popravek
Ob dnevu spomina
Pri objavi članka »Ob dnevu spomina« je prišlo do neprijcinc napake v napovedi ure komemoracije v Smarlncm ob Paki. Spominska svečanost pri spomeniku v središču kraja bo 1. novembra ob H. uri in ne ob 11.. koi.smosporočili v prejšnji številki. Območno združenje borcev in udeiežencev NOB Velenje
Vaška skupnost In Kulturno društvo Gorenje
Bo sedaj dejavnost v domu bolje zaživela?
GOKENJE^ 26. oktobra - V splet prireditev ob prazniku občine Šmartno ob Paki so se vključili tudi krajani vaške skupnosti Ciorei^e in člani tamkajšnjega kulturnej^a društva. S krajšo priložnostno slovesnostjo. ki je • na presenečenje nekaterih pritegnila zelo malo krajanov • so svojemu namenu predali obnovljene prostore tamkajšnjega doma krajanov.
Predsednik vit.Ške skupnosti GoreT\je Miran Dobrave je v nagovoru zbrane seznanil, da so se po odkupu objekla od Kmetijsko zadruge Šaleáka dolina (denarje zagotovila občina Smart-no ob Paki) najprej lotili obnove strehe. Kljub temu je dom sameval Z ustanovitvijo kulturnega društva, leta 1995, je dejavnost v njem nekoliko zaživela, vendar pa so nemogoči pogoji za delovanje skupin, za organiziranje raznih prireditev
»dali idejo, da jc potrebno čim prej zavihal i rokave in kar se da pc^sioriti sami, za i«l;ila dela pa poiskali najugodnejše ponudnike, Rezuhali lega dela so danes prod vami.«
Za obnovo prostorov doma krajanov so doslej porabili več kol tri milijone tolarjev. Od lega je dva milijona SIT prispevala občina od prodaje zgornjih prostorov, 300 iLsoč SIT je primaknilo ministrstvo zakuhur(5, za le namene so porabili izkupiček od devetih pred,slav domaČe gledališke skupine (igralci sose odpovedali honorarju in polnim stroškom), nekaj stvari so »nafehtali«, opravili pa so tudi več kol 500 prmtovoljnih ur. Prejšnji mesec so pripravili kulturno prireditev z naslovom Drug drugemu veselje dajmo, izkupiček od prireditve (338 ti-.soč SIT) pa bodo porabili za obnovo odra. Ob koncu se je Mi-

ran Dobrave zahvalil vsem, ki s<-) jim pomagaU pri obnovi doma in izrazil upanje, da bo v njem sedaj bolj živahno, da ga bodo krajani s pridom korisliliza razne poircbe.
Šmarški žup«tn Ivan Rakun pa je krajanom, predvsem pa mla-
Z otvor/ive
dim zaželel, da bi pridobitev izkoristili za kulturne, športne dejavnosti in ludi sicer za druženje.
Priložnostno slovesnost so popestrili domači mladi pcvci. ke, harmonikar in olroška folklorna skupina.
■ Tp
■ÉikíL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklh. Cena posamerne^s pTvoija ^D SfT, iT>eseina naroCnira 940 SfT. tnmeseCra naročnina 2750 SfT, pđietre nsočnina 5.340 SIT. IMna naroCnifia 9.900 SIT.
UredniSTvG: SonsZakc^ek (cifreklorin glavni urednik), ^ns Vovk (odgovorni urednik), M lieras XrstiC-Plai^nc (pcrno£nlca ursdnlka}. Janez Ple$fl(k, Tatjana Podgofâek, BoianaŠpeg^ (novinaql). Mir^Zakoi^ iuredntca radija). Janja Košu^špegel {teiiniCna uradnica), Toma} 6«r$ak (oblikovalec}. Propaganda: Nina Jug {vodfa propagande), Saáo
KoneCrvk, Jiye BenfinlK (propagandista)'
Sedet uredniltva in uprave: 3320 Velenje. Ktdnceva 2a. p. p. 202,
telefon {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854 E*majl: press ®na»9S .si
Oblikovanje In graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk TIsterra SET d.d, Nahbda: 5.400 l2vodw NenaroCenih fotografIj In rokopisov ne vraiamo!
Po zakonu o DOV je 'Usi čas' uvr^n med proizvode Infonnalivnega znaCaja za kaiers se pfaCu|e davek po znižam stopnji
Šolski center Velenje
Kljub zamiku začetek še letos
l\> nHpi»vťdíh naij bi tcmeUni man M r^rudnjo nadomoMnih uvnih dchivnic m luknciji Stari ja^tík pohj/îli že ob leCu^nJcm pravniku Mestne ol>cinc Velenje prejšnji mi*s«c. A, sl* dci cl^nťs v zvc/i s tem ni nič /godilo. Sc m^ir stvari /opletajo?
»f as je vse prej kol naS zaveznik,« sc jíř lîdzval na naš*? vprašanje I.oktobra poiuivnoimcnwa-nI direktor ÎcîLskega cenlra Velenje Ivnn Kotnik,'« in nadaljeval: »Res je odprtih 5e nekajvpraivanj, vendar akiivnosii tečejo.« Premoge >vnik Velenje. I«a2>inlk k'^kaclje na Slarero jašku, jc od Sklada knje-tijf>kjh zemljiSi RS In Slovenskih žele/jiicodkupil del zcmljiiCa, na Upríívn<^ enoto Velenje je že vložil zahtevek/-a pri dobile v gradbenega d<.wt'>ljenja- V leh dneh naj bi sc na mini.slrslvu za gcx>pt)daistvo cer St^lstvo. znanost In šport dogovorili o vodenju naložbe. Ivan Kolnik pričukuje začetek aktivnosti na terenu še leioânjo jesen. Mimogrede, na lej lokaciji od le-loisnjega junija daije deluje med-podjetniški center, ki sta ga usta-novila Premogovnik Velenje in iTiinislrstvo za Šolstvo, znanost in Spt^ri, z ureditvijo nadomestnih učilnic pa bi tudi njemu zagotovili normalneji^e delovne pogoje.
Na n<wi lokaciji bodo v prvi lazi urcdiii 28()0 k'vadratnih metrov površin in za to namenlii 380 milijonov k^larjtfv. Glavnino denarja (171) milijiinov Sfl' ) bo zagotovil Premogt>vnlk Velenje, ki (odkupuje obstoječe učntí delavnice vokviruCïorenja (namenil jih bo zadcjavnosi hčerinskega pcodjei-ja). njegwojc tudi zemljišče na Starem ja^u. |iX)milijonov tolarjev bo za razvi^j raedpodjetniSke-ga izobraževalnega centra prispevalo ministrstvo z^ Šolstvo, znanost in spori, prav toliko pa naj bi
primaknilo ^e minisirstvi^ za gtv spodarstni.»Denar slednjega, ki ga bomo potrebovali za zadnjo gradbeno fazx\ je v bislvu odprt in zaradi tcgn Šc nimamo končane finančne konstrukcije.« Na vprašanje. ali bodo kl jub zamiku in nekaterim iHjpriim vprašanjem organizirali pt^uk v nadomestnih učnih delavnicah seplembra 2003, kot so napovedali, je Ivan Kolnik od-gt)voril: » Vse je tako zaslavlje-noj<
Na novo lokacijo bodo poleg učnih delavnic preselili ludi nekaj praktičnega pouka Ialioratorijev iz Trga mladosti, tu izprazjijcnc učilnice pa bodo namenili predvsem za višješolske sirokíwne programe. ki naj bi jih organizirali v Velenju v naslednjih Študijskih letih: program informatike oziroma računalništva, turizma, energetike in šc nekatere druge. »S tem bomo reSili prostorsko stisko naših šiudentov, česar pa ne m^v rem irdiii za naše srednješolske programe. Pristojno ministrstvo ram je sicer naklonjeno in nam plačuje najemnino za 15speciali-zjranih učilnic^ toda pouka zaradi Še vedno prevelike prostorske stiske v srednjih Šolah ne moremo organizirali tako. kol smo načrUívali.'I\isozg(^dbe Se precej odprte.«
S kako veliko prostorsko slisko se ubadajo na ccnlru med drugim i^ovomo kaže podaiek, da la trenutek izvajajo pouk kar na 11 lo-kiK'ijah. 'lêmu primerna je tudi ka-kovcîsi izobraževanja. Za njeno rešitev imajo pripravljenih več možJ)osli. V delu bližnje posicvne slavhe Farmin bi lahko uredili učilnice ali pr(*>tore za spremljajoče dejavnosli, kol so knjižnica, kabineli. V predalih imajo >shra-njene tudi idejne rešitve za novo Šolsko ;^radbt\ ki bi jo umestili
med gimnazijo in stavbo, v kaie-ri danes izobražujejo dijake strojne 1er rudarske Štile. Rešitev se ponuja Se v rve/i z dijaškim domom. Takšnega kot ga imajo danes, po mnenju Ivana Ki^lnika, ne rabijo. Potrebne nastanitvene zm<^ljiv(«li za dijake in študente bi lahko uredili kje dmgje.
■ Tp
V podporo referendumu za preveč plačano »telefonijo«
Rok za zbiranje 40 tisoč podpisov že teče
Od hrvdc prejšnje^» (odna n» sede/ih upravnih enot po Sloveniji, na njihovih i/]>ost«ivah in kra« jvvnih uradih /hirajo podpise v podporo |>4>hudi, ki jo Je vlo/JI Darko Kras. predsednik Vseslovenskega zdruz^nja upravičencev do vračila vlaganj v tclckomuni-kiđcijsko <»mre/jť.
Z njo se združenje zavzema z^ razpis referenduma v zvezi s predlogom sprememb in dopolnitev
zakona o vračanju vlaganj v lele-komunikacijsk<'> omrežje. Zahtevo mora p\>dpreli 40 tisoč volil-cev, podpise pa bodo zbirali do 6. decembra.
Podpc^ro lahko na pc^'bnem obrazcu podpiše vsak polnoleten državljan z volilno pravic(^ na sedežu upravne enote, njeni izpostavi ali krajevnem uradu na c>b-močju stalnega bivališča. Obrazen mora p<u1pisati osebno pred
referentom.sviijo istovelnixsl pa mora dokazati z veljavnim osebnim tk'ïk'umeniom. Podpisane obrazce morajo voli Ici posredovati aktivistom združenja v njihovi lokalni skupnc^li ali ga poslali na sedež, združenja: Vseslwensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko
omrežje. Trg svoliode 7,22?0 L^.
narl v Skwenskih Croricah.
■ tp
Srečko Meh
za župana
Mestne občine Velenje
obkrožL
ZDRUZENA LISTA
socialnih demokratov
www.zisd-velenje.com

Da se sliši tvoj glas !
Nadaljujmo skupaj!
Župan Srečko Meh, svetnica in svetniki ZLSD Velenje v svetu MO Velenje
se zahvaljujemo za zaupanje in podporo v tem mandatu!
Srečko Meh Župan
Bojan Kontič Podžupan
Jože Zupančič Pavel Grošelj
mag. FrancAvberšek Ivan Janežič
Franc Blatnik
Marija Marjana Koren Fadii Krupic
Bojan Škarja
Bojan Voh
Stane Planine
Jozo Dračko
Svetniška skupina ZLSD Velenje
AKTUALNO
"«te
30. oktobra 2002
Iskra Feriti
Tudi množično odpuščanje
V V
l^djcljv Iskr» rcrUi, kiiUTeua večinski lastnik jť Kolektor i/ Idrtjc, in ki ima svoj obrat tu<ii na Ljubnem, íaí dalj ^ďsa posluje z veliki likvidnostnimi težavami. Pri i.skanju rešitev, s katerimi hi preprečili stečaj druxbe. najbolj bnde V4>Či program pre.se/Jiib de* lavcov.
Branko Amon, sekretar velenjskega Območnega Sindikata kovin,ske in elektrc» industrije nam jc ptwcdal. du naj bi bilo koiicc maja prihodnje Itlo v obratih na Ljubnem in v Ljubijani od .seda-njiii 39(1 zapťJslenih v?«ga Ic 5e I5il dclavccv. Na Ljubnem naj bi sc Slevilo zapaslenlhprcpi>ic>vilo. cxJ približno JOLI dclavccv na Ic 46. Kje so vm^ki za nastali pok^ííij? » Po níL^ presoji je tonikptidjei-ja prisujpil k relevanju zadev prepozno In ne dovolj poglobljeno. Prepričani smo, da ima Kt^leklor Iz [drijc precejšnje icžavc sam & sabo, vodstvo Iskre Feriti pa glede na spremembe na tržiSOu nI pravc>ia.sno zagoiovik) new I h pro-gram(W in novih iržnlb priložnost. Lanski teroristični napad na /DA, na katerega sedaj valijo vso krivdo, naj bi bil-pona^cm mnenju - bolj dobrodtj^l izgovor za
slabo poslovanje podjetja. Na la trg je bila v prccejSnji meri vezana pn>izvïxlnja in pn^daja izdelkov Iskre Feriti, vendar so se težave začele kopičiti začele kopičiti že leta 2000. »
Na naSe začudenje, zakaj sindikat ni ukrepal že prej. je Branko Amon zatrdil, da se je ta tvorno vključil v pripravo programa presežnih delavcev, nemalokrat zahteval od vodstva podjetja, da ga popravi, kar je to z ncgodíwanjem napcwled ludi storilo. »Žal, nimamo lakih pristojnosti, da bi lahko zamenjali vodstvo podjetja. Še pretokii Informacij nam kljub prizadevanjem ni uspelo uredili tako. kot bi si želeli. Mimogrede - pred 14 dnevi se je zgodila skupSčina podjetja, kije sprejela program in ga finančne» ovredm>tila, mi pa smo bili seznanjeni o tem. kaj pi)-meni la za zapislene šele leden dni kasneje.» Kol nam je §e jxv vedal Amon, so izvedeli, da so lastniki na skupščini podjetja potrdili sanacijski program, vključno s prt^gramt^m presežnih delavcev in se (îbvezali. da bodo ohranili proizvodno na obeh lokacijah. Prav tako naj bi podjetje zagotovilo denar za odpravnino, izplaCali
pa naj bi jo v skladu z now sprejetim zakonom o delovnih razmerjih v začetku naslednjega leta. »To seveda pomeni» da bodo odpravnine nižje, bodo pa v skladu s programom presežnih delavcev. Nekoliko so spremenili tudi končno istcvilo zaposlenih. Približno 180 dclavcev naj bi ostalo v podjetju- Na novo naj bi namreč Iskra Feriti registrirala invalidsko dejavnost.Tudi na Ljubnem nekaj delavcev izpt^lnjuje pogoje za zaposlitev v invalidskem podjetju.»
Pt>klicali smo ác v Iskra Feriti. Direktor Marko Živec nam je v pisni informaciji spt>r(5Čil, da podjetje posluje z velikimi težavami od poletja 2001. Ic so posledica hude tržne krizo na pc^dročju elek-trimike, ài zJa.sti telekomunikacij, ki so pomembni odjemalci njlhtv vih izdelkov. Kriza Ima globalne razsežnosti In bi težko napovedali njen konce. »Dejstvo je, da lastniki družbe terjajo pozitivne rezultate- V zaščito ohranitve programa iiziromaptislovanja družbe moramo drastično zmanjkati slroske. Pi^leg lega se je vodstvo na razmere že odzvalo s pridobivanjem nadomestjiih kupLVv in tr-
gov. »
Na osnovi sprejetih izhodi?^ so pripravili sanacijski program, ki .so ga v milejSi obliki izvedli lani jeseni, zaradi nadaljnjega zaostrovanja krize pa so letos pripravili Še radikalnejše piisege. lakšen sanacijski prcîgram so sredi prej.<nje-ga mcseca prvič obravnavali na skupščini družbe, dokončno pa (skupaj še s finančno sanacijo) pa v začetku (oktobra. Živec nam je potrdil, da je večinski lastnik z odobritvijo dezinvestieije zagotovil potreben denar za poplačalo obveznosti do presežnih delavcev v celoli in v skladu z zakonskimi ^ioločili. »Omenjeni ukrepi bodo skupaj z razvojno-tržnimi aktivnostmi. ki že dajejo prve sadove vobliki novih izdelkov, kupcev in trgov, omogočili vodstvu družbe, t.la prld(H)i čas za izvedbo pc^kw-nega pret^braia ierzagoti>vl normalno poslovanje v prihodnje.«
E\>predvklevanjih naj bipiidjct-jc, v katerem bo redno zapt^sle-nih od 150 do 16Í) delavcev, prl-bližn<^ 30 pa v n<wo ustanovljenem invalidskem podjetju, poslovalo leta 2003 pozitivno.
■ tp
Družinsko podjetje Rednak Iz Šoštanja
Med najiiitreje rastočimi
Tri Iclđ je od (akrat, ko je družinsko podjetje Rednak I/. Horjana pri Šoštanju kupilo obral k(mfekeije nekdanje Ti»va r-ne usnja Soslanj in prevzelo 7(i zaposlenih toga ohratn. Takrat so jim mnogo napovedovali črno pri» hodnost, Rednnkovf pa v teh letih dokii/ujejo prav naspnilno. D^nes /jiposlujcjo že 120 delavcev. že drugič zapored pa seje podjetje uvrstili med 54M> najhitreje ra.stočih p^idjetij v Sloveni* ji. Pi»da(ek najbrž ne bi v^hudil posťbnet^H Ainimanja, ve ne i)i ^lo tň tekstilno in usnjarsko dojav-nost, ki že nekaj let bije v Sloveniji plat zvona.
V primerjavi z lanskim letom so dvignili prodajo in v primerjavi z uspešnim letom 2tX)Í ptjvečali prihodke družíce od 4i) do .SO odstotkov. Približno 40 odstotkov predvsem mtxlne konfckcije iz usnja in jcansa prodajo na zahtevnih tujih Trgih- V sosednjo Italijo Izvažajo direktno» preko tamkajšnjega pivlovnega partnerja pa njihtwe Izdelke prodajajo po celem svetu. Modn<^ konfekcijo izdelujejo za nekatere vrhunske modne oblikovalce, kot so Dolcc liCîabbana. Cîii>ipo Armani, Sah-za, Ciiafranco Ferre, Piazza Sem-pkine, (îreenlîeld in Zegna Sport. Nekaj malega iíc vedno proizvajajo za industrijo usnja Vrhnika, Možnost «"îdeliwanja si zagotavljajo s kakovostjo, primerno ceno in spti^tiwanjem dogovorjenih rçïkov. »Čeprav so poskwni partnerji zahtevni, se zavedamo, da poslovanje z njimi daje vcćjc nH>žnostj za iibsioj, bolj pa z-a
nadaljnji razvoj podjetja. Vsak tolar vložimo v piwodobliev tehno-l<5gije in si tudi na takšen način zagotavljamo konkurenčnost,« so povedali Rednakovi: oče Miran je direktor podjetja, pri vodenju
oprema), s katerimi tesno sodelujemo, v na^ih prizadevanjih pa nam stoji ob strani tudi vodstvo občine,« je dodala Mira Rednak.
Poleg modne konfekcije iz usnja in jeansa, proizvodnje delo-
formacij ni.
Pred nedavnim sose lotili še ene večje naložbe - v neposredni bližini obstoječih prostonw pc^d-jelja gradijo večnamenski gostinski obrat. Sv(^jemu namenu naj bi
»Podjetje Je družinsko podjetje, kar Je zeto pomembno. Naše odfočite so skupne, prav tako
vsi vtagamo v razvoj,« zatrjujejo Rednakovi
pa mu pomagajoče žena Mira ter iHroka Damjan in Dejan.
Da lahko zadostijo zahtevam države, poravnajo obveznosti di> zaposlenih tervlagajovrazvoj.so vložili ogrc^mno trmla sami in tudi delavci. »Oh tem pa moram poudariti, da je na^ p^^djeije družinsko v pravem pomenu besede: o zadevah odh^amo skupaj, prav tako vsi vlagamo v razvoj, kar je v teh časih zelo pomembno, lo uspe malokomu. V bližini pa imamo Še dobre sosede (Gorenje Notranja
vnih oblačil, rokavic in čevljev, osnovni ptx^gram podjetja dopolnjujeta še malo in vek'pn;xlaja. Letos so raz.^irili lastno maloprodajno mreži z novo prodajalno, dejavnost na področju veleprodaje pa so .si zagotovili z nakupom podjetja Emona Merkur Ptuj. Kotsi> p<Hlčrlali. 2 oblikovanjem lastnih mrež želijo imeti ncp{*;reden .stik s kupci in lakopridtibili informacije o prednostih in morebitnih pomanjkljivostih njihovih izdelkov, Prek posrednikov takih in-
ga predali maja prihodnje leto. V zgornji etaži bodo uredili poslovne prostore, v spi>dnjih pa večnamensko jedilnico, ki jo bodo po-leg zaposlenih lahkospridom izkoristili (udi drugi občani za pripravo pomembncj.ših taksnih In drugačnih praznovanj. Širitev dejavnosti je, po mnenju Rednako-vih, glede na čase in razmere po-irebna, prav tako večje irŽisče, ■ Tp
Premogovnik Velenje
Izjava za javnost
Sir^ vodstvo p(^lovncga sistema Premogovnik Velenje, izvršilni odbor sindikata podjetja In svcl delavcev, so obravnavali In píKlprlí program nadaljnjega razvoja podjetja, ki gaje predstavil direktor dr. Evgen Dervarič. 'LakSna podpora je logična posledica podpore strateškemu razvoju Holdinga Slovenske elektrarne, ki ga je v začetku septembra letos, v Premogovniku predstavilo vodstvo holdinga.
V Premogovniku Velenje smo odločeni, da bo na^ pt>slovan-je tudi v prihodnje u.snierjala začrtana strategija pri procesu pridobivanja premoga, ki smo jo v podjetju pripravili kot odgovor na tržne Izzive. Ob tem ac sicer zavedamo, da ima driava kol. ustanoviteljica in posredna večinska lastnica na naSc delovanje določen vj^liv, asmo prepričani, da jeeilj drŽave kot dobrega gmpo-da^ja, da ohrani z.nanje in delovna mesta in s tem tudi pomemben in zanesljiv energeiski vir.
■ Vodstvo Premogovnika izvršilni odbor sindikata Premogovnika Svet delavcev Premogovnika
Stranka Naprej Slovenija poskrbela za afero
Kandidati za župane proti svoji volji?
VVťlenJu sel>o na leta^iyíh lak;dníh volitvah/a župana mestne ohěinť potegovalo Sest kandidatov in kandidatka. OI)činsk<i vo* liln;i komisijai je prejSnji torek i/žrebala tudi vrstni r«d za vt>-lilne listič«. Na njem bo na prvem mestu zapisano ime šestindvajset letne kandidatke Bernarde Slehta, ki jo je na sedežu volilne komisije prijavil kongres .stranke Naprej Slovenija. VikIí jo nesojeni predsedniški kandidat Rlaž Svetek. Stranka je vlo/ila kandidature /a župane v kar 84 občinah po državi« mnogi kandidati pa 7à\ to niso vedeli v.se da javne ohjave v medijih. 'lUdi Ikrnarda Šlehta pravi, da Je med r\jtmi. kandidature pa. žal, /aradi kratkih rokov ni uspela pravočasno umakniti.
Kosmih hoteli stopiti v slik s kandidatko za velenjsko županjo, da bi nam povedala več o sebi, smo nascdcžustranke v Ljubljani izvedeli, da nimajo niti njenega telefc^na, nili elektron.skega naslova. Na vprašanje, kako poiem stopijo v slik z njo, smo dobili odgovor, da k:mdidati sami kličejo na sedež stranke. Po faksu so nam poslali njeno privolitev/a kandidaturo na listi za velenjske svelnike, druge, ki naj bi dokazovala, daje podpisala kandidaturo za velenjsko županjo, pa niso našli. S pomočjo njenega očeta smo Bernardo dobili preko (îSM-a. Bernarda Šlehla je namreč he študentka, ki v Mariboru končuje študij razrednega pouka na Pedagoški fakulteti. Ko smo uspeli navezati .stik 7 njo. nam je potrdila» da je za stranko podpisala neke papirje in da je pred vložitvijo kandidature nihče ni vprašal, če bi želela kandidirali za županjo, Re.s pajc ludi, da sojo poklleali z velenjske volilne komisije, in da je na vprašanje, ali je podpisala kandidaturo, odgovorilaz «da«, saj po njenih besedah ni natančno vedela, zakaj gre. Vedela je le, daje nekaj podpisala, lega pa ni mogla zanikali.
V sredo dopoldne je Bernarda Slehla prišla v Velenje. Da nam pojasni, kako seje njeno ime znašlo med kandidati /a županjo, »\ Mariboru so v STUK, Kjer honorarno delam kot natakiiri-ca, prišli trije neznanci, ki so hodili od mize do mize in nagovarjali u^ste, da Jim piKlpišejo s sabo prinešene papirje. To mi seveda ni dajalo občutka, da gre za kaij resnega. Prišli so tudi do mene in po dolgem pogovoru sem podpisala »papirje« v prepričar\ju, da gre /a podpise, kijih stranka potrebuje, da ho lahko soilelovala na lokalnih volitvah. Oh tem sem jim še rekla, da podpišem. Če nebom imela nobenih ol)veznosti do njih in oni ne do mene. In to so mi zagotovili. O svoji kandidaturi /n županjo sem žal i/vedela prepo/no, da bi jo lahko umaknila. Živim namreč v Mariboru, da sem res kandidatlui sem po opozorilu znancev izvedela preko interneta.«
In kako Bernarda occnjuje to, kar si jc v njenem imenu (in imenu preccjŠnjcga Števila drugih kandidatov po Sloveniji, ki so tako kol ona. za svojo kandidaturo lz\'edeli iz medijev) privoščila stranka Naprej Slovenija? »Tega ne odobravam. Ne zdi se mi umno. Vržena sem v Čudno situacijo. Nimam nobene ambicye, da hi se po končanem študi^iu vrnila v Ve!ei\ie, kjer sedaj kandidiram proti svoji voyi. Študij bom nadaljevala na Takulteti za šp4»rt, moje edine zelje v žlv|jer\ju so, da se posvetim športu, poli* tika pa me niti najmanj ne zanima.<( Ali bo stranko in njenega predsednika ložila ali kako drugače ukrepala, pa se še ni odločila. Ve pa, da bo odslej krepko premislila, preden bo kaj podpisala.
■ Bojana Špegei
Zgornja Savinjska dolina
»
« se ne
bo pustil kar tako
v Zgornji Savinjski dolini ima stranka Naprej Slovenija kar pel kandidatov za župana, torej v vseh občinah, razen v občini Solčava.
Kol nam je uspelo izvedeli, sla vsaj dva med njimi zamudila priložnost za umik kandidature, saj sla se znašJa med kandidati za župana iako kol kandidatka le stranke Bernarda Šlehla v Mesi-ni občini Velenje.
Janko Stucelj« kandidat za župana v občini Na7^i;je namje povedal, da nc bo pripravil nikakršnih aktivnosti v predvolilnem času, saj se je na seznamu zn^išcl praktično proti svoji volji. Odgovoril ni niti na našvprašalnik, s katerim smo v uredništvu kandidatom za župane omogočili brezplačno predstavitev. Uroš Be-netek. kiindidal te stnmke za župana v občini Mozirje pa se -kot je podčrtal - tej »zafrkanciji« ne bo pustil kar tako. Pogovor na mozirski policijski postaji jc že opravil, minuli petek pa naj bi se sešel Še s svojim odveinikt^m. Na pogtworu naj bi poskušala proučiti možnosti za tožbo na sodišču.
■ tp

30. oktobra 2002 "^AS
DOGODKI
Med zadnjimi so se prejšnjo sredo razšli tudi šoštanjski svetniki
Sola si zasluži dobro
arhitekturno rešitev
ŠOŠ TANJ, 23. oktohm - Čeprav je bilo na (Jnevneni redu petnajst l(»ćk. je i«I(> /elo hitn». Potrjene, bre/. kjikšnih pitsehnih riu-prav, so bili.' vse točke, »ičenši s predtouom o spremembah in do-polnitvah <Mlloka » p4»vmitvi slro^kov volilne kiimpanje /m volitve Članov sveta in župana ol>ćine Sf>slai\j.
Po njem bodo do dcinc povrniivc stroskovvoliinc kampanje upravičeni organizatorji volilne kampanje oziroma kandidjiii za župana, za katere bo g]as(5valo najmanj 10 odsioikov od skupnega Števila volilnih upravičencev, lisiih, ki so glasovali. En glas je ocenjen na Al) lolaijev. V morehiinem i^upanskem dnigem krogu bo glas veljal 60 tolaijev.
Pozitivno za novo ravnateljico
Edina ra/prava, če rzv/amemo pobude ob koneu. je bila oh dajanju mnenja svela k imenovanju ravnaleljiee Javnega zavoda Osnovne žole Bii)a Roeck. Davidu Ravnjaku (SDS) se namrcO ni /delo dobro, daje bil raypis objavljen samo v uradnem listu, in ne ludi v kakSnem druge m Javnost t lx>]j d<^&lopneTn» mediju. Kljub lemu pa je Zdenka KlanlVr, dobila pozilivno mnenje sveta.
izvolili elektorja
Ša^tanjski svetniki so na zadnji seji s tajnim glasovanjem prejSnjo sredo izvt^lili eleklorja za volitve Članov državnega sveta, predstavnikov lokalnih interesov. Svetniki so med slirimi kandidati izvolili dva: Milana Kopiisaija (LDS) in Ininai Se>*čnik!irja (ZLSD).
Živost sele ob koncu
Nekaj več žmwii je bilo ob koncu seje, pri pobudah in vprai^anjih: Anton Koren (SDS) seje zahvalil, ker je njegova pc^uda» dase pre-n(wi cesta mimo Mlinarja, naletela na plodna tla. Vojko Kmeža {SDS) pa p(wedal, da z odgovorom oWinske uprave v zvezi z menjavo projektante^ gradnje nwe i^i'iSianjske ^^le ni zadovoljen. Želel bi več podatkov, ki bi ga prepričali v to, daje bila menjava dobra. Danilo (Usta za ranoj Šo.^tiirul je menil, da pri gradnji ši'ile ne sme odk>?iîno vlogo igrali denar. Šoštanj si zitslu^i dobro ar-hileklurno reSilev, je zatrdil. Obenem se je pozanimal, kako daleč so načrli v zevi s prenovo zdravstvenega doma v mestu. Odgovoril mu je Matjiiž Ces«r JLDS). kije dogajanja ves čas spremljal, 'Ib mu je ludi naložil la občinski svet, ko ga je imenoval v s"vet Javnega za-Zdravslveni dom Velenje, Ta. lako je rekel, pa ni bil sklical niti enkrat. Za sanacijo zdravstvenega domaje projekt pripravljen, rezervirana so tudi finančna sredstva. Prenova naj bi slala blizu 150 milijonov lolarjev.
Trije svetniki kandidirajo za župana
/adnji seji sveta so prisostvovali tudi vsi šÚt}c Sostanjski kandidati za župana, Irije so svetniki: Vojko Krnežsi (SDS), Branko Va-iic (ZLSD) in Dni|io Koren (NSi), kandidira pa ludi sedanji župan Milan Kopušar (LDS), kije zadnjo sejo sveta tudi vodil.
■ Mitena Kr^t/é - Pfaninc
Skupinski posnetek za stovo. Manjkajo: mag. Cvetka Tinauer, Marjan Jakob in Franc Rogetšek.
Studenti medicinske fakultete na strokovni ekskurziji v Šaleški dolini
Poudarek medicini dela
VELENJEÙ 25. oktol)ra - Katedru /a socialno medicino, higieno in medicino dela Uuhljanske medicinske lakulteie vsako leto or* gani/ini strokovno ekskurzijo za studente petega leinika.
Na njej se seznanijo z zdravstvenimi težavami posameznih regij, spoznajo problematiko aktivnega zdravstvenega varsivazaposlenih in načine I'eSevanja skrbi za bivalno okolje. Lelos so se slroktwni ekskurziji pridružili ludi stomatologi. ObLskali $<5 zdravstveni dom, premogovnik. Oorcnje, Klasje in komunalno podjetje. V dvorani mestne občine jim je sprejem pripravil župan Srečko Meh, nagovoril jih je direktor zdravslvenega dtima Jože Zupančič, dr. med., mi medicinidelapajim je Jože Rcberaik,dr. med., skupaj ssodelav-ci, predstavil težave, s katerimi se srečujejo pri delu podjetja, ki so jih Študentje obiskali.
■ mkp
Zupan
z ekipo
Ker mi je blizu
Velenje
sem za
Bo kdo od njih po študiju prišei v Velenje?
J. DRAGO MART1NŠEK ZJOŽEFKAVTJČNIK
3.	dr. EVGEN DERVARIČ
4.	mag.DRAGO BAHUN
5.	MARJAN 6ABERŠEK
6.	MARKO VUČINA
7.	mag. PETER KOVAČ
8.	BENJAMIN 5TR0ZAK KAREL STROPNIK
10.	SULEJMAN SINANOVIĆ
11.	OUŠAN JERIHA
12.	KATARINA PRAZNIK
13.	TADEJA DREMEL
14.	ANTON PEČOVNIK
15.	MARIJAN IVANČEVIČ
16.	OTMARdr. BLATNIK
17.	PANKRACIJ SEMEČNIK
18.	FRANC ŠPEGEL
19.	SERGEJ dr. RUS
20.	STANE TEPEJ
21.	BRANE TERNOVŠEK
22.	MILAN POKORNÝ
23.	BORUTPLASKAN
24.	BOŘIVOJ OPREŠNIK
25.	FRANC LENART
26.	ANICA DREV
27.	TOMf^ KOLAR 28.SAMOÏOLGER
29.	dr. MARTA SVETINA
30.	ALEŠ DREMEL
31.	MELITA KRK
32.	UROŠMEŽA
33.	ALEKSANDRA dr. ŽUBER
za župana
LDS
IfiOlAUlA OBrfOKRACUA SIOVEMUE
www,velenje. lds.si
Kandidate za župane Savinjsko-šaleškega območja in občine Misiinja smo povabiii, da se predstavijo. Objavijamo predstavitve vseii, ki so se našemu vabilu odzvali:
KANDIDATI ZA ZUPANA V MESTNI OBČINI VELENJE
DRAGO MARTINŠEK
Starosh371ci
Rojstni km j: Slovenj Ciradec DivuU^Će: Šcnbric 6, Velenje Izobrazba: giiTviíizíjski maluranl-abstiivcnt siKÍ(>lngijc Stan: poroOcn Otroclr sin Nik
Sťdanje delo: podžupan Mcsinc obCinc Vclunjc
Polit ičmi opredelitev: LDS • Liberalna demokracija SUwenije Pogbvitne značilnosti programa: (?asjc, da Velenje naredi nov razvojni korak naprej. Perspektivne programe in nove cilje pa lahko uresničijo samo ljudje, ki imajo dovolj energije, znanja, dobro poznajo občinsko problematiko In so svoj program sposobni zastavili dolgoročno. Ob Široki podpori strokovnjakov 7 vseh področij, uglednih oscbnmii, ljudi Iz go-spodarsiva in predstavnikov mlajših generacij sem pripravljen - z ekipo, ki jo sestavljajo ljudje, ki kandidirajo na listi LDS - Izpeljali p<^treb-ne koralo.', programe in projekte, da Velenje postane tudi mesto prihodnosti.
Pel t>snovnih vodil mcîjcga programa: I/ mesta priložnosti v mesto prihodnosti. Z roko v roki - gospodarsivo in okolje-do kvaJiletnih
delovnih mCsSt. Dvig izobraževalne ravni s kakovostnimi izobraževalnimi programi. Živeli v zdravem, varnem in perspektivnem okolju. Slanwanja mladim družinam In možnost s<K)dločanja mladim o njihovi sedanjosii in prihodnosti.
Kako do boljše povezave do av-tocesteV
Vse bolj ugotavljam, da Velenje nima položaja v Skweniji, ki bi mu pripadal glede na njegove gospodarske potenciale in družbeni vpliv. Eden pomembnejših projektov vključitve Velenja in njegovega zaledja je nedvomno uslreznejSa priključitev na avtocestni križ Republike Slovenije. Koraki pa so naslednji: V državnem prostorskem planu zagotovili prekategorizacijo sedanje ccsle Arja vas-Velenje iz glavne ccste v hitro cesto.
Pripraviti strokovne podlage za idejne In Izvedbene projekte rekonstrukcije ceste, ki bodo vključevali potrebne elemente hitre ccsie. V sodelovanju s koroškimi občinami izvesti uspc.šen pritisk na državni proračun in sredstva EU za zagotovitev financiranja izvedbe projekta. Vsi trije koraki m<'>nijo polekali sočasno In usklajeno, imeti morajo konkretne zagovornike v vladi in Državnem zboru RS.
SREČKO MEH
StamstJ 59 let Rojstni km j: Završe Bivališčťj C esta lV/13, Velenje Izobrazba: Rudarski tehnik Stan: poročen, žena Viktorija Otroclr sin SreCko Sedanje delo: župan Politična opredelitev; ZLSD Velenje
Pi^lavitne značilnosti pn^uninia: Program in u.smerilve Združene liste Serialnih demokratov Velenje za naslednje obdobje temeljijo na rezultatih, uspehih, izvedenih nalogah in so plod dogovarjanja in dela sodelavcev, somišljenikov, strank koalicije, občinskega sveta in župana v preteklem oWobju. Program zajema vsa področja dela ill življenja občanov s pasebnim poudarkom na nadgrajevanju doseženega, dogovarjanju, izvajanju .stxial ne pravičnosti inenakasti terzagotav-Ijanju varnosti občanov in občank.
V ZLSD si bomo v prihodnjem mandatu prizadevali za zmanjSeviinje brezposelnosti in povečevanje zap<')slenosti z zagotovitvijo pogojev za ncjva delovna mesla in uvajanjem novili programov: mladim družinam bomo skušali omogočili pridobitev sianovanj; zgraditi vsaj 50 sta-ncjvanj leln<D; zagotoviti pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom; ohranili dobre medsebojne odnose, pridi^biti nepovratna sredstva: obnavljati infrastrukturo, ceste» kanalizacijo. vodovod, toplovod: ohranili najnižje cene komunalnih storitev v Sloveniji: zgradili
centralno čistilno napravo, manjkajoče kanalizacijske sisteme; oskrbeti Vinsko Goro z zdravo pitno vodo: Vlasko Goro prenesli v Upravno enoto Velenje: zagotavljati varnost občanov in občank: izgradnja kolesarskih in pci5poti, parkirišč, prehodov za invalide: ohranjali čisto in prijazno okolje: zagotavljali pogc^je za delo druj^tev, organizacij in skupin; povečali aktivnosti za preprečevanje uživanja nedavtMjenih drog in pi>živil: zagtîiavljati dobre pogoje za izobraževanje, kultur(5, šport: pridobivati zemljišča za nove zazidave; obnoviti kulturni dom, zagotoviti prostore za knjižnico; sodelovali pri aktivnostih obrtne in gospodarske zbornice; gasilska društva opremiti po sprejetem programu: omogočili dobre pogoje za delo krajevnih skupnosti in mestnih četrti.
Kak<i do boljiíť povezave do avtoceste?
Cesta Ajja va.'A/elenje je dr^^na cesta. Boljšo povezavo do avioceste bi lahko dosegli s pritiski na ministrstvo zapromet, z dogwori z Direkcijo za ccste RS ter z lobiranjem in argumenti, da je bolj.^a povezava nujna zaradi gospodarskih potreb in interesov, z dejstvom, daje Slevilo vozil, ki se dnevno peljejo na omenjeni relaciji, 13 000,cesla Arja vas-Velenje pa je tudi edina promet na povezava s Koroško, saj železniške ni. Naslednji minister za promet mora živeti v Šaleški ah Mislinjski dolini, da bo neposredno povezan s problematiko.
KANDIDATI ZA ZUPANA V OBČINI lJUBNO
ANKA RAKUN
Staro.st: 49 let
Rojstni kraj: Lenart pri Gorrtjem Gradu
Bivališče: Ljubno ob Savinji Izobrazba: ekonomistka Stan: poročena Otroci: dva Sedanje delu: županja Politična opredelitev: nestran-kančka
Poulavitne značilnosti pro^^a• ma:
Ze sedaj smo si v (občini prizadevali za zagotavljanje ustreznih virov pitne vode,za povezovanje In izgradnjo kanalizacijskih sistemov s či.sillno napravo, otroških igrišč in rekreativnih površin, parkirišč za tovorna vozila in avtobuse, ptisodabljall ceste ter ostalo infrastrukturo in ta prizadevanja bomo nadaljevali. Prav lako za pridobitev razvojnih programov in eko-
loško sanacijo, ki jo bomo izva-jah s pomočjo strukturnih skladov EU, za pridobitev oziroma nakup novih socialnih In neprofitnih sianovanj za potrebe naših občanov, ureditev dveh novih stanovanjsko zazidalnih eonza gradnjo individualnih hiš 1er za nadgradnjo izobraževanja z dt^datni-mi programi za usposabljanje mladih in odraslih za dopolnilne dejavnosti v kmelijslvu, turizmu in gospodarstvu. Podobno kot doslej bomo urejali področje osnovnega šolslva, predšolske vzgoje, socialnega varstva, zdrav-.siva, lurizma, kmetijstva, kulture, gasilstva, drobnega gospodarstva, prostorskega planiranja.
Program bomo uresničevali postopoma, pač glede na finančne možnosti. Če mi b(5do občani zaupali svoj glas, bom to razumela kot obveznost in priložnosi hkrati.
FRANC SEVER
Starost: 47 let
Rojstni kraj: Veliki Brebrovnik, Miklavž pri Ormožu Blvall.^če: frnova n. h., Velenje izj»brazba: K V ključavničar Stan: Izvenzakonska skupnost Otroci: 4
Sedanje delo: samostojni podjetnik gradt)cne smeri
Politična opredelitev: sociade-mokratskii
Poglavitne značilnosti vašega programa:
Prednostne naloge v občini so p<^ mojem mnenju povezane z iskanjem rešitev za boljšo prometno urediiev v meslu; sanacija letnega bazena, ker novega Še dolgo ne bo: izgradnja novega doma za starejše občane in čim več novih stanovanj, predvsem za stx^ialno t)grožene in mlade, ki .sc po šolanju tudi zato ne vračajo v Dolino: mladim In tudi srednjim generaci-
jam bi morali zagotoviti tudi več prostorov, kjer se bodo lahko nemoteno družili in prirejali zabave, saj bo to nekoč generacija, ki bo vodila lokalno skupnost; gaspo-darska vizija razvoja doline bi morala bolj temeljili na p<idpori podjetjem v Dolini; dela, ki jih plačuje mestni proračun in občani, bi morali prednastnc^ oddajali prav domačinom.
Kako d<^ boljše povezave do av* toceste?
Lokalna skupnost je lista, ki mora pripravili vizijo. Nujno je najprej izdelali Študijo o obvcrz-niči mimo Velenja in šele v nadaljevanju ludi o priključitvi na slovenski avKxeslni kriŽ. Pol bi lahko bila tudi obratna - najprej zagotwili hi-irejši dostop do avtoceste in potem poskrbeti za obvoz in s tem zmanjšanje prometa v centru me.sta Če državni proračun teh Študij ne bi želel plačali, jih mora občiaski proračun.
ADOLF STORMAN
Starost: 47 KojstnI kraj: Celje Bivališče: Velenje liobrazba: rudar Stan: izvenzakonska skupnost OtnKrir 3
Sedanje delo: ne dela Politična opredelitev: republi-kanci-desnica, tudi nacionalist, do lisiih, ki mislijo, da lahk<.5 na osnovi državljanstva terorizirajo sodržavljane, Poglavitne značilnosti programa: Popestriti življenje v me.stu, da ne bodo odgovorni še naprej stresali slabo voljo na mladino, ki ni kriva,dase vmeslu ne dogaja ničesar; narediti vse za večjo varnost občanov; ustavili naraščajoče nasilje in kriminal; delovali v smeri gospodarskega ra>^oja. ki ne bo temeljil samo
na dveh podjetjih kol sedaj; mislili moramo na čas, ko se bo drŽava odločila zapreti premogovnik in takrat ne smemo biti nepripravljeni; prekinili prakso, da je vse, kar se naredi, podrejeno političnim ciljem posameznikov in si ran k, katerim pripadajo.
Kak(» do hf)ljše povezave do avtoceste?
Izgradnjo bi morala financirati država, Savinjsko-šaleška regija pa zagotovili vse pogoje za izgradnjo. Kje bi potekala trasa, je slvar stroke. V v.sakem primeru bi morala biti štiripasovnica. je pa povsem nepomembno, ali se priključimo na avtocesto pri Sentruperui ali pri Arji vasi. Vsekakor pa mora biti naš interes tudi v izgradnji hitre ceste proti Koroški oziroma Avstriji,
HARALD KARNER
Stamst: 60 let
Rojstni kraj: Pamcče, Slovenj Gradec
Bivališče: GevSlaIX/14, Velenje, E mail : harald.karnerŽsiol.net,
Izobrazba: Univerzilelni diplomirani ekonomist Stan: poročen Otroci: en otrok Sedanje delo: upokojenec Politična opredelitev: popolnoma nestrankarski od iniplozije zvti-ze komunistov naprej IMglavitne značilnosti programa: Ponujam drugačno izbiro. Izboljšati pogoje Življenja In dela v naši občini. O.snove b. preteklih let so dobre. Prihodnost pa zahteva spremembe. Neto odseljevanje kaže, da ljudje iščejo boljše. Med njimi tudi laki, ki jih ješkoda. Vanje smo vložili- Zadržati moramo mlade, dobro izobražene in kvalificirane ljudi. Kaj jim lahko i^bčina ponudi. Podporo, prostor, vzpodbudnih okolje in tudi nekaj kapitala. Razpoložljiv denar nameniti za razvoj in zaposlovanje ljudi, ki so spasobni usivarili več. Vlagali v kva-
hteto bivanja v Velenju. S stanovanji bolje gospodariti. Na 3,1 občana imamo eno stanovanje. P(3vprečno 7(Jm2. Z go,sp<5darje-njem, odkupom, prodajo, nakupom družini primernih, je mogoče bolje zadovoljili potrebe. Občina kol pasrednik. Starejšim ponuditi varovana stanovanja, za razliko v vrednosti pa rento.
Z delno tidprodajo delnic javnega podjetja občanom zagotoviti sredstva za vlaganje v prestrukturiranje gospodarstva. Riicionalizacijo komunalnega gospodarstva. Nove dejavnosti so za zap<->-slitev in razvoj.
Kako do boljše p<>ve7.ave do avtomobilske ce* ste?
Občina mora ugotovili zanjo najustreznejšo traso. Rezervirati prostor za obvoznico, ki naj bo del hitre ceste do avtœesle. Pridobili sosednje In zainteresirane in koroške občine za pritisk na državo. Da to smer uvrsti v prioriieto, DOT sistem financiranja najbrž ne pride v poštev. Kombinacija financiranja za del obvoznice.
KANDIDATI ZA ZUPANA V OBČINI SOLČAVA
VOJTEH KLEMENŠEK
Starost: 50 let R(»jslni kraj: Celje Bivališče: Robanov koi 8, 3335 Solčava Iz4»brazba: strojni delovodja Slan: poročen Otroci: dve hčerki Sedanje delo: samostojni podjetnik. Župan
IMlitićna opredelitev: neopredeljen
Poglavitne značilnosti progra-
ma:
V naslednjem Štiriletnem obdobju bodo v ospredju prizadevanj predvsem priprave na izgradnjo nove šole in večnamenskega objekla v Solčavi. Poskušali bomo dokončati ludi projekt izgradnje klavnice. Prav tako bomo nadaljevali izgradnjo nujnih infrastrukturnih objektov b reševali vprašanja, povezana z oskrbo s pitno in požarno vodo.

KANDIDATI ZA ZUPANA V OBČINI ŠOŠTANJ
MILAN KOPUSAR
Starost: 41 Ici Rojstni kr;^: (xljc Biv-ališće: Gat>crkc 24,3325 lanj
Izobrazba: ekonomlsl Stan: poročen
Otroci: I ja.^a 10 let, Manja 6 Iti Sťdanjť delo: poslanec v državne m ;'boru Politična opredelitev: LDS h»ftla>1tne maćilnosri programa: K^Ji župan ill poslaiiccvvLku veni o dclDvanju Uik«ilnc skupnosti in obenem najbolje poznam prciblcmaliko in vsebino dela. Ze začcij projekti v občini SoSlanj bodo brc? po novncga îchtanja ickli dalje. Pomembno je, da sc proraiun sprejme v rokili, ki ga nalaga zakon. Dobro sem usklajen z ol^iia^ko upravo, zalo ne bo usklajevanja na novo. Prepričan sem, da bomo v naslednjem obdobju zgradili ncTVO osnov-
no Štjlo in oiroška igrišča, icmelji-to obnwili zdravstveni dom, nadaljevali i izgradnjo daljinskega ogrevanja in aslale komunalne infrastrukture. zagotovili poirebna parkirišča, kvaliieino vzdrževali in posodabljali cestno infraslrukiu-ro, pomagali kmetijstvu pri prehodu v CU, spodbujali kuliurno življenje in skupaj s krajevnimi skupnostmi uresničevali njihove načrte.
Kako mlade ohdr^uiti v ol>i:ini? Prvi velik korak je bil narejen že s sprejemom prostorskega plana, ki pontwno omogoča graditev na pt^dročju, kjer je bilo poprej, zaradi predvidenega ugrezanja, nemogoče. Poleg lega smo s porušitvijo TUS-a in prodajo zemljišča (îorcnju pripeljali v občino invest ilorja, ki bo zagolcwil nova zanimiva delovna mesla, ki bodo mladim omogočala zaposlitev doma. Obeta sc še večji razvoj Term To-polšiea, kar je za mlade zagotovo zanimivo.
VOJKO KRNEZA
Starost: 39 Icl Rojstni kr«^: Šo^ianj Bivali^; Levstikova 21, SoSianj lzol)ra/ha: cleklrikar - energetik. govojim 5 tujih jezikov: msko, angleško, nemško, hrvaško in srbsko
Stan: poročen od leta 1993 Otroci: sin Jan, 8 let in hči Lara, 3 leta
Sedanj« delo: direktor podjetje Time d.o o. Politična opredelite>'i socialdemokrat Po)j|avitne značilnosti programa: Poskrbel bom za prijazno in dostopno občinsko upravo; za pošteno obračunavanje komunalnih siorilev; 72, zdravo pitno vodci v vsako gospodinjstvo (Bele Vode, Pristava, Florjan); dokončanje loplifi-kacije v Lokoviei in idejni projekt toplifikacije Ciaberkc ter Ravne ( plin ali toplovod); eeneji^ oir(iško varstvo; za izgradnjo novih stanovanj, subvencioniranje obrestnih mer kol podpt)ro razvoja giispodarstva: za čimprejšnjo in racionalno izgradnjo nwe osnovne .sole ter zagotavljanje kvalitetnih pogojev v podružničnih šolah;
izgradnjo central nega parkirnega prastora/a lovoma vozila in ureditev mirujočega prometa: kvalitetno vydržován je lokalnih cest in čim hitrejšo sanacijo kritičnih odsekov ( Skorno); dobre odnose sTOŠ-em , kajti z ekološko sanacijo TCŠ-a bo potrebno razmišljati predvsem o sanaciji zemlje, ki postaja prekomerno kisla; ekološko sprejemljivo pridobivanje energije; kvalitetno delovanje zaščite in reševanja ter drašrvom, ki skrbijo za lo, onu'>gočil kvalitetno in strokovno de Icwanje. Zavzemal se bom tudizavsaasta-la društva v občini, saj je društvena dejavnost pomembna, za razvoj športa in skrb za športne objekte, za prostor (plac), ki bo na voljo mladim in za dom za ostarele, ki bo na volio starejšim.
Kako mlade obdržati v občini?
Mlade družine bomc^ t>bdržali v občini tako, da bomo zgradili novastamwanja, profitna in neprofitna, uredili cenejíe varstvo njihovih otrok 1er ponudili nova delovna mesta. Ol>čini pa je potrebno dati tudi dašo skozi kulturna dogajanja, da boio mladi svoj pn")sti čas živeli s Šoštanjem.
BRANKO VALÍC
Starost: 50 let Rojstni kn^j: Repaš Bivališče: Šoštanj, Partizanska pot U
Izobrazba: strojni tehnik Stiin: poročen Otroci: dva
Sťdanje delo: vodja bloka 1 - 3 v TUŠ, občasno tudi vodja priprave vode
Politična opredelitev: ZLSD-
ZdiuženallMastKialiiih demokratov
Poglavitne značilnosti proj:rama: V našem programu so prioniele naslednje: 1.mladina: razvoj podeželja in kmetijstva; 2.striai na poli-
tika; 3.ekologija; 4.turizem; 5. zdravstvo.
Cc želimo nov razvojni zagon občine Šoštanj, so potrebni ustrezni finančni, kadrovski in prostorski pogoji. Volilni program je naravnan predvsem socialno. Zelo veliko pozornost smo namenili krajevnim skupnostim in potrebam tiuii živečih ljudi. V programu obljubljamo samo tisto, kar res lahko i/peljemo oziroma /a kar si bomo prizadevali, da se bo v naslednjem mandatu v resnici uresničilo,
Kako mlade olxlržati v občini? »Ustamwitev mladinskega kluba za njihovo druženje in prosti čas, Več vlaganja proraču askih sredstev na področju športa, kulture in drui-benih dejavnosti«.
DRAGO KOREN
Starost: 42 let
Rojstni kraj: Slovenj (iradec
Bivališče: Lokovica I43a, 332Í Sošlanj
lzol>razl)a: univerzitetni diplomirani inženir geodezije
Stan: poročen
Otroci: tri hčerke (1. letnik gimnazije, 7, razred, 4. razred)
S«d«]i^e delo: vodja l/piKtave olv močne geodetske uprave Velenje, pojem v Mixškem pxivskem zboru Lokovica, sem predsednik Prosvetnega društva Lt)kovica in svetnik občine Šoštanj.
Politična opredelitev: desno - sredinska, član N.Si
Poglavitne značiin<»sti programa: Zavzemal se bom, da bo načelo »dobrega gi^spodarja», dobilo svojo domovinsko pravico na v.seh področjih: v gospodarstvu, turizmu, kmetijstvu, malem gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu in regionalnem razvoju. OWina mora biti v službi obC-ancw,zato morajo biti občiaskc službe in njihovo delovanje strokovno in prilagojeno d>čanom. Zavzemal se bom Aa boljši položaj mladih družin in ustvarjanje takih pogojev, da bodo družine lahko imele več otrok, otroci pa brezskrbno otroštvo. Podpiral bom podjetnike in obrtnike kot nosilce trdnega gospodar.skega ra/voja in se
zavzemal za enakomeren razvoj celotne občine, saj mora biti ka-kovtjsl življenja na podeželju primerljiva s kakovmtjo življejija v meslu. Prisluhnil bom željam in potrebam invalidov, da jim zagotovimo boljše možnosti za vključevanje v okolic (delovna mesta, odpravljanje arhitektonskih ovir) ter poskrbel za pomoč starejšim na domu preko javnih del ter zavoda za zaposlovanje, kar starejšim občanom omcígoča varnejšo in lepšo jesen življenja. Moja skrb bo namenjena tudi mladim. Vsakemu izmed njih je potrebno omogočiti, da odkrije svoje talente in jih uresniči v življenju. Turizem in kmetijstvo naj gresta z roko v roki! Občina jc pri tem lah-kov pomoč pri ohranjanju kmclij s povezovanjem njihove ponudbe, l udi na kmetijah so delovna mesta.
Kako mlade oNIržati v občini? Mladim je potrebno omogočiti, da uresničijo svoje ambicije, pravico do dela in ustvarjatijc pogojev za astvar-janje družine. Občina mora mladim družinatn pomagati, da bodo hižje prišle do stanovanj. Del proračuna je potrebno vložiti v gradnjo stanovanj in zagotoviti, da bodo ta stanovanja na voljo tistim, kijih res poirebujejo. Mladim pa pomagali s štipendiranjem, da se bodo lahko izobraževali. Napredek je v znanju.
KANDIDATI ZA ZUPANA V OBČINI ŠMARNO OB RAKI
FRANC BERDNIK
Starost: 62 lei Rojstni kraj: Mali Vrh Bivaiišůř: Mali Vrh 9b, Šmartno ob Paki beoliruzlm: srednja Stan: poročen Otn)ci: dva (sin, hči) Sedai\jt delo: upokojenec Politična opredelitev: SDS Pi>ltlavi tne značilnosti pn>grama: Prizadeval si bom za zagotovitev dovolj biol(\ško neoporečne pitne vode: izboljšjinje stanja komunalne infrastrukture; izgradnjo čistilne naprave; varovanje okolja in TA čim prejšnjo uvedbo devetletke na naši šoli. Aktivno že sodelujem v prizadevanjih za vračilo
prcvečvplačanih sredstev za izgradnjo lelekoniunikaeij&ke>;a omrežja. Skrb za razvoj kmetijstva, malega gospodarstva in turizma v naši ol^čini, podpiranje aktivnega delovanja društev in pestrejšega družbenega življenja nasploh so prav tako temeljne sestavine mojega programa, Prisluhnil bom željam in potrebam naših občanov, pri Čx^mer Ixim namenil vso skrb tudi naši starejši populaciji in pomoči potrebnim v stiski, Pozornost in prizadevanja bom usmeril tudi rui področje zaptisU'kvanja, in sicer tako, da bcw omogočil razvoj listih gospodarskih dejavnosti, ki so primerne in pcrsjX'ktivne za okolje v katerem i^vimo.

FRANČIŠEK FUZIR
Starost; 47 let Roj.stni kraj; Lepa Njiva Bivališče: Pa^kavas 20, Smart-no ob Paki
l/obrazha: dipl, inž. strojništva s strokovnim izpitom Stan: poročen
Otroci: sin Pavel, 20 let -.študent Fakultete za gradbeništvo
hčerka Lucija Iň let - dijakinja gimnazije Center Celje
Sedanj« d«lo: vodja priprave dela in investicij v družbi GLIN ORIF d.o,o. Nazarje, podžupan občine Šmartno ob Paki
Politična opredelitev: SL.S - Slovenska ljudska stranka l^>tilaviine značilnosti programa: Med prednostnimi nalogami mojega programa je nadaljevanje začetih projektov (čistilna naprava s kolektorjcm, izgradnja proslorwza devctlei-ko,z^goiovitcvkvalitctne pitne vcxle), s pomočjo čim širše javnosti želim pripravi ti srcdnjcn")čni plan
razvoja občine in projekte, potrebne za pridobitev nepwratnih sredstev. Tudi ureditev centra Šmartne-ga in strokovna sanacija dotrajanih občinskih cest imata mesto v mojem programu, prav tako prizadevanja za približanje (občinske uprave občanom in ustrezno informiranje o sprejeiih aktih, odločitvah sveta ter župana, Vključevanje mladih v vse projekte občine, zagotavljanje pogojevza ustrezno športno, rekreativno in kulturno dejavnost obč-ancTV ter povezano delo vseh daištev in ustrezno prtJmocija občine prav takosíxiijo med přednos)ne cilje za boljši jutri naših občanov.
Na katero okolje se boste najl>olj navezovali in zakaj?
Velik poudarek bom daJ sodelovanju z vašimi skupiuxstmi in javnimi zavodi zaradi načrtnega in usklajenega planiranja investicij po pasa-meznih področjih. V delo občinskih komisij in odborov bom vključil mlade, da bodo lalikosoustvarjali občino, v kateri živijo.
JANKO KOPUSAR
Sraro-st: 37 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Slatina 6 a, Šmartno ob Paki
l/itbrazha: univerzitetni dipl. ekonomist Stan: neporočen Otmci: Vita - 2 leli, ?.an -11 mesecev
Sedanje delo: tajnik občine Politična opredelitev: nestrankarski
l^>glavitne značilnosti programa: Med asred-njimi nalogami bo gotovo sprejetje razvojnega programa, za 30-odstolno povečanje občinskega prc»računa: nadaljevanje Že začetih naložb, ki bodo zagotavljanje razvoj okolja ter lepše življenje občanov (Čistilna naprava, prizidke k osnovni šoli, oskrba gcwpodinjstev z. zdravo pitne»vodo). Verjamem, da bodo dejanja, pridobitve in naša
skupna prizadevanja tisti, ki bodo pripomogli k krepitvi prepoznavnosti in vlogi občine v ožjem ter širšem okolju. Prav tako ne bom zanemaril dejavnosti, ki pritegnejo čim širši krogljudi, kjer pridejo do izraza njihova pripravljenost, volja in želje p(") .skupnem ustvatjanju ter kreativnasli: delo z vaškimi skup-n(")stmi, društvi, predvsem pa delo z mladimi.
Na katero okolje se boste najbolj navezali in zakaj: V občini bom sodehwal z vsemi tisumi občani, ki bodo delovali pozitivno in konstruktivno, saj sc zadevam, da en sam ne more nič narediti, več enako mislečih in pripravljenih pa veliko. Zaradi lege bo nujna povezava z obJinami Šaleške, Zgornje Savinjske in Spodnje Savinjske doline, kasneje pa seveda znotraj regije in nenazadnje ludi pokrajine.
ALOJZ PODGORŠEK
Starost: 50 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Rečica ob Paki 2^) c Iz.ubra/ha: prometni tehnik Stan: poročen
Otroci: hči {Z^ let), sin (16 let) Stdai\ie delo: vodja delovne enote
Politična opredelitev: nestrankarski
l'c^lavitne /naCilnosti pn)^ruma:
Moj program ni izdelan za naslednje volitve, ampak za naslednje generacije Poudarek jc na v/goji, izobraževanju, komunal ni urejenosti in inlVastrukturi, razvoju goiçodar s^a, pomoči kmetijstvu z uvajanjem Irlno zani m ivi h programov, zdravstvu (dialKtična ambu lanta, ambulanta za odvisnike, širitev uslug la
boratorija...), sociali (pomoč starejšim, nemočnim in mladim družinam), približanje javne uprave občanom (upravna pisarna je dogovorjena!), mladim pri .Šolanju in nastanitvenih možnostih v srednješolskih in študijskih središčih, razvijanju društvenih dejavnasti, na pcsdročju zaščite in reševanja pa zagotavljanju pogojev za delovanje obeh gasilskih društev. Zavzemal sem bom za preglednost dela župana in občinske uprave.
Na katero okolje se boste naj-ÍH>lj nuvezovali in /akaj?
Pričakujem regijsko povezovanje in sodelovanja s sosednjimi t občinami pri skupnih projektih in interesih (vrtiovod, kanalizacija, ceste, izobraževanje ...) na enakopravni in korektni osnovi.

KANDIDATI ZA ZUPANA V OBČINI MISIINJA
KANDIDATI ZA ZUPANA V OBČINI MOZIRJE
TONE GASPER
SturosI: 60 let
Rojsini kraj: Smaruio pri Slovenj (iradcu
Bivališče: Prisoje 8, 2382 MIS-LINJA ]%<)brii/l)a: učile)] Stan: poroCen OtHK'i: Iri hčere Sťdanjť delo: ravnalcij OŠ Misli nj a
Politična opredelitev; nestrankarski
Poižlavitn« /nasilnosti programa: ustvarjanje pogiijev 7A razvoj podjetništva in obrti: razvoj poJeiřelja z razvijanjem dopolnilnih dejavnosti v kmctij.^rvu in z razvojem turizma: Zagotovi-
tev prostorskih pogojev za dcve-llelko; odprtje oddelka vrlea v Do-liiu in jaslidnega oddelka v Misli-nji; pridobitev novih prostorov ya lekarno v Mishnji: izgradnja kanalizacije in čislilnc naprave za porečje rek Mislinje in Pake; izgradnja plinovoda in urediiev ogrevanja 7 zemeljskim plinom v večjih naseljih: nadaljevanje modernizacije lokalnih cesi; izgradnja nepro-riinih in socialnih siano\'anj: zagotavljanje pogoje za delovanje dru^îcv; skrb za kuilumo in naravno dedii^Cino: ureditev Tisnikarjeve hiSe... Zavzemal se bom tudi za dobro sodelovanje s sosednjimi občinami in vci^e regjjsko pi5vezovanje. To so le poglavitni poudarki programa.
JANEZ KRAMER -IVAN
Slarost: 53 let
Rijstni kraj: Ljubno ob Savinji Bivuli}>če; Mozirje, Prešernova 75
I/obrazba: univerzitetni dipl, ekonomist Stan: vdovec Otroťi: (rije sinovi Sedai\je delo: upokojcncc Politioia «»predelitev: neopredeljen • nc(3dvisen Poglavitne značilnosti pro^ramar Izziv je veliko, med največjimi pa bo izgradnja telovadnice v Mozirju, temeljita obnova kulturnega doma, poskrbel bom za izgradnjo profit-
nih In neprofilnih sianovanj in izboljšanje infra.strukiurc. Ker jc oiičina zadolžena, bom storil vse, da bi se v na<a skupna prizadevanja za nadaljnji razvoj v večji meriz denarjem vključila dn?ava in mednarodne ustanove. Naáo prihodnost /agtUavljala vvcčji meri razviy obrt-
_^ ^^ ^ ntótva in turizma, zato bom poskr-
^^ ^^ bel, da bi bili pogoji za razmah teh dejavnosti čim holjši. Semzagovor-^	nik uravnoteženega razvoja vseh>
—lorej ludi manjših krajev.
Vem, da lahko uspehe dosežem le v sodelova-njuz drugimi ljudmi, zato je pomembno izboljšanju pogojev za delo društev o/iroma za aktivnosti, ki ljudi zbližujejo in jim pomagajo pri za-dwoljcvanju njihovih potreb.
VIKTOR ROBNIK
Starost: 56 tel Rojstni kraj; Mislinja Bivališča: Gozdarska cesla 16, Mislinja
Izobrazba: univerzitetni diplomirani ekonom is I Stan: poročen Otroci: trije
Sedanje delo: vodja službe ekonomsko tehnične obdelave investicij v TEŠ
Politična opredelitev: nikoli politično zavezan, nestrankarski
Poj^lavitne značiln<isli proj^nima; Delovne izkušnje v g<-)spodarslvu in poznavanje funkcio-
niranja lokalne skupnosti so zagotovo pomemben razlog za kandidiranje na volitvah. Prisluhniti ekonomski lo^ki razmi>^janja in ustvariti pogoje za sedanje in bodoče male in srednje podjetnike so gotovo izzivi, s katerimi bi se rad spoprijel Mislinja jc ena redkih občin, ki nima poslov no-obrtnega centra, ki bizagotovo privabil podjetniške naložbe in posredno ustvaril nova delovna mesta, občini pa izvirne prih<Klke. Sem sodi tudi turizem in izraba danosti, ki so prepoznavne za naso občino. Mladim bom skušal zagotoviti prostor za druženje in različne dejavnosti,
MARJAN KRIŽAJ
Stan»st: 59 let
Rojstni kraj: Slovenj ( iradec Bivali^: Gozdarska c. 17 l/ohmzba: srednja - učiteljišče Stan: poročen
Otroci:2-hči Natalija,sin Iztok StMlanjedelo: učitelj razrednega pouka na OŠ MLslinja
Politična opredelitev: nestrankarski
Poglavitne značilnosti programa: Zvest bom svojemu dosedanjemu delovanju. V korist in pomoč vsem obč
ani^m sem se odkril za nestrankarsko kandidaturo z motom »S posluhom za ljudi«. Prisluhniti jc treba mladim, imeli več razumevanja, razširjati in vzpodbujati amatersko kulturo. Za potrebe stanovanjske izgradnje in razvoj obrli in podjetništva je treba zagotovili siavbna zemljiSča. Zavzemal se bom za izgradnjo vaške klavnice, dobro vzdrževanje in posodabljanje cest. Večjo pozornost bom pcv svelil starejšim občanom in ljudem
v stiski, s:>cialno ogroženim.
KANDIDATI ZA ZUPANA V OBČINI NAZARJE
IVAN PURNAT
Stan»st; 58 le Rojstni kraj; Volog Bivališče: Volog 17 Izobrazba: višja, učitelj Stan: poročen Otrwi: trije Sedanje delo: župan Politična opredelitev: nestrankarski
Poglavitne značilnosti progra* ma:
V preieklem obdobju smo z ustanovitvijo in izgradnjo popolne osnovne Šole, športne dvorane, glasbene šole, ureditvijo samostanske knjižnice in muzejem gozdarstva in lesarstva Nazarje spremenili iz izrazito indu-
man in kulturni kraj.
1a prizadevanja nameravam nadaljevati tudi v prihodnje. Zalo so v mojem programu o.srednji cilji dokončanje izgradnje športnih igrišč in spremljajočih objektov v športnih centrih Laze in Račnek, nadaljevanje izgradnje toplovodnega omrežja v Nazarjah in posodobitev cest v više ležečih zaselkih.
Pomeml'ïen cilj bo Se zagotavljanje dovolj pitne in požarne vode, skrb za čiščenje odpadnih v(xla v vseh krajevnih skupnostih, zahtevo po manjšem onesnaževanju okolja in rekonstrukcija Za-drečke ccste. V ospredju bo torej odpravljanje težav, ki vplivajo na dobro počutje občanov. Na-
strijskcga v bistveno ljudem bolj prija/cn, hu-	^^^^^ ^	sodelovanjem.
IVAN
SUHOVERŠNIK
Starost: 41 let
Rojstni kraj; Šmiklavž 24, Gornji (irad Bivališče: Loke 26, Mtwirje Izobrazba: univ. dipl. teolog Slan: poročen Otroci: eden
Sedanje delo: vodja kakovosti Politična opredelitev; nes-Irankarski
Poglavitne značilnosti programa:
Med prednostnimi nalogami bodo nadaljevanje in tudi dokončanje že začetih projektov, prizadevanja za izpolnjevanje osnovnih potreb občanov za pridobitev dobrin, ki ^cdo vsakemu, f'eprav sem nestrankarski, snujem nadaljnji razvoj v sodelovanju s strankami in občinami Zgornje Savinjske doline.
JOŽE KRAMER
Stan)st:5l let
Rcfjsini kraj: Celje
Bivališče: Varpolje 54, Rcčiea ob Sa\dnji
Iz<fbrazJ>a: Univ. dipl. ing. strojništva
Slan: poročen 26 let
Otroci: 4
Sedajtje delo: župan občine Mozirje
Politična (»predelitev: SDS Slovenije
Poglavitne značilnosti prt);>rama:
V vseh naseljih si bom prizadeval za zagotovitev infrastrukture (pitna voda, ccste, javna razsvetljava, kanalizacija). Z izgradnjo Šporine
dvorane in dozidavo šole v Mozirju bomo zagotovili možnosti za deveilciko. Aklivnosti in prizadevanja bom usmerilv izgradnjo cone Podrožnik. S term bomo zagotovili pogoje za upravno-pos lovno dejavnost, stanovanjsko gradnjo, malo gospodarstvo in turizem. Med prednostnimi nalogami bo tudi dokončanje ureditvenega načrta za Mozirje trg, Rečica trg in Varpolje, dograditev knjižnice v Mozirju, izgradnja socialnih in neprofilnih stanovanj s pomočjo Stanovanjskega sklada RS. Moj glavni cilj pa bo tudi povezava vseh občin Zgornje Savinjske doline za naš skupen razvoj.
KANDIDATI ZA ZUPANA V OBČINI GORNJI GRAD
ANTON RIFEU
Slanjst: 52 let Ríjstni kraj: Gornji C ira d Birališče: Altemsov irg 9, 3342 Gornji (îrad Izobrazba: strojni tehnik Slan; poročen
Otroci: dva sinova {T(^maž, Mat-
jaž)
Sedanje delo: župan Občine Gt)rnji Grad Politična opredelitev: SDS Poglavitne značilnosti progra* ma:
V mandatnem obdobju 2(102 -2005 želimo nadaljevati razvojno in inovativno pot občine, kar med drugim zagotavlja nadaljevanje aktivnosti na komunalnem področju (izgradnja kanalizacije & prečrpavanjem v Bočni, Kropi, (''epljah, dokonč-
anje izgradnje 2. faze toplovoda, priključka za kanalbracijo v Gornjem (řradu, pweziive vodovoda Gornji (irad - Križ, kanalizacije Nc5va Stifla - Dol,..) na področju turizma in gospodarstva (Ustanovitev zavtxJa ali družbe za turizem, aktivnosti na projektu Zdravilišča v naravi, astvarjenje pogojev za ro-kodclnico, za izgradnjo bazena, p roje ktw Gradovi naSloveaskem .,,) ter kmeiijstva in c^lu"anjanjii podeželja (aklivnosti v zadrugi ZR-N0> priprave za izgradnjo komunalne klavnici za potrebe občine, obrala za predelavo mleka, ureditev prosiorovza tržnico ...). Prav tako si bom prizadeval za zagotovitev pogcîjev za uvedbo dcvetlclkc in za .sodelovanje z občinami - Članicami Klimatske zveze EU.
		
KANDIDATI ZA ZUPANA V OBČINI LUCE		
		
JERNEJ PLANKL
Starost: 45 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Luče 128 Izobrazba: srednja Stan: poročen Otroci: dve hčeri Sedanje delo: uradnik na Upravni enoti Mozirje Politična opredelitev: -Poukivitne značilnosti pn^ranm: Zavzemal se bom za organiziranost občine v obliki, da jo bodo občani začutili in vzeli za svi'jjo, za javnost dela vseh organov občine. Prednostna naloga bo tu-
di zagotavljanje možn^wti za delovanje m skrb za povezovanje draštev in tvorno sodelovanje med občino in državnimi insiitucijamL Moja skrb bo še načrtno urejanje in vzdrževanje komunalne in cestne infrastrukture ter vodotokov, odpiranje novih delovnih mest, predvsem na področju kmetijstva, malega go^odarsiva in turistične dejavnosti, zagotavljanje pogojev na področju .šolstva, kulture, učinkovito reSevanje problemov na področju sociale 1er skrb za starostnike in ljudi v stiski-
CIRIL ROSC
Starost: 36 let Rojstni kraj: Celje Bivali««: Luče 88 I/ubrazba: elektronik Slan: poročen
Otroci: Sara (7 lel) in Timotej (4 leta)
Sedanje delo: tajnik občine L\3če Politična opredelitev: neopredeljen
Poii|avitne značilnosti pn»gra-nia:
Zavzemal se bom za izgradnji^ obveznice in
de na položaj.
ureditev poplavne varnosti Luč z gradnjo predora, za pozidavo dela Ivanovih prodov, pomoč kmetom pri vstopanju v EU, za večji poudarek turizmu in malemu gospodarstvu, mladim ter ureditvi novega i^ortncga centra. Nasprtv toval bom gradnji smučiSča v Lučah z občinskim denarjem, saj sem prepričan,daje lonaloga firme, ustanovljene v la namen.
Obljubljam poi>tcno delo v prihodnje za vsakega občana ne glc-
Kar 30 odstotkov brezposelnih v Območni službi Velenje mlajših od 26 let
Kako olajšati njihov vstop na trg?
VELENJE, 24. (iktol)ra • Brez-puselnohC mlHcIihje aktualen program laku v Evropski uniji, državah SrtHlnje Evrope kot luđi Slovenije« kjer pa Repose* hej i/stupji prostor Območne službe Velenje, s šestimi upravnimi enotami ihI Koroške pre-
voza Jamar • Seme: »Brez iz»
obrazbe perspektive ni. Še manj pa jo bo v bodoče.«
ko Šaleške do Savinjske doline. V Območni sluxbi Velenje je med brezposelnimi skoraj 30 odstotkov mlajših od 26 let. Za dobrih pel odstotkov vei^ kol /naša slovensko poprečje.
Kfir 44 odstol icov j jh nima nobene izobrazbe, mt>čno, s 26 od-siotlci pa so med brezpaselnimi zaslopani listi mladi, ki sicer imajo V. stopnjo strokovne izobrazbe, a po poklicih za katero so sc i/obrazili, pri delodajalcih na območju ni posebnega zanimanja. Zalo icj skupini mladih v območni službi, v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, namenjajo pt)-sebno skrb.
Prednost mladost, pomanjkljivost neizkušenost
Kakšni so brczpiîselni mladi, v čem je njihova prcdnasiin kaj
jc tisio, kar jih na irgu dela vdela« manj zanimive? »Ciolovo je prednost mladost, take većina delodajalcev išče. Premorcjove-liko motivacije in volje 1er veliko /nanja, ki še nI zastarelo. So pa na trgu dela zaradi nekaterih pomanjkljiva«;ti - nimajo delovnih izkušenj, nc premorejo »mehkih« znanj komuniciranja, nastopanja, velikokrat pa ludi nc dodatnih znanj, lujih jezikov in računalništva. In lo /nanje jim je treba dali,« pravi direktor Območne službe Velenje Sr-dan Arzcnšck. »Dali jim je ire-ba možnost, da spoznajo sebe, svoje sposobnosti, interese in delovne navade. Sprejeli pa bodo morali ludi dejstvo, da se danes zaposlovaiije, v veČini primerov, kar 80 odsioikih. dogaja /a določen ča.s,<^ diîdaja.
Ključen je
izobrazbeni
primanjkljaj
Joža Jamar - Seme. pomični-ca direktorja Obmi">čne službe Velenje dodaja: »Ciljne skupine brezposelnih, ki jim že in jim še bomo posvečali posebno pozornost, so Lskalei prve zaposlitve, stari do 2() let in brez poklica. Namen je zniževanje brezposelnosti mladih z različnimi pristopi aktivne politike zaposlovanja: vključevanjem na trg dela, poklicnim informiranjem in svetovanjem, razvijanjem podjetniške kulture, javnimi deli, uposabljanjcin z delom brez sklenjenega delovnega razmerja, sklepanjem delovnega raz-mcrjaz usposabljanjem in izobraževanjem. Ključen pa je izobrazbeni primanjkljaj in lega je ircba odpravljati-«
Program 5000 je ena od možnosti
Koordinator za poklicno svetovanje in programe APZ, Robert Rajšler,jc prepričan, daje ena najboljših stvari za to, lako-imenovanl program 5000, ki mladim brezposelnim omogoča
Robert Rajšter: »S programom SOOO lahko mtadi pridejo do svoje prve pokíicne izobrazbe.a
pridobitev javno veljavne izobrazbe in poklicne kvalifikacije na tislili pt'>droČjlh. kjer obstojajo potrebe po kadrih, »V ta program smo poleg 175 oseb, kise v njem že izobražujejo, na novo vključili 159 oseb in to v različne nivoje izobraževanj: H jih bo končalo osnovno Šolo, 5 jih obiskuje maturiteini tečaj, 76 jih ima možnost, da pridobi svojo prvo poklicno izobrazbo, 35 jih bo s prekvalifikacijo prišlo do drugega poklica, na višjih šolah se jih izobražuje 15, v vi-
sokošolskih ali univerzitetnih pa 20.«
Največ vključitev v programe za pridobitev prvega poklica pa je bilo za poklice kuhar, natakar, prodajalec, elekirikar in stoj ni lehnik.
Uspešnost? »70 odstotkov udeležencev izobraževanje zaključi v r<^ku, drugi ga pixlaljšajo tako se uspCvšiiast približit odstotkom. Seveda se pred vključitvijo z vsakim pt)samez-nikom pogovorimo in mu tudi povemo, če ugotovimo, da programa, ki ga je izbral, ne bo zmogel.«
Primer dobre prakse
Mladi pa se danes že sami zavedajo, da brez izobrazbe nimajo veliko možnosti, še manj pa jo bodo imeh v prihodnje. Tove tudi miadakemijska teh-nica Bari>ara Zamuda, ki seje med čakanjem na zavodu, sama vpisala v program za prido-bilev VI. stopnje strokovne iz-obra/lxî, za posl<3vnega sekretarja. Prvi letnik je uspešno opravila. Lahko pa jo imamo za primer dobre prakse iz Šc enega razloga. «Trenutno sem zaposlena na Ericu, kjer so razpisali prosto delovno mesto kemijskega tehnika, na Erico pa me jc napotil zavod. Vključena sem v program uvajanja v delo,«
■ Milena Krstič - Planine
Prvo izplačilo republiških štipendij za dijake
VELENJE« 25. oktobra • Na ra/pis /a dodelitev republiških Štipendij seje prijavilo3.275 dijakov in 1.520 študentovo.
Razpisne pogoje za dodelitev štipendije jc izpolnjevalo 1.890 dijakov, večina teh je prvo Štipendijo prejela v petek, preaMa-li L^ odstotkov dijakov, upravičenih do le štipendije, pa bo ro prejelo kasneje, ko bodo dopolnili svoje vloge. Manjka jim bodisi dohodninska odločba, bodisi potrdilo o šolanju. Vloge študentov še obdelujejo, prva izplačilo .çli|Xindij zanje pa bo 22. novembra.
Nazadnje še - kozarce dvignimo
v večini ohčinsosi sve/mki ^ senli if roke irt se poxhvili tni fívei-niskih khpi. tudi irknili s ktfzarcî. V večini mînto in pri^sf/ietijivo stoz/io, ponekod so se .s/\-arî/udi oh shvesu malo zapletle. Kot v žalski občini, kjer je skupina svetnikov zahtevalo še izredno sejo^ da hi Z iupanom Se razfiistili ntkaiere stvari, ali v l*odčeirfku, kjer se je do kom a vlekfa kronična holí^m nesklepCnosii in so niorali na izredni seji tik pred zdajci s prejema/i neka/era volilna opravila. V večini pa so ob slovesu dvi^tili kozarce. S spr^etnom so se "poslovili" /udi zti/fani naŠe^ ohmoČja. Na Celjsko koćo, kamorjih je povabil ctijski župan Bojan Srot.jih je prišla sicer le tretjina, ali so bili res naJpomemhnej.u.je ležko oceniti, čeprav so bili župani vseh na» jvečjih sredii^č. Ne vent, če so na srečaiyu tudi nazdravi/i nas tajan ' ju Savinjske pokrajitte. do usionovitve kolere naj hi vendarle končno prišlo v ohdohjti vladanja novih íupanov. No, pa saj večina teh iup* anov pričakuje, da hi?do stari in novi.
iupani .v céjskeíifí so se zJ>rali na veselem druženju, malo ni^e, v lM.^keni so se zbrali pretl.'itavnikî občin v skupnosti slove/iskih ohCin. .S tem .frečanjem .vyj proslavili dan slovettskik <éčin, pravijo, da delovno. Ministra Rada Bohinjca so sicer pričakovati zaman, ta je v (y^nj poslal resorno državno sekretarko .is/rid PraŠnikar, kije ponovila ttekaj s/arih resnic o /ezavah pri ustanavljanju pokrajin. Tudi to, da hrez sprememb 143. člena ustave napredka pri spreje-nui nju pokrajin tw bo. Ta Člen naj hi spreoianili do konca le/a, /o pa tie pomeni, da ne hi fe z4oj pripravljati zakonov o pokrajinah in o ivitanoviti'i pt/krajin. Po njenih zaf(0(oviliH naj hi bili že daleč/udi s prenosom pris/zyna'ai z države na ptfkrajine. Spremembe bo dotiv-el tudi sedanji zakon o nhčinah, saj je zastarel, pomembno twvost pa prinesel àt/^nom: dobili naj hil glasovalno pravico v ohčitiskem svetu. Na/ančtieje naj hi /udi opredeli, kje naj bi bdi župani profe-
sionalciy v ka/erih {kakšnih) lahko le volonterji. '/.upani upajo, da ho bolje uredil /udi njihovo plačevanje, saj opozarjajo, da Županom zadnja le/a plača realno pada.
Predvsem v 'Á^ornji Savinjski dolini pa so bili neka/eri kar ra* Zitčarant. Po državi w opozarjali na težave z radarji, zaradi ka/er-ih je bil zadnje dni letalski prome/ dodohra o/eŽ/cn^ pa vendar ni nihče kaj določno rekel, da je ireba radar postaviti na Menini. 7Àaj kol da jim ta lokacija, zaradi ka/ere je bilo pred teli /oliko razburjenja, ni več dohra, (/d^vomi se hotj zavzjettuzjo za ptfs/avitei' radar-jam območju Pohorja. Tudi za/o, ker so menda ljudje tam bolj "ko^ fl/íerativnť^ in v/akih napravah ne vidijo /akega luulega zla, kot so f>a nekateri predstavljali v Zgornji Savinjski dolini. "Trezfli" .'>'eveda pravijo, da Je kar prav, da gre ta "keiili" mini/} njih. Kaj stahega jih lahko tako in lako .ve prekmalu zadene.
Savinjska dolina pa je ostala brez nekaj delovnih ohra/ov. Ne, ni Slo zjiova v .»itečaj kak.^no podje/je, le Jože Metan šek Je uresničil svo» jo napoved in v.se /ri svoje delovne ohrate v talcu, na íjténe/n in Nazarjah zdruŽH v twvi tovarni. A ne kje v Zgornji, ampak v S/md» nji Savinjski dolini. VCeiju. 'Aa začetek hodo tam delali v glav/tem sedanji zaposlenih, a v Vlvi imajo velike luzčr/e in hotlo menda kmalu potrebovali .se več delavcev. Za take, ki iščejo delo na območju^ ki Je hilo doslej za yivo donutče,je to bolj slaba /olažba. 1^7/ do Celja je namreč Se vedno dolga. Za nekatere predolga.
Se^'eda po se pri nas največ stvari vrti okoli volitev. Kandida/i z raz/iimi akcija/ni Se po.'^usajtt pridobiti volivce, nekateri pa sofe /ako za^'orovani v z/nago, da si česa pos-ebnega niti ne izfni^jajo. Enos' tavno se jim zdi^ da .w po/rebni in pričakujejo, da hod/) to potrdili tudi Ijiulje.
m (k)
perspektiva
Piše;
Dem's Ostir
Teater Vila Podroznik
Upam, (lu predx'otdne farse konec že v pn em kro^i. Ne cla hi mi hilo všeč, da kandidat, kimu vsipripi.':njejonaj\'ečmožnasti za zmago, res ztnagci ali jmi da bi bil njegov veliki pristaS, le zalo, da mi ne ho treba strun vreči.^e ene nedelje. Dahom nuio Se dva ledna lul lia I, kdo je manj.%fub in kdo si bolj ne zrjs/ifli bili moj predsednik Ker hera je le-lo.'i, roko na srce, res Iwrna. Ni lisiega enega, ki Iv bd ljudski in ki bi nam hi/pisan na ruko. i*red petimi teli je hHo Jasno. Milan tn Pika.
Če za .'spremembo začnem od zadaj Od tistih, ki jim pripi.sii' jejo najmanj možnosti za zmago, je tu najprej slikar. Doma imamo njegove ure na keratničnih ploščicah ... siny)aticne... da pa bi bi! ta človek moj predsednik? Kfmec konce\' je v enem od soočenj med vryiicami .Kam priznal, da lo počenja z}(olj in samo zamdi denarja. Ne, da bi ga dobi/ od diia\'e. zalo, da lahko dražje prodaja .vi vje slike. Te.sno predzadnji je n a lofob. Vg/o\m em: moj predsednik bi rad bil č/ovek, kije nedolgo tega na hribu nad Luko Koper s iransparentom prote.'itiral proti ohishi jedrske podmornice. In da je meni po/na je pripravljen .n'tyr* nazore (kako nenače/no) za\'oljo dobrobiti države požreti Javno Je namreč priznal, da bi, če biposialpredsednik, klonil javnemu mnenju in bil naklonjen Na tu in Evropski Uniji, čera\'noiepred)'o/iIniprO' gmm njego]'e stranke na parlameniamih vo/itva/i pred dvema letoma slone/ ravno na na.sprotovanjn obema.
Le ntšlrc pred njim je profesor politologije, /.njim nipravza-pmv nič narobe. Je razgledan, po/igloi. iniekkiualec... ana nJem ni prav nič predsedniškega. Pa Se kandidiranje za predsednika je pri njih doma očitno domača obrt. 'Aena pred petimi leii, (okrai je nn vrsli on.
Naio je lu fdozof, ki go, kot je nedavno pokazala ugledna raziskava, ne podpirajo nili volim in pristaSi stranke, kiga je predlagala za mesto prvega moža. Načeloma primeren č/ovek, ki modro govori. Je razgledan, ug/ajen, a s premočno vezjo s preteklostjo. To da je bi/ direktor Marksističnega centra Komi mistične partije Jugoslavije, ni stvar, ki bi Jo ljudje radi videle v življenjepisu novega predsednika, l^riiiuim, da me CKZ]^jc\'ska preteklost sedanjegapredsedni/ca ni molila, kol me ne Iň motila tudi pri novem, a žal nisem edini, ki bom novembra Šel na volišče.
Da bi ZMAGAL on ... lepo vas prosim. Človek, ki so ga po zadnji predsedniški dirki preganjali zaradi Sčnvanja m ne.ilrp-nosi, naj bi Inl naš predsednik? Ni kaj, jajc nui nenu/njka, skepticizma okrog prav vsega in nastopaSt)-a hrez itsnih a/pimtn-lov ludine, da pa hi njega po.^iljali na oiv.sk h fíusliu ali pa Pu-linu. Raje m^... zavo/jo dnigi/i, če ne že nas.
Milijonarji^ smo Že ugotovili, ne morejo hiii naSipred.sedniki. Ce večine ne moti, da se lahko z Audijem A8 vozijo mesa/ji in mizarji, jim očilno gre močno v nos, da 2,4 milijona bnilo zasluži direl<ior neke zavarovalnice. In mede/ odziv... čejespnni kazalo, da l)o vsaj on lahko .šievilki } pristrigel krilu, so očUno prej obrezali njega, zdaj pa Je grob za njegovo po Ulično rakev vsak dan globlji Konec konce\' bi bilo nehigtenično, če ir\'oli-mo človeka, ki bi na novi funkciji zaslužil vsega po/ manj. Ne-higienično do njega.
V	Mladini so tistega, ki bo najbrž tretji, poimenovali Čelavi glupan. Ne vem sicer zakaj. Morebiti je skoraj HO-let nik res plešast, da/>a je neumen, ležko verjamem Konec kom:e\^ jeprrj-fesorpnwnHi znano.sti Je pa res, da ohsiaja realna možnost, da nam ta predsednik umre med mandi/lom ... in rabilibi novih ^00 milijonov za nove vo/ir\% kar bi bilo neekonomično. Raje pozabimo.
BH ne gre. Cene drugega jo podpira listi de/po/it ikc, ki i ečini ni blizu. OK, pnn i sicer, da je nestrankarska kandidatka, a če njeno kandidaitiro vložijo predstavniki .slranke. Je taksno na-klada nje odveč. Poleg lega ima na čelu veliko Črno piko z afere Depala vas, prste je imela vmes pri projektu Bttjukova vlada, pa Še pri od.siavini Gora zda Fišerja, ki ga je zdaj .sodišče pa^edlo nazaj na visok slolček, je igrala enega od inSlnimenlov. /algo.spa, negre.
Celudi me prepričuje ''da mi je hlizu^ in da je on '^odgovorna priJu)dnast« se /yom ludi enke na /ističu raje ognd. Razlogov je več kot dowlj. Tu je propad/i projekt Falcon, kjer je, namesto da bi prevzel odgovornost namočil dnige, pa proračuns/^i hik-nja, pa s/a/xt razx'ojna politika... in Se in še, Četudi mu pogledamo skozi prste in potegnemo črto, da je realno najIxAjSi kandidat, obsiaja realen .strah. Povsem nesprejemijis'o je namreč, da /» ena in ista politična opcija obvladovala državo. Z gospo-dantveniki in direktorji so si itak na ii (če ni Šlo so Jih pač zamenja/i), v državnem zboni imajo krepko večinr^, vladi pa se tako ali rako že dolgo samo preg/asttje. Da bi zdaj ime/i še predsednika? In to Je kao demokracija?
V	bistvu bi hilo najbolje narediti sitpcrkandidaia. Vzeti Drnovškove in Btu\irje^'e izkušnje, Beblerjew razgledanost in znanje Jezikov, Jelinčičev in DrevenSkov (zdrav) skepticizem. Brez-igarjevino ženstvenost in ženski pogled na reči, Arharjevo obvladovanje financ in u^ed (kar ga Se je), Krejtovo retori/o) in fî-/ozofijo ter Cehnov nastop. Takega predsednika me res ne bi hiio sram. Še več... celoze/o všeč bi mi bil. '?m/pa bom moral pn/iodnjo nede/Jo mjprej z glavo v zkL da Iwm na.šel pra\'ega, ali pa bo treba na volitve z igralnimi kockami.
K sreči lyo na drugih linkih letos bolj enostavno ... .w nam v Času pred volitvami izbiro olajšali kar sami.
10
OGLAS
«^^CAS 30. oktobra 2002
ADUT
'Tíío^ ^^uet ýe cÍMt
BARVNI TElEViZOR GORENJE 55 MT
díogoncls 65 on mtřnosí ihronjavonlo T«Íefon$kjft Sevfik fop teletebt
6A((VHIT!IEVIZ0R EVEIUX S28 AD/O diûgonûio 70 cm top
slQrw}
POLOG 8.999.--^6x5.269.-
VIDEOREKORDERVR530 PHIUPS
6 9I0V, sfweo sr^e borvB DigíHíl Srudío Pidure Ccotro)
REZALNI STOOJ SIEMENS MS 70001
now.
(ídlno pokrílQ rezilo nemvítav {labelloa reunío
A

řRALNISTXÚJG0REMJEWAIie2S
1100 fibnitQv/mln. dodotno ínlacijd nosíDvílev iQtnperofure ncRtovítev Ï. obrotov centrifug«
GOTOm popust na velike gospodinjske oporote Gorenje, UGODNI KREDITI na 6 oli 12 obrokov za belo tehniko in televizorie Gorenje
SUiiLNI STROJ GORENJE WT 881
bfldfuooiskt suSInik fosovno krmili»)}! izbiro {oso 9i$enfQ do 130 inli)ut osverlfen boban


loDRACEN?
I
SUËER
I POLOG 17.990.--^12x6.050.
i
»ORACOiJ
IWjjMÏ
POLOG 14.950.-^6x 10.029.-
Srondord Velenje,, rel.03/B988 780 Notno Velenie, teL03/89B8 750 ADUTDrovogrod, teL02/8770 071 ADUT Zagorje, teLQ3/566l 029
11 'f'lji
tj r* r' H řj
ADin Celje, teL03/4288 590 ADUTŽolef, 1eL03/7136 600 ADUrSL Konjice, tel.03/7574 858 ADUT Mozirje, 1eL03/5833 582
hiyi^i^Micî-^


.A
Era popestrila ponudbo zdrave hrane
v Eri skrbno spremijajo navade, polrcbe in želje svojih po-ira^ikov in jim .skušajo prisluhnili. Rc/ullat lega jc ludj nova fH^nudba »En, dva» iri... ^ di^i«. Po besedah Ur5e Žohar, vodje projeklos'v írřni enoU živila so spremljali dogajanja v svciu in z njimi primcr}aii prehrambene navace svojih kupeev. VeČina žensk jc zaposlenih in Casa /a pripravo hrane je vse manj. Kijub vsemu pu osiajamo SIo-venei t řadicí onalisii, radi pojemo vsaj osrednji obrok hrane v domačem okolju, Pa ludi na zdravje veliko mislimo, i/ogibamo se konzervirani hrani, hrani z dodatki konzervansov, pa ludi hilro pripravljeni hrani.
A radi kupujemo napol pripravljena živila, kijih jc mogoCc Ic z malo spi ctnoiiii, 7a;Io hiin\ šc vsa dl^Ca in vabljiva, posia-vili na mi/o. »1^ sa úo cn^^a /»• nimívť^a !ip(>/nanja smo přilili.
Ovo
Vrša Žohar
še pascbej pajedobrodoSIo,da vso 10 sproti pečejo kar v trgovini po kateri se zsu'adi lega Siri domaČ in vabijivvonj. Oddelke
«sadja in zelenjave so do{X)lnili 7
že skoraj pripravljenimi obroki (zelenjava in sadje sla že oCiSCena in narezana - poireh-
Irgovinah namenjajo Icj pr<xla-ji šc posebej veliko skrbi. Prodajajo že pripravljenega: peCenega ali oevricga (ludi peOejogav Irgiwinah inska$ajo kupce pritegniti s prijetnim vonjem), ali pa začinjenega (doma ga lahko na hiiro pripravimo), narezanega, ali pa ga prodajajo laka kot so bile navajena nai^e babice - odiežejo ga svežega pred strankinimi oCmi.
Bogatejši so tudi delikatesni oddelki, kjer so popesirili ponudbo sirov in mnogih dodatkov, d resi n gov in pripravljenih solai (pripravljajo jih sproii, pri lem pa ne uporabljajo nobenih konyervaasov).
Pri pripravi taki^nih obrokov sodelujejo slrokwajaki rjizliCnih področij in Zavod za zdravstveno vaislvo, piodajalcc pa tudi posclvj izobražujcji) in usposabljajo za prodiijo lovn>inih izdelkov.
«pravi Ur<a Žohar, >»veClni je veliko teAje ki»( samo kuhanje, izbrati jedilnik. Prav zalu smo izdelali je<i il ni ke za vsak dan od p^medeljkii do pťtkt (takrji p(»-Irošniki nHjhi»lj posedajo po připni v IJen i in napol priprstvljeni hranil in seveda (mskrbeli, da je tistn kar predlagamo » NAŠ NAMIG« zares /dru^«». uporal>-nti, in da su potrebna živila p4>-tn>^nikom na priročnih mestih.
Poglobljeno so pregledali in dopolnili celoino ponudbo. Poleg klasičnih kruhov in pekovskega peeiva $e police šibijo z razniiTii zavitki, bure ki. picami.
noju je siimozaCiniti in ponudili). Šir^a in velika bogatejša je ludi ponudba zamrznjenih živil, ki so prav lako velikokrai (po-gosio tudi žc v embalaži) pripravljena tako, da jih lahko doma samo Sc speCemo, skuhamo ali pa celo samo pngrejcmo v mikrovalovni pečici. Med tako pripravljenimi jedrni so ludi prave poslasiicc mednarodnih kulinaričnih mojstrov. Spretna gospodinja lahko zelo C n oslav no paskrbi zawakršno kulinarično presenečenje.
Mesti ima v slovenski kulinari-ki pomembno mesto. V Erinih
Za vas d/s/ po Super-marketih: Žatec, Slovenske Konjice, K/so-vec, Maribor, Standard Živila Velenje, Prehrana Velenje, Tržnica Velenje, Nežka Velenje, Dolina Živila Šoštanj, Samopostrežna Mozirje, Javorník Ravne, Market Zagorje, Market Šentjur, Solidarnost Celje, Sedmica Celje, Otok Celje, Rio Celje In Voglajna Celje.

v
Uvodnik
v tem mesecu imamo v Velenju dva dogodka, ki sta povezana s projektom e mesto.
V začetku smo imeli mednarodno konferenco e-mesto, proti koncu bomo imeli mednarodno sreč-an)e s področja e-učenja. Vendar ta srečanja niso dovolj. Potrebno Je veliko narediti na področju izobraževanja in to predvsem pri najmlajši generaciji. Naši otroci morajo obvladati informacijske tehnologije. In začeti moramo čimprej. Rnci bi rekli, da Je v vrtcu že prepozno, potrebno je začeti z izobraževanjem staršev sest mesecev pred rojstvom otroka. In potem Je tu se star^Ša generacija, ki ji informacijske tehnologije in internet lahko veiiko pomagajo. Vendar jih mora ta populacija v določeni meri obvladati. Če se bomo bali novih tehnologij, če Jih ne jbomo znali uporabljati, vsi naši napori in srečanja ne bodo dali željenih rezultatov. Verjetno bo kdo rekel, da Je to predrago, da ni sredstev in kako bomo izobraževali. Zato se Je dobro spomnit/ preteklosti Velenja, ko se Je veliko
Dogodki
v septembru
IGbernelicno kavonta Kvnifundo
8.00-20,00 Mladinski čemer Velenje Brezplačna uporaba intemeta, pomoč ph uporabi računalnika.
My Way P«b
(veleblagovnica Nama Velenje), brezplačna uporaba Intemeta
Moj Radi» Velenje
(t etaža nakupovalnega centra Velenje), brezplačna uporaba in* temeta
24. In oktober
Hotel Paka v Velenju Mednarodno srečanje
Nove oblike učenju no dollovo
Informacije: IPAK Velenje tel. 03 891^40 www.delodoma.net
29. oktober
Začetek izobraževanja Potentironje in potentno lîterotvre
Informacije: IPAKVeíenie tel 03 8919040
30. oktober
Začeiek izobraževanja Osnove pregramskeso ietiko XML
Informacije: IPAK Velenje tel. 03 891 90 40
Aktualno
Pridobite svoj elektronski naslov, ki se bo glasil:
i me.pnimek@mesto velen le. si Informacije: MO Velenie, Služba za premoženje In Informatiko, naslov@velenje,a
Pripravd priloge: IPAK Velenje Uredniški odbor: Jana Pahovnik, Mihela Hladin, Alojz Hudarin
naredilo s prostovoljnim defom. Časi so se spremenili in ni več potrebe, da prostovoljno reguliramo Pako. Potrebno pa Je, da tisti, ki imajo znanja s področja informacijskih ^hnoiogij, prenašajo to znanje na druge, da zmanjšamo di^taini razkorak (razliko med tistimi ki uporabljajo informacijske tehnologije In tistími, ki jih ne), kot pravijo nekateri. Verjetno bi bilo dobro, da vsi, ki imamo radi naše mesto, rečemo; "Dragi Vélenjčanij ne razmišljajmo, kaj Velenje lahko naredi za nas, ampak kaj lahko Velenjčant naredijo za Vteten/e. " (Podobrto, kot Je predsednik Kennedy povedal Američanom.) Predlagam, da organiziramo "Dan medmrežja", ko bomo vsi, ki poznamo določena področja informacijskih tehnologij, ta znanja prenašali v šolah, vrtcih, organizirali preda' vanJa za starejše... in naredimo to prostovoljno, kot še en prisp&t/ek k razvoju našega mesta. Za konec še nekaj, v Evropi pa tudi pri nas je zelo sodobno dodati pred besedo e in m/$//t/, da smo s tem razrešili vse in dohiteli najbolj razvite države na svetu na področju informacijskih tehnologij. V ZDA, kjer že 50% državljanov uporablja internet (v Sloveniji 21%) se Je obdržal samo termin e^commerce. Gre za to, da ne smemo precenjevati pomena tehno' logije. Učenje Je pač učenje, lahko pa ga delamo z različnimi tehnologijami. In zato ni potrebno iskati novih besed, am-paii Je potrebno r>ei<aj narediti. Z /nřormacysWm tehnologijami Je kot s seksom: lahko o njem govorite, ali pa ga imate.
Velenje e-mesto
%vww.velenje.sl
Velenjska podjetja v Silicijevi dolini
Sillcije^ii dolinj) je teiinulošk<» najbolj ra/vili <lel sve^ Ui, kjer nadbijaju irenJí in proí/vodí^ ki <lt>locajo razvoj nu podr<»ćju visokih tehntiloglj. Velenjski) podjetja Arias, Inova. Miel, Jan&Morjan ter Pia so se (»dločila ustanovili p(KljelJe v San JoMu, srcu Silicijeve doline in ponudili proi/vodťn ki so bili ni/viti v sklopu projektov Eureka in ostale proizvode, m katere ocenjujemo da imajo prilo/.nost nn tem /alitevnem trgu.
V tem mcsccu smo d^kon^ali prvo tazo pogworov z inkubatorjem za mednarodna pojjcija v San Jt^cu o vključitvi v inkubator. V prvi ťa/i bo naSc predstavništvo viriuiilni iian, potem pa realni Po dveh Iciih bomo zapustili inkubator.
Po mnenju predstavnikov inkubatorja so proi/vodi in storitve, ki jih želimo ponudili na ameriškem Irgu, zanimivi in imajo trfni potencial.
Ocenjujemo, da moramo v novem valu globalizacije po-Lsfcui svoje priložnosti in jih izkoristili. Veijamenio, da bomo lahko poročali o uspešnem nastopu z našimi proizvodi na tem trgu,
■ Stanko Blatnik
Delavnica "Kako nastopati"
Za študente digitalnih medijev, ki so ali p<i še IxkIo pred* scivili svoj |>ortfoii(> in s tem zaključili *'prvo etapo" študija na West Valley Collegu, smo 19. in 20. septembra 2002 v liotelu 1^-ka v Velenju pripravili dela v nt-ťo *^Kako naslopaď*.
Organiziral jo je IPAK prcko Intcrrcg 3A probama v sodelovanju med Štajersko deželno vlado in podjetjem Mlnd-Con-sulling Resource ter Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvi!. Vodil jo je mag. Gernoi Pa^rz Dunaja. V celoti je potekala v angleškem jeziku, udeležencev nas je bilo 1Í). Namcnjcnajcvsem,ki jim osebna predstavitev, predstavitev izdelkov ali idej pomeni pot do osebnega in poslovnega uspeha in ki želijo svoj nasiop izboljšati. Spoznavali smopomen govorice telesa, glasu in besed, uporabo pripomočkov za bolj^ predstavitev, pravila nastopanja pred kamero in Še mnogo drugega. Delavnica je polekala v izjemno pozitivnem vzdušju, vsak u deležen ec je moral pripravili
svoj naííUíp pred kamero, posneli smo tiskovno konferenco, na kateri smo morali odgtworiti na
vprašanja profesorja brez predhodne priprave, vse smo podrobno analizirali in veliko diskuti-
rah. Majhno Slevilo udeležencev je omogcičalo konstruktivno skupinsko delo.
Razšli smo se zad<woljni, polni nwih znanj in spoznanj. (îo-spoda (jcrnola Paggerja bomo povabili spet v mesecu novembru, ko bo druga skupina studentov predstavljala svoje končne izdelke. Nekateri so ob tem dejstvu že zaskrbljeni, .saj se bo ''(Kcnjeval" tudi njihov nastop.
■ Jana Pahovntk
Portfolio predstavitve:
študenti digitalnili medijev
Domir Orgorinic
http //www. grgofinic .si/portfolio/
Igor Cvilak
http;//w ww.zygola.com
Gasper Hovvk
tittp: //www. novak. rom.c û
Maitu«! Lah
hîtp://WW w. eimanue i, co m
Androfo Zopan<
htlp://w w w, drejc iđesign M
Katasa Slapar
http://www.natasaslapar.com
Damijan Oniiak
http://ww w. đamilan web. com
Veronilco Pofaovníh
http://ww w. porti oíio web. org/nonidesign Sebastjan Hasnj
http: //www. portfolio web .or^sebastjan web Gord ono Roh
http.//ww w. geoc ítíes. com/9orđ ana 197 Osi
Damjan Ivanusa
http://damac.host.sk
Polona Ntek
http://users. vtí ja. n eVpotonica
Bojana Hrienjak
hnp://ww w. portf 0ÍÍ0 web.org/bo jan a Mateja Hribar
htlp.//i^ w. portio) io web .or^mateja
Jana Pohovnlk
http: //www. mo jpes. n eVjana
širokopasovni dostop v svetovni splet (2)
Vsi Sirokopiistivni divsic^i imajo precej skupnih lastnosti:
-	hiter dmtop v svetovni splet
-	24 urna povezljiva^l ch liksncm vnaprej znanem strošku
-vedno priKic povezave (brez klicanja, brez zasedenih signaKw)
-	možnost uporabe muhimedijskih aplikacij
Kabelski dostop pa ima v primerjavi z iwtaiimi tehnologijami (predvsem ISDN In ADSL) tudi določene prednosti in sicer:
-	nart>čnik ne potrebuje telefonske povezave (ne potrebuje ISDN priključka)
-	hitrost prenosa podatkov ni odvisna od razdalje naročniške točke od vozlišča
•	tehnologija omogoča vi.^je prenosne hitrosti kol twiali širokopasovni dostopi
-	neodvisno omogoča dostop v internet in gledanje televizije
•	telefonska linija je pn'ista ker se za komunikacijo uporablja kabelska povezava
Kateri dostop je zame najprimernejši?
Odgovor na to vprašanje je lahko zelo različen, odvisno pač od potreb in pričakovanj posamezrtika, Se vedno je prccej ljudi, ki jim pri delu in povezavi vsvctovni splet popolnoma ustreza klicna povezava, ki omogoča prent^-ne hitrosti do 64kbps. To so v glavnem ljudje, ki uporabljajo interne t za uporabo elektronske pošte ter tu in tam poidejo na spletu kakšno informacijo. Zaradi razvoja storitev in aplikacij, ki so v vse večjem številu pristnne in zahtevajo hitre 1er č<isovno neomejene povezave pa je priporočljivo izbrati eno (îd širok<3pasovnih reîitev -bodisi ADSL ali kabelski dastop. Obe tehnologiji imaui skupno omejitev in loje da tovr.stni d^istop ni mogc«i prav povsod zatorej je smiselno, da se o m(">žnostih priključitve pozanimate pri ponudnikih storitev.
Kaj iaiilco pričal<ujemo v priiiodnje?
Kakor so spremembe v današnjem času izredno hitre, tako je tudi prihod-
nost precej nepredvidljiva. V splošnem lahko pričakujemo, da se bod<3 prenosne kapacitete pristopnih omrežij povečevale, kar bo imelo za pasledico hitrejši razvoj multimedijskih aplikacij in novih storitev. Že danes je mogoče s posebno »virtual fibre« tehnologijo omogočiti komunikacije znotraj kabelskega omrežja s prenosnimi hilrasimi lOOMhps oz-lGbps tako, daje to potencial ki bo najverjetneje izkoriščen v prihodnosti, (»lede na to, da se danes že izvaja integracija osebnih računalnikov ter I V sprejemnikov v samostojno enolo lahko v bližnji pri-hodn<»li pričakujemo t j. hišne komunikacijske naprave ki bodo omc^gočale spremljanje TV programov, brskanje po spletu, pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, domaČi kino....
S« informacija za vse, ki bi želeli preizkusiti tehnologijo ksil>elske^a dosli^ pa v Intemel omrežje: ohišćite katero od ÍNFO loCk v Velenju tM> Way Pub v v«leblaj^ovnici Nama ali Moj Radio v nakupovalnem centru Velenje), kjer la hico brezplačno su rfatc posveto^n^n spletu. Pa prijeten veter...
■ Jože Pirečnik

FRKÁN JE
(van Rakun je dva mandata žup a nova I občini Šmartno ob Paki. Zda) pa bo to mesto prepustil drugemu. In kaj bo sam poccl? Gotovo ga bo večkrat videti na Malem Vrhu, kjer ima vinograd, pri gasilcih, kjer je v samem vrhu di*ušlva, priteg-nil kakšno pri upokojencih, za katere je imel zdaj bolj malo Časa ... Seveda pa bo skuâal, če mu »grata«, biti ie vnaprej v koraku z občinsko politiko. Kandidira za svetnika.
Matjaž Klemenčič in Šte£an Kac, dva iz pre-poznavne generacije rokometa v Šaleški doli-ni. Oba športno dogajanje še vedno zvesto spremljata. Njuni spomini so lepi in polni anekdot. Kaj imata od rokometa danes? Za Ka-ca vemo. ker je povedal: »Uničena kolena.« Saj ni čudno, ko pa je bil njegov konec tedna precej poln: dopoldne rokomet, popoldne nogomet. zvečer košarka, vmes pa se je le malo posvetil ženi.
Nov prodajni center v Stari vasi
"Imamo vse 2a gradnjo in opremo hiše, stanovanja, vikenda.... pa Se avto vam postavimo v garažo^ so zaposieni siil(ovlto predsta^ii dejavnost novega prodajnega centra "Mojster Miha'. Najdete jih ob prodajnem saioru in servisu FORD AC Miakarv Stari vasi na Cesti Simona Blatnika 16. Ponudba ]e pestra in bogata, tako da zadovolji skromnega in zahtevnega kupca. Veliko je mogoče videti v lepo urejenem razstavnem prostoru. Ce pa kaj ne najdete, vam bodo priskrbeli v najkrajšem modern času. In kaj ponujajo? Keramiko, kopalnice, sanitarno opremo, lesni program z razrezom, stavbno pohištvo, elekû'o program, svetila, barve, lake, gradbeni material, zaščitna sredsNa, računaJriSko opremo, baterije, različna orodja... "Naša prednost je predvsem celovita ponudba', pravijo v pn^dajnem centru Mojster Miha. "V sodelovanju z matičnim podjetjem nudimo potrošnikom celovito storitev. Le zaupati nam morajo svoje želje. To seveda pomeni, da lahko kupec pri nas naroči blago in storitev.
Ravnatelj Kul I u mega cen-Ira Ivana Na potnika Vlado Vrbič in vodja muzeja Damijan Kljajič: »Hura, pa imamo - knjížnicoí«
Nazoj, naprej
V7iedeli<umopTcmakniliua' i;a/Jkj. Večina ljudi pričakuje, da bomo pť> 10. novembru sft^» pili naprej.
Brez potrebe
Nekateri Cuilijť», kako K\ da sc ÂmarSki ^upan Ivan Rn« kun v tem Času udeležuje raz« nili (>lv<\rilev. To se osiítlim aktualnim županom: njemu nc»saj vendar nc kandidira pc^ntwno.
Bogastvo
v sedanjem predvolilnem Času m noju kitndidati poudar* jaj<\ da f*,^ lutjvečje slovensko feK^gastvo ljudje, lako jih tvni» jti. Ja jih i^uvajo in ne izrabljajo njihovih (z)mo/nosli.
Pocosnost
Nc vem» aJi je ilr/ava U"»lj pcx;a.sna ali boij Po Tolikem ča&u ji Vinske (»ore Še vvdno ni aspclo prestavili iz val-s ko v velenjsko upravni'j enoux Pil verjetno nc gre ali - aii. ampak m in: je pi'tčasna in šibka. Pa kaj
Zo denar
Skierai vsi kandidaii v svojiii programih i'agotavljajt^. Ja btj. do 5k1 ilrÍAW iztrgali íe veí de-nai^a. ležava je v lem. da lega ne Irdijo le "miivi" kandidati, ampak kar vsi v Sloveniji.
Jeza brez osnove
< sprejemanju predpisi w o delovnem času irgovin se mnogi je/ijo na pt^žrešne (r-gijvce, ki bi radi imeli trgovine odprte vsak dan v tednu. Pa bi sc lahko jezili na kup-
ce, ki mn<^iino obiskujejo trgovine ludi nedeljah. Ir-J5»wcis<id(^hri irgtnri in prisluhnejo kupeem.
Bogokletstvo
SIKimo, da gavp^Klarslveniki dr, Maksa Ihjnikarja ne bndo več vabili v Velenje. Da ne bi se kdaj p<^ni^'iidaje ludekft'na sila ilabc» pUićana: eclo za slovenske razmere. ScKscveda ludi laki. ki menijo bolj sociaK-islii)no: bi)lje manj, pa večim!
Dobrodelnost
Pri mtojevseveč različnih d<.v br<HJolnih koncertov. Z;i lo in ono. za K-ga in i^nega, ki Si>p(^-trebni pomoči. ť'e že ni za vse ik>bra dr>ava, morajo bili vsaj državljani.
Nemirnr
Nogometaši Ere se s Prevalj niso vrnili niC kaj rclaksjrani. Ali paC!
Na psu
/a pse pri nas zadnji Ca.s kar dobrt> skrbimo. Kiij pa za ljudi. Vsuj za liste, ki zN'ijo pítsje življenje,
Policaji
Medtem ko .sc eni ie vedno jezijo na leřeCe [x>licaje. drugi predlagajo .^e nag;iCenc, Menda je to Se edini naCin. da bo pri na> pc"»Iicija malolvij prisiv ina med ljudmi.
UMOR

flmgM"


izvedemo vsa gradbena dela kot Uidl Inštalaterska ter zaključna dela v gradbeništvu. Ne samo. da kupite npr, parket, keramiko itd., še položimo vam jo in s tem prihranite tudi na davku. To velja tudi za iveme plošče, ki jih izrežemo po dimenzijah in željah naročnikov. Še bolj enostavno pa je. če nam kupec zaupa kar celo storitev, na phmer gradnjo ali prenovo hiše in za vse bomo poskrbeli mi. tudi za opremo, pa če bo tako želel, mu bomo v garažo dostavili tudi avtomobil." Odlike novega prodajnega centra Mojster Miha. kjer vas pričakuje odlično usposobljena ekipa prodajalcev, so hitrost storitev, celovito ponudba, Individualni In stnskovnl pristop.
o j s t e r
KJE: Velenje, Cesta Simooa Blatnika 16 (zraven Ford AC MJakar v Stari Vasi)
Prodleni ceoter s pestro ponudbo:
fCmallEi. fcgfalrtff, uaitvw itpiTB«« hni pnpsn s mn io JtiiUuu poUltro pragrvoi. mtfU, bam, ItU, gnMÏCBi sicuBl*l,<M0mii «ak£nMBntfitn. iViiaalnLH« apro—, bMsrii«, eLi««UBlA Abu Mdjc tt le....^.
Vodstvo Term Dobrna pričakuje, da bodo z izvedenimi in načrtovanimi viaganji že pritiodnje
ieto ustvarili za 30 odstotkov več prihodlia.
Ne vec Toplice, ampak Terme Dobrna
Vse pod eno streho
Nu Dobrni. Kier IxKlti príhixJ-nje leto za/namovali 6fM> let od prve pisne omembe tukajšnje« gu /dntvíMščď, so v teh dneh konvuli celovito prenovo 23 let slare^ji hc^lehi Dohnu, ki so ^it zuradi spremenjene podobe preimenovjili v hc»tel Vitu. Hkrati /. nalovim, vredno IJ milijon» tolnrjev. so se histniki 4KÍI<»éili še /M nov prepo/ria>ni loj^itip. Po sknpšCini cJelniCur-jev. preilvidomu v /:!)četkii novembra, pa biHio preimenovali dosedïinje Toplice v Terme Dobrna.
Danijel Hrcko, Jircklor icrm jc povedal, da lakSncga p(«cga vprcnwci holcia in okolicc, kol so ga opravili, niso načrliwali, zalo so vlaganja presegla predvideno za 4Í) odsioikov. I lotcl sc ponaša s šiirimi zvezdicami. lemu primerno so uredili (udi sol>e. hodnike, ptwodo-bili dvigala v mcdieinskem in bivalnem delu, rcsiavracijo z 290 scdci^i, prilagodili so tudi
osialo ponudbo. Danes imajo na voljo 250 postelj, z dodalni-mi leži^Ci do 300, kar jc za 10 odsioikíw več níííitvcnib zmog-IjivtKti kol so jjb imeli pred le-moljito prenovo hotela. 7. naložbo so sledili željam ^«tov in danesjim ponujajo vse podeno streho.
(iostjc imajo na voljo nov sprastilvenl center Viialeum. katerega sestavni del so prenovljene in povećane bazenske površine z vodnimi Utrinki 1er dodatni olroAki bazen in masaže. V na novo urejenem medicinskom delu so razporedili spcciallsiićnc ambulante, elck-(rolcrapije, mchanoterapije, iermoierapije,akiipunkliiro, hi-pobari(ino terapijo, laboratorije in ultrazvok. Uvedli so tudi nekaj novih zdravstvenih programov, ki so-po besedah EmI-ce Flis, specialistke fizikalne medicine - usmerjeni predvsem k zdravljenju z vsemi naravnimi faktorji, danostmi icr po-
stopki, ki so v toplicah že I radi-cija.
Zaradi obnove hoiela Dobrna je, po occnali, izpadlo blizu osem tisoč nočiicv. Klub temu so imeli v prvih IcloSnjih osmih mesecih nekaj vcC kol 51 lisoC ncHÎilev ali za 7,(i odsioika veC kol leioprej. Skoraj Ireljina gostov jc iz tujine. Obdobje od januarja do avgusta Iclos so zaključili piwitivno, z dvajsetimi milijoni dobička. Po zagotovilih Danijela Breka so končali program /manjScvanja števila zaposlenih. Od 242 delavcev jih imajo danes 172, zaradi novosti pa načrtujejo nekaj dodatnih zaposlitev.
Prihodnje leto naj bi uredili dodatne zunanje vodne površine in .savna ccnter. Vlaganja naj bi jim v naslednjem leto navrgla za 3(1 odstotkov večji prihodek, v naslednjih dveh treh letih pa naj bi sc ta pi^dvojil.
■ Tp
Zaradi nove podobe so hotel Dobrna preimenovali v tKftel Vita
Branko Valíc
za župana občine Šoštanj
obkroži
ZDRUZINA LISTA
socialnih demokratov
Šoštanj
Dišale so cvetoče jablane
Oh dnevu mrtvih bi bilo lepo, da bi se spomnili tudi osamljenih partizanskih grobov, kol je gomila v P-aki pri Velenju.
Preteklo jc žc 58 let. odkar piK^va v grobu na robu gi«da ob nekdanji želczni.^ki progi Velenjc-MisIinju 17-letni partizan Ludvik Blagotiii^ek z ilegalnim imenom Boris. Organizacija /B Velenje mu je po-sla\dla ob grobuskromno oIh2-ležje, kjer pa ni pravilno naveden datum smrti. Ludvik je bil doma iz Lokovicc
Mcscca maja 1944 mi je tedanji sekretar okrajnega odbora OP Žcntilj Jank(^ Žcvarl naročil, naj Ludvika Blago-tia^ka vpeljem v kurirsko naloge kurirske linije centra, kol seje tedaj imen<wala ta pot, ki je potekala od Šentilja, Sale-ka, Cirkovc na Ora^ko goro. Pri kmetu Vrbačuje tedaj bila okri>žna javka, kamor so se stekale olweSČevalne in kurirske poti Šaleško - Mislinjskega okrožja.
Tako s'va z Ludvikom odšla ponoči 14. maja iz Scniilja in bila proti jutru že pri Vr-bačevih. Povedal sem Vr-bačevim, da je on naslednik, ker bom sam prevzel druge nak)ge na okraju Šentilj. Njega pa sem seznanil s podrobnostmi in nevarnostmi le poli. Po tej opravljeni nalogi sva se takoj vračala nazaj na Sen-tilj.ski icrcn. Pozno popoldne sva pri.<la na Konovo h Kranjčevim (Prelozu). Tu sva -SC nameravala malo odpt>čiti in počakali noč. da bi na Selu , danes je lam obrat Vegrada, prečkala cesio in progo ter prci>la na Bcv^ko stran.
(iospodar Krajne naju je lakoj opozoril, da se v dolini nekaj dogaja, ker celi dan sliJi močno bučenje avtomobilov. Rekel je: "Najbolje, da grem pogledat k cesti, kake so razmere," in jc Kmaiu se je vrnil in nama povedal, da jc cc-sta vsa zasedena od vojakov in policije. Prav na ovinku, je pcv vedal, kjer nameravava prečkali cesto, gradijo vojaki bunker in st rojnična gnezda. .Svetoval nama jc, da ne poskušava po načrtovani poli priti na drugo stran. Predlagal je: "Pri nas bo-
sta na .skednju prespala, ob tretji uri zjutraj vaju pridem zbudit, da šla na po\." Tako je tudi bilo. Dokaj utrujena sva zvečer hitro zaspala.
V dogovorjeni uri naju je zbudil gospodar in nama pri odhodu ik; rekel: Tosku.^ijta pri Saleku prilt čez." Hitro sva se poslovila od Kiajnca, ki jc očetovsko skrbel za naju in takoj ubrala smer proti Velenju. Ko sva sc od Konovega spustila v dolino in prišla na zorane njive, brazde kar preskakovala, da bi čimprej dosegla želeni cilj. Cesto .Wit nameravala prečkali nekje v bližini kjer jc današnja velenjska pc^ia Tisto jutro sva doživljala vso mladost in pomlad, da bi objela ves svet. DiSalo je cvetje cvetočih jablan in češenj. Bila sva mokra od jutranje rose, ker sva se po travnikih bolj plazila, kol hcidila. Vseeno .sva imela radostne občutke, ko sva vdihavala opojnost majskega jutra. Nisva slutila, da naju čaka tako strašno jutro, da eden od naju čez dobro uro ne bo več živci.
Bolj, ko s-va sc približevala kraju, kjer naj bi prestopila cesto, vedno pogosteje so rakete vtŇVctijcvalc okolico in tudi naju. Slalni streli sovražnika so njega siccr (odkrivali, kje drži zaporo le komunikacije, pri močnem osvelijevanju pa sva tudi ugotovila, da je vsak pre-Inxi popolnoma nemogoč. lo sva prenehala, da bi na tem kraju prečkala cesio.
Odlix^il sem se, da sc previdno umakneva nazaj ter se vrneva po poti, od koder sva prišla. Sklenila sva, da poskušava najti prehod v Paki. Zalo .sva v hitrem tempu tekla proti cilju približno 10(^1 metrov od ceste po grmičevju preple-lenem s trnjem, da sva postala vsa opraskana po rokah in licih. Ker sva lovila Še icmo noči sc nisva smela nikjer asiavljati.
D(«pcla sva upehana na kraj, približno, kjer jc dana.^nja Paška Šola. Tedaj seje žc svi-talo in pričenjala .«ic jc lepa majska nedelja, zatosvasamo kralko poslala. Ker se nama je zdelo, daje vse mimo, sva stopila i/ goščave in se približala
cesti. Uleglasva se v cestni jarek ter pričela metali kamenje proti m^>stu. To je bil naš način, ki SJT10 se ga posluže\'aU pri takih nevarnostih.
Tedaj nisva vedela, pozneje jc 10 povedal domačin Lahov-nik (Bošnjak), kije imel svojo hišo ob železniški postaji, da je naj u nemška zaseda opazila takoj, ko sva izstopila iz teme gozda. <îospod Lahovnikje od Nemcev izvedel, kako $o se pripravljali, da bi naju zajeli živa. Ko pa sva začela metati kamenje nu most, so bili prepričani, da bi lahko bile ročne bombe, zalo jc takoj začela streljati njihova zaseda. Z Ludvikom sva hodila z razmakom nekaj metrov. Pri streljanju s strojnico je strelec ciljal na Ludvika diagonalno, mene je nekolikem kril grm na moji desni sirani mosta. Ko sva stopila na most, se spomnim samo sikanja svinčenk in smrtni izdih, skorajda krik Ludvika. Patkil je ko\ pokošen. Nagonsko sem sc tudi sam znašel na tleh in .se v š(^ku zvalil pod most v vodo. Vcm samo, da sem še nekaj trenutkov bil pod mi'jstoni, in ko sem se malobolj zavedel situacije, sem opazil, da se mi bližajo neke scncc. Zato sem planil iz.struge Pake in kolikor sem mogel nazaj preko ceste vgiwd,odkt>dersva prišla. Po-^alsemse vstrmi hrib Stropnik in pritekel v (.'irkcwce, najprej k Župancwim, pozneje pa h Kolajevim. V varstvo te družine na Lubcli sem počakiil, da je minila .sovra/na majska ofenziva, kije bila namenjena XIV diviziji.
Truplo Ludvika so imeli ncm.ški policisti vs<i nedeljo na vozu v Paki za ustrahovanje drugih. Ludvika so pokopali naslednji diin Bošnjakovi (La-hovnik<wi) in ob gnjbu zasadili smrečico, ki je danes že močno drevo.
Te besede namenjam poleg spominu na Ludvika Blago-linška, kije padci v svitu dne-vavnedeljo, 16. maja 1944, Sc vsem tistim posameznikom in družinam, našim zvestim so-dclavccm, ki so nam pomagali in nam z\'esto slali ob strani.
Milan Razdevéek, Slovenj Gradec
Alojz Podgoršek
za župana
občine Šmartno ob Paki
obkroži
Uresničimo cilje -zaupajmo si!
socialnih demokratov
Šmartno ob Paki
14
107,8 MHz

30. oktobra 2002
mUSKIlMCÂSOFISKIMOlAlK * mUSKI IM CŘSOPISKI MOZAIK
SmD [ûd] iïmilmi
Mira, laljana. Bojana, Milena, Mojca in Milja, zadnja dva sla vskočila, smo v nedeljo proti večeru, oh merjenju predvolilnega utripa, zavrlclj milijon Sicvilk, tako sc nam je vsaj zdelo. Izgovorili pa prav toliko l>esed. Tudi to sc nam je najbrž samo zdelo.
Bili pa smo prijetno presenečeni nad prijaznostjo ljudi v Šaleški dolini. Tudi tisti, ki niso želeli sodelovali in odgovorili na vprašanji, ki smo jih posiavili, so lo povedali vljudno.
Kdo od njih, ki smo jih poklicali, bi se želel ^ kaj pogovorili, kdo drug bi bil pripravljen povedati fe k^j vei, kot smo lioieli vedeli, komu, kije pokrili/irai, pa smo včasih morali preprosto pritegniti. Ker, marsikdo je imel prav. Nekateri so notm hiteli ludi povedati, da našega
čiisopisa siccr nimajo narejenega, ga pa bere-jo.
Koliko natančnismobili pri merjenju utripa in kako iskreni (na nek način) so bili ti.sli, ki smo jih poklicali, pa bo pokazala volilna nedelja, 10. novembra.
Pri dosedanjih merjenjih .k nikoli píwsem uřezali mimo. Večkrat se je izkazalo, da smo (z) meri h prav.
Priznam, da pretiravam, a skoraj toliko klicev, ko smo jih mi v nedeljo »spravili« ven, smo v ponedeljek dopoldne dobili »noler.« Ljudje so želeli kar lakoj vedeti, kako komu kaže, A lo, da bi razlagali po lelcfonu, seveda ne gre. ,le pa dancsv tej številki vse črno na belem. ■ mkp

HAKUmO
REQUIEM
Domača rock skupina i desetletnim stdžem se po daljšem premoru vrača na domačo sceno. Prihajajo kadrovsko prenovljeni in z novim albumom, kt naj bi izlet sredi januarja 2003. Naslov albuma je »Zadnja molitev«.
PSYCHO-PATH
Poleti so posneli material za svojo četrto ploščo, ki bo Í2ála v začediu prihodnjega leta. Trenutno nastopajo na krajši evropski turneji z ameriško skupino Girls Against Boys, ki jo zaključujejo danes z nastopom v Zagrebu.

Minuli teden je v Piranu posnel gradivo za vide os pot za skladbo »»Napad«. Pri snemanju, ki je Irajalo šestnajst ur, je sodelovala ekipa Vepri Production, pod režiserskim vodstvom J ani j a Pavca.

simpatični zablujenci, ki ie vedno prisegajo na pozitivne vibracije, predstavljajo svoj novi singl. Skladba »Dvign me«, z njihove aktualne plošče »Pozitiv va brej šan», je v ostri konkurenci poslala tudi domača popevka tedna na nacionalnem radiu.
PRAVA STVAR
Prvenec skupine Prava stvar je praktično gotov in bi moral iziti v Ireh lednih. Fantje se trenutno ukvarjajo s težavo, katero izmed desetih skladb z albuma Izdati kot prvi singl.
6 PACK ĆUKUR
v koprodukciji z RTV Slovenija bo posnel svoj drugi videos pot za skladbo »Vseen«, z njegovega prvenca »Ne se čudit«. Rezi ral bo Zeds, v spolu pa bodo sodelovali tudi njegovi prijatelji Iz zasedbe Bronxtarz In mariborski raper Ico.
FOXY TEENS
Po napiîrncm polelju, na poletni lumejiîio namreč imele več kol 41) nastopov, ne pcîéivajo. Jesen so pričele zelo delovno, s pripravo novega maieriala za šesti album in tudi s pripravo materiala za prvenec, ki bo namenjen tr?i^em nekdanjih ju-goslovanjikih republik.
Po uspcj>nem nasu^pu na ťcs-livalu SunCanc skale v I lerccg-ncwem v ( Vni (íí^ri, so jih v veliki konkurenci domaČih zve/d izbrali in povabili k udeležbi ludi organizaiorji Tesúvala v Zadru. Zadarfesi bo polekal med 7. In novembrom. Na soholnem tekmtwalnem veíeru (9. 11.) se hodo Foxyce pred-sîavilc s pesmijo »Tiiic na uho«, avioric Ines Prajo in Ariane KunŠiek. Ne glede na razplcl /adarskega fcsiivala. pa konee novembra pričakujemo izid novega albuma, z novim imid:?em in zrelejSim gla.sbenim izrazom.
SELEG
Velenjski dekliški irio Selecí
/clo aklivno nastopa po vsej Sloveniji. Na nasiopih dekleta skrbijo za promocijo svojega zadnjega singla »> Ril em .^t rasi i«', kalerega avior je znani Član in avior VeČine w^pe.^nic skupine Batnlon. Frcnk Nova,
Pred kraîkim je skupino Selecí pod svoje okrilje sprejel znani skivenski glasbeni manager Miki áarac, s kaicrim /e delajo načrte za prihodnje mesecc. V novembru jih caka îsnemanje dveh novih sklbdl>.
Šoštanjska skupina v pričakovanju prvenca
»Slovenski express« je glasbena skupini!, ki na slovenski sceni ni zgolj naključje. Nji-luiv molo - delali glasbo z. ljubeznijo In Zii ljudi - je v razmeroma kraikem êasu že dal dva hila in zmagovalno skladbo oktobrske oddaje Orion po mnenju gledalcev. Skladba VraJ^je usnje je ie bila predstavljena na zgoščenki nogometna hilomanija, skladba Izi pa je bila uspešnica letošnjega poletja in zmagovalka na kar nekaj radijskih poslajah, v začeiku decembra pa že laliko pričakujemo izid njihove zgoščenke.
Skupina je dtwlej že igrala po vseh koncih Skwenijc. Njihova pozilivna energija, ki jo znajo s pesmijo in spremljajočim programom prene.sli na ljudi, je dobra garancija, da se boste v njihovi družbi nasmejali, naplesiili in svobtul-no razživeli. Tudi njihove lastne skladbe so razpoznavne po plesnem in melodičnem ritmu, besedila pa jim, pravijo, piše življenje, oni pa ga uspešno prevaj ajo v glasbo,
Pa Še, povejmo kdo so člani šoslanjske skupine Slovenski
express. Več ali manj so ostali zvezde stalnice Franci Fa-lani, Slavko Dojnec in Jani Korinik, podaljšana roka Slo-
Trenutno fanije ne sedijo na lovorikah okiobreke oddaje, saj so zapcvjieni s pripravami na izdajo prve samostojne
Skupina »Slovenski exspres« Iz Šoštanja Je iz meseca v mesec bolj znana po vsej Sloveniji
venskega exprcssa pa je Še Dejan Zorman iz Maribora. Avtor skladb je v glavnem .lani Kortnik, ki je rudi vodja skupine, z idejami pa mu pomagajo vsi ostali člani. Aranžma in produkcija je v rokah Darka Obrclana, kije pravzaprav kar peli član lega sestava.
zgoščenke, čakajo pa jih tudi priprave na decembrsko oddajo Oriona, kjer se b<xlo pomerili z vsemi mesečnimi zmagovalci cclega leta. Naslednje leto nameravajo temeljito izkori.Miti za .sodelovanje na naj razli čnej.ših festivalih, ideje zanje pa se že pletejo.
SSK dogodki: JAZZ KONCERT
N\Wo vod^lvo ŠŠK-ja je uspesno prevzck) svoje naloge in s polno paro drvi proti zastavljenim ciljem.V mesecu novembru prirejajo prvo prireditev in sicer jazz koncert. Naslopili bodo Maja 0«)jnik irio.Za.sedbo sesiavljajo vokal: Maja Osojnik, piano: Philipp Jagscliilz in double- bass: Bernd Satzingcr. Koncert se bo odvijal v prostorih SŠK-MC. in .^icer 1. novembra, ob 21.00 uri. Vsi, ki so že podaljšali Članstvo, imajo prost vstop, (•filali naj prinesejo polrdilo šolanju za tekoče leiosseboj. Za vse ostale pa je vstopnina 3lX) SIT
NATO dilema:
Katero državo bombardiramo danes?
Takšni in podobni slogani so se minuli ledcn razbohotili po velenjskih ulicah. / njimi pa ludi najava prihoda skvoierjev iz AC Miîlotova in mlalih ak-tivi^íov lokalnega gibanjaza globalno pravičnost.
V pelek zvečer .se je lepo5lcviJo takosimpali-zerjev kot 1 udi skeptikov in radovednežev ob dia-projekciji seznanilo zavlonomnim načinom delovanja in allemativnim načincjm ustvarjanja, ki poteka znouaj ACM, Kot npr. ž(3nglerska, fotografska in likovna delavnica, tukaj imajo prcxs-tor za vadbo mlade glasbene skupine, tu pripravljajo akcijo HRANA NE BOMBE, ki se z
razdeljevanjem brezplačne vegciarijanskc hrane ljudem v ,sli,«ki bori proti militarizmu in revščini. Predstavili so ludi knjigi NE NATO -MIR NAM DAJTE in NAIO - ZA IN PROTI.
V prvi nekateri eminentni slovenski sociologi, filozofi in drugiskušajo predstavili svoje stališče proti ne samo temu, da naj Slovenija ne vstopi v
zvezo NATO, temveč ludi, da mora NATO zaradi nečloveških meiod in širjenja militari-stičnega duha posvetu, zavoljo svobode in pravicc, izginiti iz sveta. V drugi pa ar-gumentirajo tako razlogy za kot proti vključevanju v zvezo NATO.
Knjigo torej, ki bi jo sicer morala izdali demokratična država (vlada) - pa je ni!
Peikw bolj teoretični večerje bil nadgrajen z aklivisličnim sobotnim dopoldnevom. Na C'an-karjcvi ulici so se med mestni vrvež pomešali zvoki bobnov, žonglcrskc vragolije, risanje s kredo l>esedya kot VELENJE NE GRE V NATO, NE NATO ristanc ipd., raček in ostali aktivisti pa so razdeljevali letake z NE NAfO vsebino.
Krona akcije pa je slediUt, ko,sc) se je brezskrbno pohajkovanje in st^boino nakupwanje že prevesilo v lagodno kofeianje na obilnem soncu .. .tedaj je namreč na šaleškem orjaku zavihra-lo: NE NATO-MIR NAM DAJTE
P<"«drav vsem, ki sc borijo za idejo o boljšem svetu, svetu pravice in miru!
■ Ana Hiadnik, foto: Gašper Pintaríé
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
l^or poteka vsako soboto ob 9.35 url. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1 NELLY feat KELLY ROWLAND • Dilemma
2.	FAITH HILL'Cry
3.	KYLIE MINQGUE • Come Into My World
To soboto je bila zmagovalka izbora skladba )>Dilemma«, ameriškega raperja Nellyja, kl semu je v tej skladbi pridružila tudi članica skupine Destiny's Child, Kelly Rowland. Skladba je trenutno tudi na prvem mestu britanske lestvice slnglov. Nelly, ki sicer prihaja Iz Texasa, ]e svoj presenetljivo uspešni prvenec »Country Grammar« izdal íela
2000 In z njim pet tednov prebil na vrhu Biliboardove lestvice najboljših albumov.
■ LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas,
Takole ste glasovali v nedeljo, 27.10.2002:
1.	MODRIJANI: Cdpiraj dekle kamrico
2.	KLOBUK: Gasilska
3.	RUBIN: Naša mati so debeli
4.	UNIKAT: Prešmentana ljubezen
5.	VIHARNIK; Zaklad narave
Predlogi za nedeljo, 03.10.2002:
1.ČUKI:Šment3no	dekle
2.KLINC:2a	lenuha nI kruha
3.KMETEC:	Naš slarl Ptuj
4.P0GUM:	Kdor pravi jeSloven'c 5.2APELJIVKE: Uživaj vsakdan
9 glasov 8 glasov 8 glasov 8 glasov 4 glasovi
Vili Grabner
30. oktobra 2002 "^AS
OGLAS
15
Heiyis
VEUAVNOST PONUDBE: DO RAZPRODAJE ZALOG
HERVIS d.o.o.. žport in moća, Žmartinskd 1526.1000 Ljubljana. Slovenija
9.990.-
n
NOmANĐ
V
> .t.'


: r
i

ÎZ
NOVO - od 23.10. 2002 HERVIS Velenje
19.990.-


NORTHLAND


OTVORITVENE CENE
prek 100 športnih in modnili blagovnili znami(
OPOMBA: PREKRIŽANE CENE sd priporočen« maLoprodâjnâ cer>ecenikd dobaviteljev
16
MODROIBIILA KRONIKA
«»•«te
30. oktobra 2002
Nadaljevanje sojenja naročniku umora Matjaža Volka
Volk ni nikoli grozil, policisti pa obtoženega niso opijali
Sredi prťj^njega tednu seje na Okro/nem sodiscu v Celju nadaljevalo sojenje 24«letnemu <(reg4»rju l^ntovšku I/ l'o pt»lšíce, ki je ohto/en nnpelje-vsfý-á k umoru u korístoljul)-Ja. V bele/.níťí 25-letnef;a Ve-tenjCana Malja?^ Volka, ki so ga 19. marca letos /gcKiaJ /ju-tr<ij našli Irikral ustrelj«nei>a na samotnem kraju v manjšem ^(r/du vhodu v }>nimo/no,Ía-nH> v Ljubljani, je namreč med dol/niki i/stopalo prav ime (iregorja Britovškit umora, samega umora pa je osumljen 22* letni Nenad Mirovic, ki je f.e vet* kot sedem mesecev neznano Kje«
Kriminalisij so nekaj dni po umoru DritovSka priprli, med preiskavo pii jîo na dan začele prihajati podrobnosti vzvezi / njunim znanslvom oziroma prijalcljslvom, kol irdi obloženi. Pokojni Maljaž Volk in obloženi Gregor Bntovicksla vcćkral .sodelovala pri popravilih avtomobilov ter nakupih in menjavi avtomobilske opreme» pn ccmcr jc bil BritovSek vcêkrat Volkov dolžnik. Njun najvcCji In nikoli izpeljan posel bi moral hiti uvoz dveh osebnih avtomobilov iz Nemčije, vendar BritovŠck avtomobilov Volku nikoli ni dostavil, del kupnine v vISini 12 tisoč evrov pa je eelo zapravil,
Na prvi glavni t^bravnavi jc obtoženi namreč priznal, daje od pokojnega želel izvabili denar. Okrožna državna tožilka Lili-jana Dolžanjeprepričana,da je Brilováck, ko jc uviděl, da denarja ne bo mogel vrniti, skoval načn, kako bi se svojega dolga In Volka za vselej rešil. Ne nad u Miroviću. je prepričano tožilstvo, je zagoUwiJ orožje in denar za umor Volka, sam pa si je za čas umora priskrbel na videz neoporečen alibi-
Senat pctcriee Okrožnega sodiSča v Celju je v torek in sredo skupaj zaslišal več kol deset prič. Mitja Grm, eden najboljših Volkwih prijateljev, jc povedal, da je obloženega spoznal Sele nekaj mesecev pred Volkovo smrtjo, predvsem pa ne verjame, da sla bila s pokojnim takSna prijatelja, kol trdi Britovšek. Zanikal jc, da bi Matjažu Volku kdorkoli kdaj grozil zaradi vračanja dolgov, še manj pa, da bi Volk komurkoli grozil zaradi tega. Obtoženčeve trditve, da je pokojni Volkžc prej večkrat izginil /a nek«ij dni in da nihče ni vedel, kje je, jc ovrgel kol neresnične, saj mu je sam večkrat posodil avlo, ker svojega ni imel, vozilo pa mu je vedno vrnil, kol sla bila dogovorjena.
Tudi Marko Jurko je bil dober prijatelj Matjaža Volka, bil pa jc eden zadnjih, ki so ga videli živega. Na sodSču je povedal, da seje Matjaž tistega usodnega ponedeljka zvečer pridružil družbi v neki velenjski kavarni in da tam niso govorili o nobenih avtomobilih, kaj Sele o BritovSku ali dolžnikih. Volk, ki gn je Jurko pred (em heeal, češ da jc tako lepo urejen, naj bi bil dejal le, da mora biti ob 21. uri v Celju, to pajc bilo tudiv.se.Jurkoje potrdil, da je nekaj tednov prej pri Volku resnično videl veliko količino evrov, kijih jc pokojni kasneje izročil Britcwšku za uvoz avtomobilov, kar pa se Vclkovega obnašanje tiče, pa je dejal, da tudi njemu ni znano, da bi bil Volk komu grozil glede dolgov oziroma da bi bil njemu kdo grozil.
Mali obloženega Silva liri-tov.šek jc v sredo piwedala, da j C sina (iregorja dan po umoru, ko se je moral zaradi informativnega razgovora zglasiti na policijski postaji v Velenju, zjutraj prvič videla vinjenega, ko jo je kasneje fieljal z avtomobilom pa je bil med vožnjo zelo agresiven in divjaSki. Povedala je ludi, daje (îregorv kozarcu v dnevi sobi hranil večjo količino evrov in da tega denarja med hišno preiskavo ni-
so našli. Kriminalist Milan Vu-grinec. ki je sodeloval na Itifor-matlvncm pogovoru in med kasnejšim zaslišanjem obtoženega BriiovŠka,jc zanikal, da bi obtoženemu kdo od po-lieistw ponujal pivo na policijski postaji, kol trdi Britovšek. Vugrinec je tudi dejal, da obloženi na prvem pogovoril, ki je bil dan po umoru, ni deloval vinjeno, pač pa povsem trezno in normalno, dopušča pa mt>žnost, da jc obloženi na parkirišču PP Velenje med ogledom avtomobila res popil pivo, ki gaje imel v avtomobilu.
Prijateljica domnevnega morilca Nenada Miroviča Vlasla De/anje povedala, dajo je Ml-rovic po umoru v Cxîlju predstavil nekomu, ki gaje vseskozi klical »iieť«, in da mu je la oseba izročila nekaj denarja. Ko jo je predsednik senata Marko Hrišnik vprašal, ali sta »Šef« in Britovšek ista oseba je priča povedala, da bi lahkošlo za istega človeka, ni pa povsem prepričana, ker jc imel »šef« takrat drugačnem frizuro in kapo, bil pa jc oblečen v temna oblačila.
Z zaslišanjem prič in podajanjem nekaterih novih dokaznih prcdlogovsebo sojenje nadaljevalo 7, novembra.
■ 0^)
Golte nad Mozirjem
Končali preiskavo o nesreči
Dobre tri tedne hudi nesreči na spodnji postaji nilialke v Žekovcu so preiskovalci končali svoje delo. Poročilo in strokovno mnenje žkčničarjj pričakujejo pribmlnji teden ozi-n»ma p*i praznikih. Znano pa je 2e dunes, da bo potrebna nova nosilna vrv. Zamenjava prejšnje je veljala blizu 150 tisoč evrov.
O višini gmoine škode na (îollch še ne morejo govoriti- Bo pa, meni namesinik direktorja RTC Golte Peter Sevnik, velika. Inšpektor za žičniške naprave pri ministrstvu za promet in predstavnik pooblaščenega podjetja
ZAG Iz Ljubljane sta pregledala naprave in ovrednotila škodo, poročilo pa pričakujejo v bližnji prihodnosti. .Sevnikjc znova naglasll, dase jeklena vrv v ne.'ireči nI pretrgala, ampak le močno poškodovala, a bodo morali kljub lemu namestiti novo. Prav tako poškodovana jc tudi 72-lonska napenjalna utež, ki je skupaj s ponesrečenima delavcema padla v jašek osem melrov globoko. Ali bo treba zamenjali tudi
to ali jo samo popraviti, bo odvisno od mnenja izvedencev.
Kolikšen del škode bodo morali nositi mo-zirski žičničarji in koliko avstrij.sko podjetje leulelberger Seil, ki je skrbelo za nadzor in izvedbo del, bo odvisno od poročila strokovnjakov in rezultatov pogajanj z omenjenim graškim podjetjem, Kljub temu .so lastniki rekreacijsko-turistične ga centra nad Mozirjem že naroČili pri dobaviteljih tiste dele gondole, ki niso več uporabni.
Na Ciokeh pričakujejo, da bodo do konca
prihodnjega tedna imeli zbrane vse po-dalke 1er informacije, na osnovi kalerih se bodo odločali za nadaljnje poslovne korake. Dabi preprečili Še večjo gospodarsko in finančno škodo, njihovi delavci žc izvajajo dela na smučiščih in ostali infrastrukturi, kar najhitreje pa bi radi popravi); tudi nihalko ilekovcc in jo usposobili za nadaljnje obratovanje.
Pred nesrečo so načrtovali začeiek nove sezone vzačetku dccembra, danes njenega začetka Se ne morejo napovedati. »Ml si seveda želimo naprave pognati Ins tem omogočhi smučarjem zimske radosii Šc pred novim letom,« je povedal Peter Sevnik.
■ tp
Ne na vidnem mestu!
VKLENJ E - Vclcnj.ski policisti, najbrž pa tudi policisti od drugod, vsako leto ob 1. novembru. beležijo Številne vlome v osebne aviomobilc. Pred letošnjim prîiznikom opozarjajo občane na samozaščitno ravnanje. Svetujejo jim, da vrednejših predmetov ne puščajo v avtomobilih na vidnem meslu.
Rop na avtobusni
VELEN.1E, 22. oktul)ni - V torek okoli 19. ure, sta dva neznana moška na avtobusni postaji v Velenju aslavila dva mladoletnika, A. 'L in M. K. Z uporabil sile in grožnje sta jima vzela mobilna telefona. Fanta sta oškodovana za 50.0(X) tolarjev.
Kolesar padel
ŽALEC, 23. oktobra -Hude
telesne pi^kodbe je prejšnjo sredo ulrpel 5()-Ietni kolesar Z. T. iz Polzele. Okoii 17.50 jev Podvrhu, med vožjijo po klancu navzdol, od pi«cstva Zovnek proti lokalni ccsti Braslovčc - Ka-menče, izgubil oblast nad vozilom In padel. Z reševalnim v<v zilom so ga odpeljali v celjsko
igiiïiœ
Ji.
ENGROTUŠ d.0.0.,
Cesta v Trnovlje 10/a. 3000 CELJE, objavlja prosto delovno mesto za:
•	TRGOVKE - CE
•	SKLADIŠČNIKE
v svojem
SUPERMARKETU v Velenju na Gorici
Pogoji:
-	končana šola za prodajalce
-	osnovno poznavanje živilskega blaga
-	državljanstvo Rep. Slovenije
•	nekaznovanost.
Z Izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen Čas.
Kandidate naprošamo, da pisne vloge z úokazlíl o izpolnjevanji; pogojev, kratkim življenjepisom In naslovom pošljejo v roku osem dni na naslov: ENGROTUŠ d.o.o., Cesta v Tmovlje 10/a, 3000 CEUE, za: Ireno Bul
mm
m
Radarji bodo:
V naslednjih dncli botk^ policisti na i^bmočju izvajali naslednje radarske kontrole:
v petek. 1. novembra in torek, 2. novembra, preko cclega dne, na območju vseh policijskih postaj Policijske uprave Celje; v torek. 5, novembra, bodo dopoldan z radarji na (-»bmt^ju Policijske p<5Rtaje Velenje:
v sredi», 6. novembra, pa preko celega dne na obmtjčju celotne regije.
Nevarna tudi vožnja z »mačkom«
Prisolno.st alkohola pri udeležencih v cestnem promelu je eden od najpogostejših dcjavni-ktw, ki vplivajo na nastanek si-
tuacij, zaradi katerili pogt^to prihaja do prometnih nesreč.
V prvih devetih mesecih se je na cestali policijskih postaj Policijske uprave Celje zgodilo skoraj pn>metnih nesreč. Več kot K odstotkov^ pi>vzj^>člteljev je bik) vinjenih! Mevilo vinjenih povzrtič I teljev promet nili nesreč je največje pri najhujših nesrečah, Po piidatkih za prvih devet mcsecev knošnjcga leta je bilo vinjenih skoraj 3fi odstotkov povzročiteljev pnimetnih nesreč s smrtnim izidom in nekaj nad 22 odstotkovpromclnih nesreč shujšimi telesnimi poškodbami.
Ne pozabimo pa, da je tudi vožnja z »mačkom« prav tako nevarna kol vožnja ptîd\^Iivi)m alkohola.
btJlniŠnico, kjer je iKtaJ na zdravljenju.
Vlomilce preganjal alarm
MOZl R.I E, 24. oktoiHT- V noči na četrtek $o neznanci vlomili v trgovino last ZKZ Mozirje v kraju Bočna. Med vlomom jih je očitno pregnala alarmna naprava, saj iz trgovine niso odnesli ničesar. Neuspešni so biJi ludipri poskusu vloma v prostore kmetijske zadruge v Novi Štifti. Tudi od tam so bili očitno pregnani zaradi aliirmne naprave.
Tat v vrtcu
VINSKA GORA, 24. oktobra
- Iz igralnice vrtca v Vinski Gori jc včeirlek med 10.30 in 11.30 izginila denarnica z denarjem in dokumenti. Lastnica Z. B. je oî^odovana za okoli 3().(K)0 tolarjev,
Odkrili za 1.200.000 blaga Mladoletniki z dolgimi prsti
VELENJE -15. in 16. oktobra so delavci Poiicijskili posiaj Velenje. Žalec in Slovenj Gradec na območju Velenja opravili ťsem hišnih preiskav pri mladoletnikih i>: Velenja. V njih so zasegli sedem koles visoke blagovne znamke, videorekordér, fotoaparat, ski board in računalnik. Zasei^eao blago je vredno okoli 1.200.00f) lolarjev. Ot>cnem so raziskali dve kaznivi dejanji vlomov v Osnwno solo (îorica. Policisti bodo na tej p<5dlagi napisali kar 4Í) kazenskih ovadb za različna kazniva dejajija.
Tat Je dobro »zaslužil«
(;RIŽE, 25. oktobra - Petkov večer si bo gotovo zapomnila A. R iz okolicc /.alca, prav tako pa najbrž tudi (doslej §c) neznani tal. OSkodovanka je s prijalelji-co obiskala znani lolail v Grižali Obprihcxlu je puslila torbico na prirt>čnem odlagališču, tako kol jc v navadi v tem lokalu. K(5 je bolela čez prÍbliJ:no dve uri torbico vzeti, je ugotovila, daje ni več. Presenečen pajc bil najbrž, ko j e p reglcdova 1 plc n, t u di neznani lat- V torbici je namreč naf^l večjo vsoto golovinc, mobilni telefon in dokumente. Lasinica jc oškodovana za 2(K).()00 tolarjev.
Zagorelo v kurilnici
ŽALEC, 26. oklohra » Vsobo-to okoli 5. ure zjutraj, je prii>lo do požara v kurilnici stanovanjske hi^ last J. V v kraju Studence, na območju Žalca. Požar je zakrivil tleč ogorek, kije iz peči padel na drva.zložena v bližini. Ogenj sopogasili gasilci, Škodo pa ocenjujejo na okoli 5()0.0(X) tolarjev.
Vlom v hišo
VELENJE, 27. oktobra - V
Kavčab je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo last S. Z. in odnesel za oki^li 150.000 tolarjev av-dio in video naprav.
30. oktobra 2002 '■«^ÍAS
OGLAS
17
Tudi v Velenju
S! Trajno mleko
3.2*^ m.m., s pokrovikom Pomurske mlekarne
ttfT'
1,1
1 \

Navadni jogurt
13% m.m., Zelene doline

180 g
50^

Kraški pršut
brez kosti, delikalesni; postrežno, Kras Sežana
1709
1 kg
3.99a
i® Prašek Super
regular all gorska svežina
5 kg
888^
Pecenice
postrežno, Cel)ske mesnine 1 kg
989:^
i^Todletni papir
3- slojni, di§ecf
298.
Francoska bageta
Hlebíek d.o.o.
250 g
55
Telečje hrenovke
postrežnO; Kraljeve dobrote 1 kg
998.-
Solata gentile
Ikg
299.
cEN«^	-i; ■ -
Ponudba velja
od 30.10.'02 do 5.11/02 02. do prcdâje 2dlog.
Martinov kruh
postrežno ali pakirano. Žito
Ikg
359.
Tatarski biftek
postře ž no, ArvaJ
2^690^
Interspdr Velenje: četrtek, 31.10. odprto • IS»«? petekr 1,11.
ip . zaprto.
Interspar ^ Maribor in Celje: četrtekr 31.10. in petek, 1.11. zaprto.
1.008/
Mandarine
Ikg
215.

POIMUDBA TEOMA
OCVRTI KANELONI Z MESNIM NADEVOM,
POSEBNA POmUDBA
M
è^r %

NK Rudar
Bo Pavlovic vrnil samozavest?
Nuvo^uričuni so bili vseh de-vetdeset minut boljši naspm-tnik pu čeprav so imeli "rudarji" Ao^o već v nouiib; lodit k;ij kt> niM) molili sestaviti pnivežikci-je. ruxen tiste, kJ jim je le prinesla izenačenje, ki so se ga ve-seti. kot da bi bili /magali.
Morda ros drži njihova irditev, d«i poircbujcjo kanCcksrcic. Po izenaíilsá so namreC zaigrali zelo živahno, prebudili so sc tudi gledalci, a iasii za morebilen pi*)-poî n prcohral je bilo premalo.
Trener gostov je ob koncu upravičeno žaloval za neizkoriščenimi priložnostni. Nekdanji Rudarjev igralec Ekmcčii kljub zadelku ni bil najbolj zadovoljen. Imel jc zmago v nogah. Vendar jc pri slrclili veliko greSil. Krivec, dii ni dasegcl Sc kakšnega zadetka, je bil tudi vra-lar Šribar, ki se mu je dvakral (71. in 80. min.) hrabro vrgel pod noge, v 77. minuti pa je bil velenjski vratar hilrejSi (xi Ro-diCa.
Cnwlje so povedli po akciji v 23. minuli, koje pred šeslnajsl-melrsko ćrlo Kršič kratko podal žogo Ckmcciiu, ta pa jo jc neoviran poslal v spodnji levi
Šribarjev kol. Rudarjev trener Marjan Marjamivi^ je sredi drugega polčasa (gledalci so menjavo zahtevali že na samem začetku drugega dela igre) zamenjal oba svoja prva igralca konice napade. Sprcčakovič in Šišič sta mu tudi zagotovila točko. SprcčakcwiC jc namreč v zadnjih irenuikih tekme poslal žogo naprej na levi bok hitremu Šmo-nu, ki jo je v/poredno s kotno črto pťWvlal pred vrata. Tam jo je SiSič usmeril v mrežo. Vendar se ŠÍ5ÍČ ni dolgo veselil, saj je moral kmalu zaradi grobega oziroma nasilnega prekrška, kol je presodil s(xlnikKranjc s Ptuja, z igrií>ča.
V naslednjem krogu bodo Ve-lenjčani gostovali v l)rHVi»gradu, kijih je v 3. krogu v Velenju premagal z 1 r 0. Se mu bodo oddolžilila pora/.?
Veliko si obetajo od povrat nika iz Avstrije Z<jrdna PavloviČa. Ta nekdanji Rudarjev igralccsc je z vodstvom kluba dogovoril» da bo za zdaj zelcno-črni dres nosil do konca jascnskega dela prvenstva.
vos ■
NK Šoštanj
Pol ducata zadetkov
Ni^onieta.ši So^tar\ja. člani 3. lige - sever, so v 12. krogu gostovali pri Malećniku in zmagali kar s 610. Zadetke so dosegli Ko-vaČiČ in Markus po 2 in Švarc 1.
Položaj na lestvici so v primerjavi s prejšnjim krogom zboljšali za dve mesti. Skupaj s Palomo - obe moštvi imata po 24 toCk-so na dru^m mestu, v vodstvu pa je Bistrica z dvema U^ćkama več.
V zadnjem jesenskem krogu, v soboto ob 14. uri, bodo gostili 8. uvrščeno Središče.
Mali nogomet
Reprezentanca popoldne v Nazarjah
Nc^iometna reprezentanca Slovenije l>o 3. n(»veml)ra odpotovala fia kvalifikacije za uvrstitev na EP na Nizozemskem (skupaj v skupim z Nizozemci. Grki in Armenci). Na ki ho februarja pnhtHlnje leto. se ho uvrstil zmagovalec skupine.
Rcpre/enianca bo imela danes (v sredo) zadnjo preizkušnjo. V športni dvorani v Nazarjah se bo ob 21. uri pomerila z domačim liga.^m Nazarjem. V reprezentanci Slovenije igra tudi Velenjčan Denis Dclamea. Veienjšana pa sla tudi predsednik komisije za mali nogomet pri NZS Zdravko Golob ter trener vratarjev Verboten Milko.
■
Mali nogomet
Zmagalo Avtoprevozništvo Vavh
v ne<)eljo 27. okloi>ra, je v bil Rdeči dvorani v Velenju 3. turnir v malem n<»gometu v oi^anlzaciji LDS Velenje. Sodelovalo je 16 ekip.
Zmagala je ekipa Avtoprevozništvo Vavh 2. Za najbolj.šega vratarja so razglasili Halilovića. -najboljši strelec pa jc bil Sailer. Pred začetkom turniija so odigrali tudi revialno tekmo med ekipama LDS Velenje in poslancev LDS v državnem zboru.
■
Kegljanje
Visoka zmaga
Si^štanjski kegljaći so v 5. krogu druge keglja^kc lige visoko /jna-gali. S 7: 1 (3061:2945) so premagali goste iz Litije.
Šoštanj: Petrovič 4«5 ( I ). Knžovnik filS (i ), AmuS 513(1), Glavič 536 ( I ), L Fidcj 508 (1), HasičiC 494 (0).
Ćtaiiidnige ekipe sov l.kiogu medobčinske lige prcmapliccljsko Cinkarna s fi :2.
lekiuDvuti soz^icela (udi dekleto. SoSt. [mjčanke sov pn/cm niii^topu go-stCFValo v Celju pri MirtHck?<u, Ccljankc so bik boljše in slavile %(i:2
Era Šmartno
Hud poraz na Prevaljah
Šinarcani :so na Prvva^ah nastopili 5p«( V nepopolin po:>cavi. Ib* krat ni.so odigrali (:iko kfit pmti Vega Olimpiji in so zasluženo izgubili, »^j M) bili dmnarint biiljši in so i?^ koristili vse svt^e prilo/.nosti. medem kojih gostje niso.
/.<»65 tek je prinesel enakovredno igro. žogo so imel i Igralci Ere veCv nogah» ampak so preveri komplicirali. <U')iiiaôi ni pa igrali borbeno ill enostavno 1er z iahkato /auildv-(jali vse napade. Igralo se jc pr<i<l obema kazenskima prostorom o, V 26. minuli je JoliČ dobil žogo kakšnih 20 m od gola in sc nenado ma cdločil za ^Irel, kije bil natančen in žoga je konCala v Šmarški mrcini. Po gi^lu .se jc igra bolj razživela l^v da brez nekih veqih prilořnosií, kajti dcímačini se spi'eino hranili in z dolgimi žt")g<imi prc.senečali gostu-
jočo obrambo. kije imela dosti dela s Komarjem in IlusejinoviCem.
Drugi polias je prinesel žtvahncjio ignî.gcwtileljisoostaliprisvoji lak-tiki čakanja in v 47. minuli je Komar Izkoristil napako Balaži^i. in po prcigravaiiju dru^i^i premaga) Srago-
V	62minulijeOomačivriitarKu;'-ma s prekrSktmi za enajjiîmetriwko zaustavil Tisnika, kije sam izvedel najstrožjo kazen. to(lavi\iiar mu jo je vratar ubranil. Ilikoje bila zapravljena velika priložiH^st, da bi moida gostje le prct>bmil tok igre.
Ko so gledalci zci^Klhajali s stadiona jc Puilvinski z mojstrskim zadetkom dosegel tretji gol.
V	nedeljo bo gosiovak^ v Smart-nem Primorje. Zaůetek tekme bo ob I4.(XI uri-
■ Janko GoriĆnik
Rudar - Gorica 1:1 (0:1)
Stn-lca: O : 1 - Ckmcčič (23). t ; I - ŠÍ5ÍČ (88). Riular: šril^ar, Kainlxroviíí, Jesciiičnik, Mernik, Dedii, Šmon, Ibni-himcTvii (od 57. A(em Mujakiwič), Amel Mujakovti, Spasojevií. Mu-]anovii(od 62. ŠiSi^í), Arlič (od 73, Spreéak^wií ),
Relax Korotan - Era Šmartno 3:0 (1:0)
Slrclci: 1:0 - Jolič (27). 2:0 - Komar (49). H) - PiHlvin^ki(a9) Era î^mariiiot Sraga, BalaíiČ. Romih, Prodnik. Boritnar (od 46. Ri-stič). Pokleká. Al j babic, KwaíiC. Usnik (od 65. Korun). Simundža (ixl 72. Kaaranov ič), Smajlovfi.
RK Gorenje
Ljubljančani so se jim oddolžili
V	Siol ligi so prejšnji teden o<lig-rali dva prvenstvena krciga. Roko-mcttši (vorenja sov v4 krc^ v domaći dvorani premagali Pivko Pu* rutninarstvo 31:27, v 5. pa $o v LJubyanj ivtguhili z Mobitc) Pru-lami kar/.22 : 31.
N sredini tekmi/.nioStvom izllr-pclj VcltfnjćamvprvompolCasu niso igral i dovolj zavzelo, zalo so jim bili gostje vseskozi enakovredni. Mt^stvi sla se nenehno menjavali v vcxlstvu. vendar ah vei kot za zadetek nobeno ni povedlo, tzidje bil v prvem delu kar 14-kvai izenaiSin.
V	nadaljevanju so Velenj^ni le zaigrali veliko bolj zavzeto in pculo-brili petnaj.^tih minutah ip^e je bil izid pju>kusu ^edaicev, saj so povedli 5 26 ; 20. Nato xo spel /aigraii boij sproščeno in nasprotnik je znižal vodstvn na .samo Iliri zadetke.
Sc vedno ni bilo v moStvo Branka Bedcknviča, ki se mu je obnwi-la poškodba, mladi rcprczcnlanl Vid Kavtiinik je sicer sedel na klopi, vendar je v igro za nekaj minul vstopil le pred koncem tekme,
Drez BedekoviCa so txlpcUwaJi tudi naLjubijano.Tokraisosejim kometa^i Prul oddolžili za ptîraz na Jamoviííevem memoriálu, saj so
zmagal) kar z osmimi zadetki razJi-ke, Rokonielaši Gorenja ircniilno niso v takšni formi, kol so bili prav na omenjenem spominskem turnirju. poleg tega pa ima trener Pnil Kasim Kamenica ve^i izl^or igral» cev, "Za vsako mesto vsaj pculva vrhunska igralca, mi pa le nega.' kot jc po Ickmi p<')iKÍaril Uencr Crore-nja Ivan V^jdl.'
V naslednjem krogu. 9. novcuî-bia. bo Ciorenje gostilo Termo iz Šklolje Loke.
Trenutni vrstni red: 1. Celje P La^ko 10 (-hj>5). 2. M. Priile 67 10 (43)..=^. Prevent 6 ( + 11). 4. Gore-nje 6 (t)), 5. Trimo (-1). 6. lermo 4 (-3). 7. Rudar4(-16) itd.
(>orer\je - Pivka Pérutninar-stvo 31:27(14:14) Goreiýcí Tam.šc l,.î, Dobelšek. Peterlin. KiMiûiik. Mlakar O^tir
1.	Snvii 11, Sirk.^. Lam5íck Oaj^k
2.	L. Dobelsck3, Škof, Šteťanič 3, M. Prule 67 - (k)r«i\j£ 31:22
(15:9)
Gorenje: iskof, Tamse 4. .1, Do-bel5ek 1. Kavticnik 4, Mlakar 2. Oštir, Scwia^. Siric 4. L. D^^elj^k 1. Lain^ek,
■ vos
ZRK Velenje
Prvi poraz
Mlade rokometui^ice Vvknja a*) v 1. n ligi doi^.ivcle prvi pora/. V 6. pr>cnst>'i>ncni krogu so z nasprotnicami izZngorja izgubile z21:26.
Vclenjćajikc so priložnost za novo zmago prav gotovo zapravile v prvih petnaj.slih minutah, ko so v javnem nemoćno spremljéjlc r<iz-igranc gostje, ki so neusmiljeno polnile njihovo mrežo. Zagorke so p<wedlckitr7:9:1,in visokega vodstvo v nadaljevanju varovanke Iztoka Rozmana ni«> mo^le već nadoknadili. Velenje Zagorje 21:26 (7:13)
ŽRK Velei^e: Avbur&ck, Vajdl, Mz. Nfuratović. 6. Roškovii* 4, Skaz^ I. nui)ik2.0mvr<»vi^3, Rt»žić 1. Perse, Mn Muraiovi^*. 3. Jukii; l.Stuml>er-ger, Vrčkovnik. Uikić.
Dviganje uteži
Rok Volk tretji
Na mladin.skem Tncdnnrodnem turnirju n» Dunaju je Rok Volk. clan TAK Rudar Velenje do^ej^el 3. mesti). V potegu je dvignil 75 kg, v sunku po 102,5 kg In je izlwljšal osebni rekord za 2,5 kg.
KK Elektra
Tretja zmaga
Domači košarkarji so zaslu^Aino slavili v domaći dvorani, se zlasii. ker so /aradi pojskiHib na»topill v nepopolni postavi, (ekmo .ho v svojo kuri&t odločili v konin id.
Po 5. krogu je Elektra s tekmo manj ter s 7. utćkami na 6. mestu. Prav loliko jiii imuKtiper na pelem.vvotistvu pa jc Slovan zdevciími ins tekmo već.
V naslednjem krogu bodo gostovali pn Kraškem zidarju.
Elektra • Helios 74: 68 ( 58: 52,31:35,14 : 2i)
Dražović 24. Čustić 19 in Dijnik 11, Lalović 2. Divjaki 2. Vidović 6. OorSck. Kiwać. Elektra: Nuhanović4. Jevtiwić 6.	H
KK Era Velenje
Zmagali v Kranjski Gori
V soboU) so ko^arkaiji Ere cKligrali 3. krog prvenstvene lekjue (3. liga) v Kranjski Gori. kjer îA^brcz icžav visoko zmagali. Domaćini jim nisi*» bil kos in velenjski koSarkarji so prinesli domov iz goslovanja dve poniemlv nI loćki. V prihodnjem 4. kr«'>gu bo Erapro.^la, Krai\jskii (»oni - Era Velenje 63 : 126(13:41.14:31,1«: 22.32: 18)
Era: Pungartnik 31. Ilrženjak 16, Milćič 16. Milcnćak iO. Sixlin 12. G. VaupoliĆ K), Pogorevc8. Ploj 3, Meh 1. Araćić
OK Šoštanj Topoišica
Slabo V gosteh
Na s<»lmlnem gostovanju na Bledu je iikipa Šoštanja Topofiike nekoliko nt/očarHl». CeprHv so igralci SoS tanj-Topol sic» dobro /aćeli prvi niz. bili vseskozi v vodstvu in si v zaključku priigrali prednost 22: 19. io ni tiilo di^volj.
Blejci so se 2 dobrim zaćctnim udarccm čudežno vrnili 1er niz ludi dobili. Nadaljevanje pa jc prineslo popoln preobrat. Vpreostalih dveh nizih, jc domačinom u-spevalo prav vse, gostje past> tonili v neizbežen poraz in i/gubo pomembnih loćk.
7. isto ekipo so se pomerili tudi v pokalu in si na prvi tekmi na Bledu priigrsUi zmago s 3:2 in s tem dc^bre možncfili za naprcdwanjc. Vse pa so zapravili na p<wralni lekmi v domaći dvorani, kjer so izgubili s 3 : l.Tako je splavala po vodi možnost za dobro uvrstitev za naslov pvíkťilncga prvaka.
V soboto, 2. novembra, ob 19.00 uri b(»v Šoštanja gostoval Maribor. Bled : Šoštanj Topolšic» 3 :0 (23,15,16)
Š. Topoišica: Najdič, Milialinec»Pav.Sovinck. Pomer, D, in S. Sevćni-kar. Hribct^k. Kugovnić. briSnik. Dupliáak, Lcjo. trener Pzdniak.
■ R. Kugovnič
Namizni tenis
Prva zmaga Vegrada
v5. krogu I, drú^Tie namiznotvniske lige so igralci Vegrada premagali ekipo Krke s in tako po dveh zaporednih reniyih konćni» osvojili dve točki.
Zmaga je Se toliko pomembnejša saj sta na tekmi Damijan Vodu^k in Nenad Bojanic nastopila poškodovana, a sla kljub leinu stisnila zobe in osvojila vsak po encj ptisaniifno zmagti za konćfii uspeh Vegrada. lokrai je odlično nastopi) trenutno najt!>t>ljíi velenjski igralec .lure SlatinJek. ki je zmagal vvwlï ire h posamičnih dvobojih, skupaj z NeiiadomBojanićem pîi jc bil uspe>en tudi v igjj parov.
Mladi igralci Vegrada so v nedeljo, 27-oktobra, nastopili na kvalifB^acij-skem luniiiju za ekipno prvenstvo Slovenije za mladince v Kranju in osvojili ćemo mcslo. Za ekipo so na.slopili sami mlajši kadeti in kadeti: Jaka CkílavŘck. Benjan^in Klauzar, Dejan LameSiĆ in Pairik Rs">sc. za ekipo pa je pi> hudi poškodbi (počen« kwt na desni nogi) ponovno Ziiip'al ludi Miha Kljajić.
■ ĎH
Squash
Viharjeva do polfinala
Uvrstitev v polfinalc odprtega prvcnsr>'a Avstrije v s(|uashii r. nagradnim skladom 200(^ dolarjev Ih) Petri Vihar na svetovni lestvici veijelno prinesla vrnitev nwd najboliših 100 igralk.
Velenjčanka je bila četrta nosilka inje v treh nizih brezixldane UtCkc izločila domačinko (^^uťal in v ćeiitfinalu Huismanovo (Niz) z 9:1, 9:6.1:9 ,2:9.9:4. Nato je sprvi> nosilko Kollaiovo (Svk). kije na svetovni lestvici f.c na 64.mcsiu, izgubila s 3:9.1:9 in 0:9.
■ ŽetjkoZule
Sah
Zmaga in neodločeno
V	soboto s<j v I/.lakiih odigrali četrti in peti krog druge lige, Vc-lenjćani so najprej premagidi mustvo Branika s 3,5 ; 2»5, nato pa s Ptujem igrali neodloć-eno3 :3.
Po petem krogu vodi ekipa I loč s 23 točkami, pred Velenjem 18.5, Ptujem in Zagorjem 15,5 ...
Liga bo zaradi šahovske oliinpijade tia Bledu prekinjena do 16, novembra. V xoboto 16. novembra se bí> nadaljevala s Šestim in sedmim kolom v hotelu Paka v Velenju.
V	nedeljo. 3. novembra, ob 9.00 uri bo v klubskih prostorih na Kopališki 3 predzadnji letewnji odprl turnir v pospesencm tempu 15 minut na igralca.

Ob zlatem jubileju rokometa
Prisrčno srečanje generacij
V solx)to seje odvilo šc sklepno dťjjinjť50*ie( nice rokomeiH vSflIcški dolini. Vrhunec dii^od-kov ol) visokem Jubileju Jc hi! uala večer v Rdeči dvorani, s čimer so zaključena lelosnja pra/:novanja. ki m» se načela v maju % veteranskim turnirjem v Šoštanju, nadaljevala junija
di večina začetnikov rokometa v ialeSki dolini, ^pan Mesine občine Velenje Srečko Meh. predsednik Šp<^rine zvez« Velenje in poslance Jože Kavtičnik, generalni sekreUr R/S Polde Kalin in §e drugi ugledni gt'JSt-je. Veliko zanimanja jc vzbudila fotografska razslava. ki jo je
Aviorje Milja Gavriloski, bivsI rok(>nicl;iš Gorenja, ki sedaj v klu-b\\ vodi otlnosc z javnoslnii. Zalem jo bil na sporedu ^ najbolj slavrnisinidel prireditve: pi-)de]ilcv
priznanj vsem. ki so odU>?ilnf> vplivali na razvi"»] in uspehe ri^ikoine-Ij v î^alcski dolini. Devetčlanski organiijaeijski odbor, ki mu je
ej(5narjcv, Ireneija Miro Pořun in Štefan Kae 1er Matjan Stvarnik, /oran Kompyn. Jože Silovšek, Avgust Oblak. Ivan Vajdl in Bcv rul Plaskan za igralske dosežke. Štiri najKMj vidne nscbe oziroma lisli, ki io pomembno vplivali ludi na ramij sktvenskega rokonic-Ut pak-) moralise enkralnai»der,
4	N
	t \
6. Dnevom slovenskemu rctko« melu, kvalinbte^sko tekmo /a SP 20(13 na Poriuiialskem med .Slovenijo in l/raelom in septembra X IH. jarnovičevim me-murialom.
Srečanja bivših rokometa^ev, Sporlnili delavcev, lunkciunar-jev in irenerjev ler ljubiteljev Športa se je udeležila velika večina znanih obravx)v. Skupaj s spremlievalkami sc jih je zbralo skoraj ^lirisio, med njimi lu-
pripravil Lojze OjslerSek. po večerji in p<«dravnih nagovorih pa je sledila šekralka predslavi-tev knjige 50 lel rokometa v SaleSkidolini. Delona 192straneh opisuje ccloliio zgod(wino najuspešnejšega sporta v dt>lini. Razdeljeno je na pel časovnih cibdobij. pi'îleg biîgalega slikovnega materiala pa je v njem še ogromno siaii.stičnih p<idaikov, ki so posebno podrobno obdelani od lela 1972 naprej.
predsedoval Frane Plaskán, je na podlagi postavljenih krilerijcv. kjer sta cxtiočiino vlogo odigrala ui»pcá(iasí in čaM»vnt) obdobje delovanja. ptxlelil plaket v kategoriji začetnikov. hjnkcionarjev,
Uencrjev in igralcev.
Zlate plakete Stí dobilidr, Matjaž Kjneel. Marko lOneel, Drago Zagaj.ne k. Val ter Končan in Rudi Zevart v kategoriji začeinikw. Roman Repnik. Avjcust Vohar in Frane Plai»kan v kategoriji funk-
Oobitniki prUnanj (foto: vos)
kajti Frane In Borut Plaskun. Miro Požun ter Stefan Kae st^ za svoj prisjKvek dobili Se pri/njinja RZS. Po kvmčanem uradnem delu so se udeleženci Šc zavrteli, ples in zabava pa iita trajala do ^odnjih ju-tranjiJi ur. 5i>leina zgodovijja in ogromno vrhunskih rezultatov Šo&lanja in kasneje RK Gorenje potrjuje od loči lev RZS.kijc med pri»'>rišča evrcîpskcga prveîislva ieia 20(W uvrstila tudi Velenje.
■ Mitja QavTitosM
Delova nagrada JolandI Čeplak
"Resnično -konec sezone"
v ■
v petek Je bila v Ljubljani svečana podelitev lelo.šnjih na» urad Le<m. kijih podeljuje čstso-pi.s Delo po izboru hralccv in strokovne Žirije v sestavi Miro Ccrar, Bri^iila Bukovec. Jerneja Pere. Ivo Dancu, športni urednik Dela Miran Koren in športni urednik Pop TV Rok Tamiíť. Pri dekletih Jc prcstii^a lovorika prepričljivo pripadla Jo I and i Ceplak, Irener letit pa jc postal Matjav^ i^upan.
Jolanda je minulo sezono resnično pričela sanjsko, saj »> se rezultati stalno siopnjevuh, da bina Dunaju v finalu di)l>esedno ek.s-plodfrala in postavila nov svetovni rekonl. Jolanda je v sezoni nanizala 18zmag, serija, ki dokazuje njeno vrednost, seveda, pa je spastibna pt»seči kolajnah na vseh velikih svetoMiih tekmovanjih. Po prejemu kipca Leona âtukija, delo akademskega kiparja Mirsada Đegi(^aje povedala: »•Športnih ;ispchov sem vajena, Leon pa je zame prva t<wrstna nagrada v članski konkurenci in p<v sebno priznanje nanajviSji ravni.
Čudovita prireditev me je povsem prevzela, se posebej pa sem vesela, dascmdi)hi]a največ glasov od bralccv. resjííčno, to je najlepši konec sezone. V prilknlnji sezoni bi>m verjetno nekoliko manj tekmovala, saj velik nastopov pomeni tudi utrujenost, in takobť^m verjetnih aspela izboljšati rezultate, kijih načrtujem. V minuli sezoni sem imela srečo, da ni bilo pi^odb. tako. da sem res lahko tekmovala .sprt)Sčcntí in mi forma ni padla.«
Povedati pa je treba ludi lo. da Jolandn ni pozabila na matični klub. saj mu izdatno pomaga, kar .samo pi^.sebi kiti^e.danisamoixl-lična tekinovalka. ampak tudi po človečki plati kaže svoje vis<')ke miïralne kvalitete. Sama jc dejala. da ji je v veliko čast. da lahko pomaga nadarjenim atletom. Sredstva za napredovanje potrebujejo najbolj v mladih leiih in ve. kako je, če nimaš vsega kar p»>lre-bujeS za iiapredvwanje. Številnim čestitkam, ki kar deihjjejo z vseh strani, se pridružuje tudi uredništvo
■ V.P.
Meca dvorana Velenje
Obisk predstavnikov evropske rokometne zveze
Skïvenija bo čc/ <lvc leti gostitelj evr«ipskcga prvenstva v roki^»ntclu in nekaj tekem bo tudi v velenjski l^deči dvorani. Piav^ato so prejšnji lcdcn<J">iskali Velenje predstavniki Evropkcnîkomelnc zveze na čelu z generalnim sekretarjem le zveze Michelom Wiedercijcm.
Ptxlobiiokol v drugih mestih, ki btnlo gostitelji evrcjpskega prvenstva, so jih tudi v Rdeči dvoi ani seznanili s pripravami na piveiťŇtvo.Sc zlasti s projektom prenove dvorana. Pol>oscdab direktorja Rdei2edvord-na Marjana Klecii $o bili ugledni g^^ije zadovoljni s tem. kar so videli in slišali.pa nakupnem sestanku s prcjjekiantom predlagali lud^i nekaj re5ite>', ki naj bi jih v Velenju upoštevali.
Bili smo v deželi na komu sveta
Taipei, glaviïo mesto Taivana. ima že več kot dva in pol milijona prebivalcev in je središče vsega tloj;;ajanja na otoku, poleg vsega pa jc to tudi eno najdražjih mest nasveiu.sajpocenah potrošni.^ke košarice spada med deset vodilnih svetovnih mest- V šievilnih elitnih trgovskih središčih, ki so zgr.ijena po vzoru njihovega velikega vzornika in zaščitnika, Združenih drJ^av Ameriko, je mogiiče kupiti vse, a pi"»Z4isolje-nih cciiah. Ovlsokih tajvan-skih cenah smo se lahko prepričali ludi sami. ko smo t>biskali enega od teh trgovskih cenirov. (?enc izdelkovvist^ke mtideso bile nam reč v ti^ovskcm cenlru New York New York primerljive s cenami v Londonu, Parizu ali New Yorku. O wnah v Taiepu morda samo Je tole: za kavo s smetano ali z mlekom je bilo treba odšteli okoli 90 lajvanskih dolarjev, kar v naiđem denarju pomeni okoh tolarjev. Tajvanci ,so nadvse pcmiwni ludi na svoj W'l'C (Svettwni trgovinski center), kije največji in najmodernejši v Aziji. Velenjska dclegacija se je že prvi večer po prihodu iia Tajvan odlehčila za večerni Msk nt>Cnc tržnice, ki jc bila v bližini naicga hotela. Čeprav je to ena manjSih nočnih tržnic v Tai-peu. je bil obisk te tržnice prava paša za oči in svojevr.'iino doživetje, Tržtii-ce za Kitajce namreč pomenijo tudi mesta, kjer se radi shajajo in imajo torej tutli družabno vlogo. Ko se znoči se zaČDcjo vanje zgrinjali množice ljudi hi skorajda jc ni stvari, ki je na takšni tržnici ne bi ponujati. Ze od da leč vas na tržnico opozarja vrve? ljudi, le bolj
pa vas nanjo opi^zarjajo različne vonjave, ki se Širijo naokoli. Poleg stojnic in malih irgwinic s teksiilom, čevlji, tehnično robo inSc čem. jc namreč tudi ogrc>mno stojnic, kjer pripravlja-
Skuterji, skuterjí in
jo hrano. Rakci, ribe. želve, rakuni, prašiči, noji, kače in Še nmogo kaj se vsak več« r najdc na jediUiiku teh prc-mikaji>čih sc restavracij in konča v žekídcih domačinov in tudi kakšnega turista. Ko človek opazuje, kakšne količine hrane ti ponujajo, se sprašuje, kdo vse (o poje in kje konča hrana, ki se ta večer nc bo pojedla. Zavržejo tc hrane Kitajci zagotovo ne; verjetnose malo pregreta naslednji večer vrne na isto prodajno polico. O tem. kakšne vonjave se Širijo po teh tržnicah, pa vam bi lahko veliko povedali člani velenjske delcgacije, saj je velika večina mladih le težko zdržala obisk nočne tržnice in nikomur niniti na kraj pajne-ti padla ideja, da bi katero izmed ponujenih jedi tudi poskusil. Skorajda enotna je bila njiliova želja, da sc je čim prej treba vo'niti v hotel, kjer je bi-
la majhna trg.winica,Y kateri sc^ ponujali tudi .sladkarijo, čip&e itd. Vrvež na teh tržnicah je takšen, da se le težko prebijaš skozi nepregledno množjco ljudi, ki se počasi pomika p»i glavni ulici Iržnice In se nato zliva prtHi koncu ulice ali v Številne stranske ulice in uličice. Še sreča, da smo bili vsi odrasli člani velenjske ekipe vi.^ji od povprečnih Kitajcev, tako da so bile naše glave ve,'^ čas nekaj centimetrov nad množico in srno lažje opreza-li za našiníi otro-š^ enkrat shuterji ^Ui bi se lalito kaj hitro izgubili v tej nepregledni množici. Polegslojnic in majhnih trgovin. ki 50 seveda vse odprte dolgo v noč in pred katerimi .so naloženi vsi prodajni artikli, so številni artikli zloženi kar na ponjave položene po tleh. tako duje treba paziti tudi na to. kam stopaš, da ne bi slučajno pohodil kakšnega izmed trgovccv, ki čepijo poleg svojih prodajnih artiklov. Vsakih nekaj metrov pa so kar na stolih stali tudi t4^ovci, ki .<io na veii gla.s ali pa v ml-krotbn vpili in kupcem hvalili in ponujali svoje prodajne artikle. Seveda vse v mandariuščini, tako sino lahko Slovenci, pa ludi številni drugi turisti, le poslušali njihovo žebranje in uživali v načinu pr^xlaje. ki jc tako drugačen od našega. Na teh tržnicah se da s trgovci za cemi tudi barantali, a 50 Kitajci nadvse spretni trgovci in sc^ vsz osntw-
ne ccne v\ch prodajnih artiklov postavljene tako visoko, da le redko kaj prodajo v svojo Škodo. Med veC kot dvoma milijonoma turistov, ki letno obiščejo Tajvan «3 na prvem mestu seveda Japonci (japonski otok (.)kinava je od Tajvana oddaljen le okoli 170 km), .lapontev pa tajvanci kljub temu ne marajo preveč, saj so Japonci leta 1895 Tajvan okupirali in na njem vztrajali do leta 1945. O tem nam jc pripovedovala tudi naša vodička Yen, ki je sicer študirala nemščino in japonščino, a .laponcev ne mara. zato pa je Ki-liko bolj navdušena nad Evropo, saj se je le dober mesec pred na.ilm prihodom vrnila iz Marburga v Nemčiji, kjer je izpo-pi>lnjcvala svoje zj;anje nemščine. Ko smo ji razložih.daje nemško ime za največje njcsto v delu Slovenije od koder prihajamo prav tako Marburg, je postala Še bolj »naša«. Tajvan pa je zanimiv še zaradi nečesa; zaradi skuterjev namreč, ki so glavno prevozno sredstvo na otoku. Samo po cestah v Taipciu vozi več kot milijon skuterjev in lolikoteh majhnih dvok(f-les ne bosic srečali nikjer drugje na svetu. Polne .so jih vse ulice in na semaforju pred križiščem jih naenkrat sloji tudi po več slo. zalo imajo pred semaforjem narisane celo posebne bokse, ki so namenjeni Ic njim. Vsaka družina ima vlastivsajeiiskutor in av-
tomobile uporabi jajci v glavnem le za vožjijc iz mosta; pravy^pravsièlovekle težko predstavlja gnečo, ki bi nastala na cesiah 'faipcia. čc bi se po njih vsi vt>zili v svojih avtomobilih. Vsi vozjii-ki skuterjev in njihovi sopoiniki imajo na glavah varnost ne čelade (v dneh bivanja na 'lajvanuni.sem videl niti enega voznika brez čelade), domala vsi pa
Hrano na tržnicah vam ponujajo na vsakem ko-
raku
zaradi onesnaženega zraka nosijo tudi zaščime maske preko ust. Za tiste, ki se nc w^zijo s skutcrji in za številne turiste, pa jo na voljo tudi ogromno taksijev, ki so vsi brez izjeme rumene barve in jih je v Taipeiu okoli I80,(K)0. Velika večina laksijcv in tudi ostallli avtomobilov, ki vozijo po tajvanskih cestah je japonske ali ameriške izdelave in le izjemoma luhko tam vidite avtoniobil evropske izdelave.
■ Piše Damijan HJjajič
20
ZANIMIVO
'•«^íilS 30. oktobra 2002
Oven od
HOROSKOP
do 21A
Vaše finančno stanje bo tisto, ki vam bo 2rlo živce, saj si bosle naenkrat želeli privoščili zelo velikzaloQai, ki ga treDulnomsIesposobnnzpeljali 2al SI ne&osre dali veliko reći in bo$te spet nil 2 glavo skozi zid. Partner vam bo pûvecâl neksi krepkih m pametnih, zato bi bilo dobro. Če bi mu vsaj malce prisluhnili Ce boste še n^rei vztrajali pri svoiem. se ne čudite, ôe se bos^ naenk/at počutili zelo osam-
ljeno. VCaati |e bežanje v svoj svetnapaCno
Bile od 22.4. do 20.5«
Nihaja prava lesen ffi za njo zima, yi pa se boste zato p(av lezili. Preveč stvari, ki vam Iren u Ino zapolnjujejo misli, se ]e nabralo, sto Itiko nailr^jele za dolgo vnaprej Olcoli vas pa se bodo ^e pogovarjali o veselem decen^ru in silvestrovaniu DobíD bi bilo, če bi znali ob vsei stiski s časom in kopici obveznosli najli čss tudi zase Predvsem pa se inorate več ukvarjati sami s seboj in to na način, ki vas umir-|a Sprehodi m ukvarjanie sSportoin, pa čeprav ne zelo aktívno. bodo veliko doprinesli Pri delu boste opaSaN naveličanost doma pa vas prav nič večne bo presenetilo.
Dvojčka od 21.5. do
Odlično se počutite ludi zato. ker vam |e uspelo nekai, v kar so vsi dvomili, tudi vi po RBlemJ Sedaj pred vami ne bc već nepren^gijiviti ovir še ne^ai časa vam bodo ^ezdetako naklonjene, da boste uspeli uresničili prav vse. česar se boste lotiti Nekdo bo sicer avisten m bo poskušal nagaiati. a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Tudi počutje se ^m bo močno izboijSalo. Zalo bodo vabila v veselo družbo spet dobrodošla.
Rak od 22.6. do 22.7.
Ko bosle že mislili, da ste umirili strasti, h so se razplamtele zaradi finančnih a-dev, bodo te prerasle v pravo malo vojno KIČ kai prijetni dnevi niso pred vami, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogostete zalotili pn malčevalnih mislih Tone bo prineslo dstonič dobrega, zalo bo bolje, če se za nekaj časa po-fijhnete in molčite Nekaj prostih dni bivam naravnost godilo. Č6 le gra. si jih pn-vošćilel V njih pa se posvetite vsemu tistemu, kar počnete najraje od vsega
Lov od 23.7. do 23.8
Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami a sedai vam bo ter nekai časa precei naklonjena. Zato prisluhnite svojim željam ir^ se jim prepustite, sai sploh niso tako zahtevne, c^ ne bi bile uresničljive Jutri pazite na cesti in sploh pn ravnanju sstroii, ker so možne poškodbe, v soboto pa nikar ne bodite dcma. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. t^hko da bo povezan z va^m hobijem ali službo, vsekakor bosta imela veliko skupnega.
Devica od 24. 8. do 23.9.
Čustva m občutja bodo zmedena, kot že dolgo ne. Vedeli bosle le. dasi želite več pozomosti, občutka, ća ste ljubljeni in z^eljeni To se vleče že dolgo, predolgo. Načenja vam živce, saj se vam zdi, da veze ne boslemogll več rešiti ali |e speljati vsmernice, 1(1 bi vam lahko vlile upanje, da bo kaj boljše. V teh dn^ boste veliko ssorodniki, ki jihže dolgo mste videli izvedeli boste marsikaj zanimivega, nekaj bo celo zelo koristnega. H\ dvakrat za reči. da vam bo pomagalo v lâonju samega sebe in bolj zadovoljnega življenia.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Se vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pn tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to pr%) Škodi kot koristi. Šele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo boste, verjeli opozorilom. To pa se zna zgoditi kar kmalu, če se ne t)oste vzeli v roke in pričeli živeb tako. kol od vas pričakujejo tudi vaši najbližji Ti so se že precej naveličali vaših obl|ub. ki jim m konca, uresničite pa bore katero l^ite kaj boste obljubili ob koncu tedra. da vam ne bc spel žal
ikorpljon od 24.10 do 22.11.
Iztozalo se bo, da je bilo to. da ^ se odprli ^dr navzven in svoje delo pokaali vsem, kf so ga želeli videti, 23 zelo dobro. Naenkrat se vam bodo poskušali približati ludi tisti, ki so vam do sedaj metali le polerra pod noge Godilo vam bo, zato boste še bolj usNarialni Edina stvar, ki vsm ne bo šla na roko bo čas. Tega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, ^r si želite uresničili Če boste v naslednjih tednih doma več kot sicer, ga najdite vsaj nekaj saino Qseï
Strelec od 23.11. do 22.12.
Novica vas bo razburila, a se boste še pravočasno vzeti v roke m se umirili Teden bo mrneval brezvečjih pretresov kakšen dsi bo lep. naslednji pa morda mal-cezagrenjen zaradi rahlih zdíavs^enlh težav. Držite se navodil zelnika tn se izogibajte vsega, kar vamškodi. Da sesplača, boste ugotovili žepo nekaj dneh. Novo prij^eljstvo vam bo pomenilo vsak dan več. zato ga boste znali tudi negovali. F^'te le, da pri tem ne boste šli predaleč. Kliub temu, (Ë vas pri partnerju vehko stvari moli, si ga še ne želi te izgubili.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Nek star priiatelj vas že dolgo pričďcuje. saj se vse preveč zadržujete doma Tega llsll, ki vas dc^ro poznajo niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo malodušje, piav nič vam ne bo šlo cd rok Morda bo še najbol|e. Če se poskusite spet prtdmžiti kakšni veseli dru^i. več|ih natog pasi še nikarne nalagajte, sdj ste trenutno precej t^ez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljali. V četrtek, ko boste zaradi prazni imeli veččssa zase, se bo zgodilo nekai lepega. Ni izključeno, da bo to dan, ki bo tudi za vas pomenil nov začetek
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čeprav vas bo nekega odločilnega koraka, za katerega se bo^e odloČili zavestno strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čusueno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, dmge tudi dokončan. Neko srečanje bo povzročilo vehko spremerrto v vašem razmišljanju in počelju. saj vam bo končno odplo OČI Denarnica bo še nekaj Časa bol| tanka, kot si želite m upate, zato z velikimi mveslicija-mi raje počakajte
Ribi od 20. 2. do 20.3.
S partnerjem bosta kovala načrte za prihodnost, ki se bodo sprva zdeli neiires-ntčljivi.že ob koncu prihodnjega ledna pa bosla spínala, da so več kot ureničlji-vi Zalo boste na^kraizeto zaposleni, utnjjenosti pa vseeno ne boste čuliii. Sploh, ker se vam bodo dobre polt odpirate ena za drugo Doletela vas bo neizmema sreča, ki Sle si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vašaživl|enjesebo precej spremenilo. In to na bolje.
Mladí dopísnřkí poroCojo
Pojdimo skupaj varno v gore
(ivncrđina skupščina OZN jc progla« silil kt(» 2002 ZM metlnHrodno Ivto ^»ra. V osnovni šoti Gusl»va ^ilih^i .smo pripravili projekt i niisliivom Pojctimo skupaj v gfirv.
/^e ves mescc september jxiiokale razliCnc aklivnt*;!]. Spt^znali smo, zakaj sc pomcml^nc, ozavestili smo se, da mora vsak po svojih niočeli prispevali k kmu. da hI naS planet ohranil lak, da omogoCat pre?Pi'cijv nam in kasnejšim rodovom.
Na razrednih urali smo spoznali kulturne. biokîSke In luri&liine/načilniviigora. Pi'igovi>rill smo se o problemili. opozarjali nanje in sc pri tem ekcik^škotv/jvcslili-
V	sredo, oktobra, smo ocSli na planinske pohode. Obiskali smo Venturin, Jakob, KavCnikovo dom aO i jo, Lubelo, Andraž, PaŽki Kozjak. UrSljo goro, OkreScIj in Klcmcnčo jamo. Na teh pf-bodih smo skrile kotičke naših gora in umivali, uživali...
V	petek, 11. oktobra, pa smo se pogovarjali o gorah, i/deiovali plakale, .svoje delo smo prcdsiavill drugim uCenccm.
Na zakijuCni priretlitvi pa smo se srečali z nagimi časi nimi g^xsú. Ih so bili ga. An i-ca Podlesnik, g. .lože MelanŠek in g. IvČ Kolnik- Vsi trije so veliki ljubitelji gora in so nam pripovedovali o svojem odnosu do gi'ira, o vzponih, ki si>jih opravili, o naCrlili. Imeli smo veliko vpralanj. gosti pa so Uiko zanimivo prrpoveJovali, da so jo pogovor krepko zavlekuL
Ob lem projeklu smo uživali in se bogatili. Marsikateri učenec je obljubil, da bo še velikokrat sel v planine in užival v njihovi enkralni lepoti. Vsi pa sedaj rudi razumemo pregovor, ki pravi, da na-
rave iji vseh njeniii dartw nismo prejeli ki>i deJiSČinood swjih prednikov, ampak smo si jo izosodili od svojih olrok.
■ Člani novinarskega krožka osnovne šole Gustava Sitiha
Jaz v gorah... Le kaj me čaka na tej poti?
Strma, spolzka pol nas, je pripeljala do cilja. Utrujena sem. Vse me boli. Ali pre-Uravam? Nisem navajena lalc^ne hoje. Pa vendar je bilo lepo. Sontx? seje skri-vak>za oblake, bilo je hladno. Pa vseeno je bil pogled na gore vcllčasien.
■ Gorćana, 8. b
PogieO v díílino je bil osupljiv. Pisane in živahne barvcvisokih dreves so se kakor mavrica prelivale v svoji jesenski obleki. Med vrlKwi se je skrival sneg. .le zima že res prispela v gore?
■	Sanja. S. b
NI bi bilo v.^eC, ko sem izvedela, kam nas pelje »la naía šola«. Pa sem se vseeno vdala v Ni mi ?.al! Lepo je bilo opazovati jesen v dolini in prve zametke zime v gorah.
■ T]aéaT.,8.b
Pohod mi je bil vi»cč. Le ena stvar me je motila: ves cas sem moral gledali p»id noge, kar me je <wiralo pri gw(.>rjcnju.
■	Tomaž, S. b
Ovinkasta cesta pred nami. Polni
pričakovanja. Veliko smeha. Končno planinska kt>ča pred nami. Sem že mislila, da smo zgrešili pot in da jene bomo nikoli našli. Sptiminska plošča umrlemu planincu. .Srh me spreleti. Dolga vrsta pred WA-jem. končno čas za raalla^. Počitek!! ... in občutekzmagloslavja. Uspelo mi je.
■	Oejana, S. b
Tekmovanje v logiki
Na O.^ !^alck je bilo 17. področno tek' movanje iz tolike 7à\ (>sni»>7)0M>lc0. Ude* Ici^Jlo .so ^a jo 85 učvnevv u eit^jstili ^>1, pole^ velenjskih in soi^tanjsklh ()§ Bra.slovče, Grito in Vransko.
Doseženih je hib 29 .srebrnih priznanj. 13 najbolj uspešnih učencev se bo udeležilo drtavnegatekmiA'anja v Ljubljani.
UspšenS v pisanju poezije haiku
Učenci OS Šalek smo zc iroCjlč /apo« vrstjo sodelovali na medna rt»dnem tekmovanju v pisanju poezije haiku, ki on2ani/jm,ÍHp4»n<Utíi lelaLskn dru/Jm JAL
Japc»nsk«i na la način promovira svojta kulturo v svetu.
PeloSolci so v šolskem letu 2001/02 ustvarjali na lemo Lepote nx^c domovine. Pisali so haikuje, lo so kratke pesmi irivrs ličnice, Vsakverzima doii^Čenoste-vilo zlogov (5,7» 5). Pesmi smo prevedli v angleščino in jih ilustrirali. 20 haik'ujcv smo pc^slali na Japonsko.
Rezultate tekmovanja smo prejeli v začetku o^obra. Med štiridesetimi nagrajenimi haikuji učencev skwenskil^ osniw-nih šol so bili ludi trije učenci naše Šole. Nagnjeni hnikuji: Naša dežela je mJada kot deklica, čisla kol voda.
Polona llermun Otokvjezeru, na njem cerkvica lepa, v njej zvonček zvoni.
J^rimoi I\!riiavwk Mala Ú moja .Slovenija, na Zemlji si kot pikica.
Peirn Berioi ■ Primož Pergovnik,
Pravf naslov za uspešno reMamoI
I moba?
informacije o stanju na vaSem računu"
plačilo položnic, ^ plačilnih nalogov in prenos sredstev med računi
prijdva/odjava delovnega računa, povišanje limita, vezava depozita
sprememba bančnega PIN, sprememba naziva računa
pregled zadnjih štirih transakcij
SMS opozorila o stanju vašega računa pod/nad določenim zneskom
telefonska številka klicnega centra NLB
Moba NLB je nov način bančnega poslovanja«
ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitov preko mobilnega telefona. S pomoto Mobe MLB lahko z banko poslujete kjericdt in kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB« izpolnite vlogov najbližji bančni postovalnid
dli spletni poslovalnici Klik MU. v mobilnem telefonu pa zdmeniajte svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobiteiovih centrih.
Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja.
Zaenkrst le za uporabnike Mobitel GSM.
O
Ilubljanska banka
Novê Qub/fêftikê bêfik» Ad, QubifM/u
Divizija Velenje
ČETRTEK, 31. oktober
PETEK, 1. november
SOBOTA, 2. november
NEDEUA, 3. november
PONEDEUEK, 4. november
TOREK, 5« november
SREDA, 6. november
SLOVENIJA 1
07.25 Kulturna kronika 07,30 Odmevi 08.00 Afriète pravljice. 8/10 08.05 Nariš» mi Gacka, lutkovna igrica
08,35 Podktobukom 09.25 Zgo<Jtie iz Ikoljke 10.00 Evangelisticno
bogoslužje, prenos IZ Murske Sotnte 1M0 Mark)
1300 Poročila,šporl,vreme 13.15 Terra Mystica, posnetek
koncerta 14.00 Alpe, Donava. Jadran 14.30 Parada plesa 14.50 Podelitev Ježkove nagrade, posnetek 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 En^stašdd 17.25 Deklica in plešoči konji.
krad<i igrani lilm 17,50 Dosežki 18.10 fisoč let slovenske
pisane besede, dok. odd. 16,45 Risanka 19.00 Danes 19,05 Vaš kraj
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21 20 Osmi dan 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Zgodbe o knjigah 22.35 City foik; Barcelona 23 00 Umetnine v krempl|ih
zločina, dokum. oddaja 00.00 Brižinski spomeniki.
dokum. oddafa 00.30 Osmi dan 01.00 Tednik 01.55 PrviindRjgi 02.15 Mary Tyler Mocffô. 62. del 02.40 l^to konja, amer, film 04.50 Šport
SLOVENIJA 2
07,45 Videostrani 08.^ Mostovi 09.00 Videostrani 13,00 Tv predaja 13.30 Vremenska panorama 14.15 Tvprodaja 14.45 Zgodba o pfekmurskiti
evangeličaniti, dok. odd. 15.35 Predsedniške volitve,
predstavitev 16.10 Onkraj meja vzdrtfiivosti 17,10 MaiyTylerMoae, 62. del 17.45 Krete nćkovi, amer, film 19.15 Vídeospotnice 20,25 Evroliga v košarki.
Žalgiris* Unnn Olfmpija, prenos 22,15 Koto. franc íilm 00.20 Vitieospotnice
J
09.00	Ko bos moja. nad.
09,55	Salome, nan.
10,45	Med sovraštvom in
llutKznijo. nad,
11.40	Ljubezen brez greha, nad.
12.35	Tvprodaja
13,05	Lepojebitimilijonar.nan.
14.00	Varxjtii luke, nan.
14.50	Tvprodaja
15.20	Ljubezen brez greha, nan.
16,20	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.15	Salome, nad.
18.10	Ko boš moja. nad.
19.15	24 ur
20.00	Volttve2002
21.30	Prijatelji, nan.
22,30	Zatiodno krilo. nan.
23.40	Družinsko pravo. nan.
00.30	24 ur, ponovitev

imti ST M S2
09 00 50 let rokometa v Šaleški
dolini, reportaža 09.30 Vabimo k ogledu 09,35 Volitve 2002: Soočenje predsedniškiti kandidatov 11.05 Najspctdneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Mladi upi, mlad. oddaja 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 Košarka, posnetek tekme, Pivovama Laško Opel Skyline rs 21.30 Beli pianino,
zabavnoglasbena oddaja 22.45Maj spotdneva 22,50 Videostrani
SLOVENIJA 1
06,00 ViiinčekzLune, gled.
predstava 08,55 Lutkovna predstava 09,25 Dekika in plešoči konji.
kratki igrani film 09,40 Enajsta šda 10,15 Pnsiuhnimo tišini 10,45 Brižinski spomeniki,
dokum. oddaja 11.15 Dosežki 11.40 Prvi in drugi 12.00 K(c divjine. 7/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13,30 Slovenci v Avstraliji 14.20 Osmidan 14.50 Od glasbe do večnost 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Marko, mavrična ribica,
47. del 17.05 Iz popotne tort)e 17.20 Mladi virtuozi 17.45 Sijaj svile, dokum. oddaja 18.30 DereljKa 18.45 Risanka 19.00 Dardes 19.05 Vaš kraj
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Praksa. 6/22 20.50 Sprehod po slovenskih
muzejih 21,20 Cikcak 22.00 Poročila, šport, vreme 22,20 Polnočni klub 23.40 Sedem dni, 22^22 00.25 Sijaj svile, dokum. oddaja 01.10 Mary Tyler Mo«xe. 63. de)
01.35 Potujoči igralci, grški film 05.15 Vsakdanjik in praznik 06.15 Podelitev Ježkove nagrade, posnetek
SLOVENIJA 2
07.45	Vkleostrani
08.30	Mostovi
09,00	Vkleostrani
11.05	Tvprodaja
11,35	Videostrani
15,40	Tvprodaja
16.10	Hladna vojna. 3/12
17.00	Mary Tyler Moore, nan
17,30	Brez meja. ital. film, 2/2
19,15	Vkleospotnice
20.00	Nadčlovek. 5/6 20.50 Hipnoza, amer, film
22,30	Dušni pastiri), 5/6
22.55	Iz slovenskih jazz Idubov
23.35	Videospotnice
08.30	Tvprodaja
09.00	Ko boš moja, nad.
09.55	Salome, nad.
10.45	Med sovraštvom m
ljubeznijo, nad.
11.40	Ljubezen biB2 greha
12.35	Lepo je biti milijonar
14.00	Varuhi luke, nan.
14.50	Tvprodaja
15,20	Ljubezen brez greha, nad
16,20	Med sovraštvom In
ljubeznijo, nad.
17.15	Sak)me. nad.
18,10	Ko boš moja, nad.
19.15	24 ur
20.00	Vof^ po ženski, amer.
film
22.50	Kameleon, nan.
23.40	Družinsko pravo, nan.
00.30	24 ur, ponovitev
<53>
Hmnmi% 27 M S2
09.00 Košarka, posnetek tekme. Pivovarna Laško : Opel Skyliners 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Najspctdneva 14.00 Videostrani 18.10 Vabimo k ogledu 18.15 Miš maš. otroška oddaja,
3. TV mreža 18.55 Nosilci sprememb.
dokumentarni film 19.25 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ob1. novembnj 20.30 Obiskalismo...Piran 21,20 Družina poje - Andraž 2002. ponovitev 2. dela prireditve 22,20 Vabimo k ogledu 22.25 Videostrani
SLOVENIJA 1
08,00 Zgodbe iz školjke 08.30 Sk)venske izštevanke 08,35 Deklica in plešoči konji.
kratki igrani film 08.50 Risanka 09.00 Arčibald, 18/26 09.10 Pod klobukom 10.00 Enaistašold 10.40 Ncrci iz Helma, risani film 12.00 Tednik
13.00 ^ročila, šport, vreme 13.15 Studentska ulk:a. oddaja
za študente 13.50 Mostovi 14.20 Stovenski utrinki 14.50 Opičje norčije, amer, (ilm 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Stovenski magazin 17.20 Ozare 17.25 Návrtu
17.50 Legendemorja. 11/13 18.20 Mumini.3/14 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 EU in mi 19.10 Sobotnatema 19.30 TVdnevmk. šport, vreme 20,00 (^asba treh dežel 21.00 Ndsadružinica. 3/8 21,30 Trend, oddaja o modi
21.50	(^ja. dežela bogov. 2. del 22.15 Poročila, šport, vreme 22.50 Šahovska olimpijada,
reportaža 23.05 Pod njšo, 7/13
00.00	Glasba sreče, amer, film
01.â5	Legende morja.11/13 02,00 Stovenski magazin 02.30 Mračna leta. španski film 04.20 Šport
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.00 Tvprodaja 08.30 Mostovi 09.45 Murphy Brown, 15/22 10.05 Ana Karenina. 2/4 11.00 Dober tek vam želi
Hlengine iz Južne Atrike, dokum. nan. 11,15 Velika otročaja, 8/13 11.40 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 12,30 Tvprodaja 13.00 Rim
14.50 Vsakdanjik in praznik 16.55 Nogomet: Maribor ftvovarna Laško • Vega Oiimpija. prenos 19.15 Videospotnice 20.00 Dervisinsmrî, ital. tur. film
22,00 Ana Karenina, 3/4 22.55 Sobotna noč 00.55 Videospotnice
08,00 Obuti maček, ris.serija 08.25 Pujsek Zlatko, ris.serija 08.35 Mala Kirty, ris.serija G9,00 Stonček Benjamin,
ris.serija 09.30 Mjavl Mjav!, ris.serija 09.40 Vrbja vas. ris.serija 10.05 Malinjidol, ris.serija 10,15 Klic divjine, ris.f il m 11.20 Šolska košarkarska liga 12.15 Preverjeno 13.10 Volitve 2002, ponovitev 14.40 Moja boš!, nan 15.10 Osamljeni Tom, kanad, film
16.50 Crvena zvezda :
Pivovarna Laško, prenos košarke 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Klub vražjih babnk:. am. f. 23.00 HamleL amer, film 01.00 24 ur, ponovitev
<53>
kanali
2T
Sft
09.00 Miš maš, otr. odd , pon. 09.40 Vabimo k ogledu 0945 Prvi november m vsi svefi 10.10 Družina poje'Andraž 2002, ponovitev 2, dela 10.55 Videostrani 18.55 Vabimo kogledu 19.00 Obiskali smo Piran 19.45 Naj spot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1124.VTV magazin, reg.-
informativni program 20.30 PrVitoijoti, zabavno
glasbena oddaja 21.30 Prikrita resnica, amer. f. 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Naj spot dneva 23.10 Videostrani
SLOVENIJA 1
08,00 Živžav
09.55 Nedeljska maša, prenos
iz Horjula 11,KI Prvakidivjine.2/13 11.25 Ozwe 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 13.20 Predmet poželenja 13.30 Kulmarika 13.45 Kultura bivanja 14.05 Motcffing 14.15 Osamljeni planet 15.05 Nedeljsko oko IS.10 Privlačna nasprotja 15,30 Kislo jabolko 15.55 Šampk)ni 16.00 Raymonda imajo vsi radi 16,30 Poročita, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoldneva 16.50 Popoldne 17.00 Glasbeni dvoboj 17,20 Družabna kronika 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.40 Žrebanje tota 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcato tedna 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, ned večer v živo 21.45 Intervju 22.40 Poročifa, šport, vreme 23.15 Banane, amer, film 00.40 Dušni pastirji. S/6 01.05 Pokvarjena dekleta, 6/10 01.55 Vsakdanjik in praznik 03.20 Šport
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 00,35 Tvprodaja 10.05 Rad imam Lucy, 97. del 10.30 Bogatašinrevež,5/12 11.15 Akademski pevski zbor Tone Tomšič Sou Ljub. 11.50 Tvprodaja 12.25 Valencia; motociklizem za veliko nagrado Španije-260 ccm, prenos 13.30 Športni plesi Ljuljana
open. reportaža 13.45 Valencia; motociklizem za veliko nagrado Španije-500 ccm, prenos 15.00 Evrogol
16.00 Hoven droven, švedska,
glasbena oddaja 17.15 Film
18.50 Gimnastika (Ž) Šiška
irtiemattonal, reportaža 19,15 Videospotnice 20.00 Onkraj meja vzdržljivosti 21.00 Murpiiy Brom 16^2 21.25 Homo Turislicus 21.45 Pokvarjena dekleta, 6/10 22.35 Ljubezen vglasbi in plesu 22.40 Poljubi me, ljubezen moja 22.55 Lepotica in zver 23.10 Špartak, balet 2335 Videospotnice
TV —J
08.00	Obuti maček, ris.serija
08.25	Pujsek Zlatko, ris.serija
06,35	Mala Kitty, ris.serija
09.00	Slonček Benjamin, ris.ser.
09.30	Mjav! Mjavl, ris.serija
09.40	Vrt)javas, ris.serija
10.05	Malinji dol, ris.serija
10.15	Happy, mali zajček, ris.f.
11.10	Mali helikopter, ris. serija
11.30	Šolska košarkarska liga
12.25	Umor. nan,
13,20	Smola pa taka. nan,
13.50	Emestova nora liga. am. f.
15,40	Bolnišnka upanja, nan
16-35	Močno zdravilo, nan.
17.30	Nesreča na gori, amer. f.
19,15	24 ur
20,00	Lepo je biti milijonar
21.30	športnascena
22Í5	Maccabi : Zagreb, pos koš.
00.30	24 ur

Hannll
9T
sa
09.00 Miš maš. pon. 09.40 Izpon. odd. Dobro jutro 10,30 1123. vrv magazin 11.00 športni torek, pon. 11,25 iz olimpijskih krogov 11.30 Šafiovska olimpiada na Bledu
11.45 VoRtve 2002, DRAGO MARTINŠEK, kandidat LDS za župana MO Velenje 12,00 Vabimo k ogledu 12,05 50 let podjetja PREVENT, posn. velite zabave na Letališču Stovenj Gradec 13.10 Iz sred. odd. Dobro jutro 14.00 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 1124 vrv magazin 18.35 Volitve 2002: Soočenje
predsedniških kandidatov 19 5S 0dbo|ka, posn. telene,
Šostaij Topol.. Mar Stavtar 21.30 Vkleostrani
SLOVENIJA 1
06,25 Eu in mi 06.30 Sobotnatema 06,40 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.05 Iz popotne torbe 09.20 Mart«, mavrična ribica,
47. del 09.40 Zlata ribica, 6/7 10.05 Prvakidivjine,2/13 10.30 Na vrtu 11.00 Tistega lepega
popoklneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega
popokineva 15.30 Legendemorja,dokum.t, 15.55 Doberdan, Koroška 16.30 Poročaa, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.10 Dtokživaii, ia/13 17.40 Volja najde pot 18.30 Žrebanje3x3plus6 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Val kraj
19.30 TV dnevnik, šport, vrerne 20.00 Predsedniške volitve; pogovor z Zmagom Jelinčičem plemenitim 20.40 Manatea. 13/13 21.35 Podoba podobe 22.05 Odmevi, šport, vreme 22.55 Knjiga mene briga 23.15 Dosežki 23.40 Volja najde pot 00.30 Podoba podobe 00.55 MarvTyferMoore,64.del 01.20 Trend, oddaja o modi 01.40 Homo turislicus 02.00 Studio city
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.30 Stovenski utrinki 09.05 Dobro jutro 11.35 Vremenska panorama 11.45 Tvprodaja 14.15 Nadčlovek. 5/6 15.05 Sobolnanoč 17.10 MaiyTylerMoore,64.del 17.45 Dober tek vam želi Džekson iz New Yorka, dokum. oddaja 18.00 Velikaotročaja,9/13 18.25 Štafeta mladosti 19.15 Videospotnice 20.00 Končnica 21.05 Studiocity 22.00 Hladna vojna, 4/12 22.50 Brane Rončel izza odra 00.15 Videospotnice
09.00	Ko boš moja, nad.
09.55	Salome, nan.
10.45	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.40	Ljubezen brez greha, nan.
12.^	Tvprodaja
13.05	Športnascena
14.00	Varuhi luke. nan.
14.50	Tvprodaja
15.20	Ljubezen brez greha, nad.
16.20	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.15	Salome, nad.
18.10	Ko boš moja, nad.
19.15	24 ur
20.00	Pod eno stretto, nad.
21,05	Sedma nebesa, nan.
22.00	Raztresena Ally, nan.
22.50	Družinsko pravo, nan
23.40	24 ur. ponovitev

•canal I
aT
92
SLOVENIJA 1
06,25	Kulturna Mka
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.05	Radovedni Taček
09,25	Olokživali. 13/13
09.45	Fliper In Lopaka. 6/26
10.10	Študentska ulica
10.40	Volja najde pot
11.30	Obzoriaduba
12.00	Manatea, 13/13
13.00	Poničila, šport, vreme
13.30	Ljudje in zemlja
14.20	Sprehod po stovenskih
muzejih
14.50	Polnočniklub
16.05	Duhovni utrip
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Slovenske izštevanke
16.55	Zlatko zakladko
17.10	Knjiga mene briga
17.40	Zgodba o možganih, 5/6
18.30	Zakladisveta, 11/26
18,45	Risanka
ig.00	Oanes
19.05	Vaš kraj
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Predsedniške voiftve:
pogovor z Juretom Cekuto
20.40	Skrivnost, 3/3
21.30	Portret dr. Milana
Vidmarja
22.30	Odmevi, šport, vreme
23.20	KisL norvea(a drama
00.25	Zgodba o možganih, 5/6
01,15	Zakladisveta, 11/26
01.30	Portret dr MOana Vidmarja
02.20	MarvTylerMoore,65.del
SLOVENIJA 2
07,45 Videostrani 08.30 Dober dan Koroška 09.05 Dobrojutro 11.05 Predstavniške volitve: pogovor z Zmagom Jelinčičem plemenitim 11,55 Videostrani 13.00 Tvprodaja 13.30 Videostrani 14.40 Tvprodaja 15.10 Sludiocity Î6.D5 Končnkja 17.10 Mary Tyler Moore. 65, del 17.45 Modregore, 1/2 19.15 Videospotnice 20.00 Krogle nad Brodv/ayem,
amer, film 21.35 Betty blue, franc, film 23.35 Videospotnice
09.00	Dobrojutro, infonnativno	i 10.35
	• razvedrilna oddaja	
10.00	Vabimo k ogledu	
10.05	1124. VTVmagazin. reg.	i 12.05
	informativni program	1 14.00
10.35	Naj spot dneva	i 18,15
10.40	Odbojka, posnetek	! 18.20
	tekme, Šoštanj Topolšica	
	; Maritwr Stavbař	
14.00	Videostrani	! 19.50
18.05	Vabimo k ogledu	1 19.55
18.10	Regtonalne novice	1 20.00
18.15	Košart^, posnetek tekme.	
	Crvena zvezda ;	
	Pivovama Laško	1 20.25
19.55	Vabimo k ogledu	
20.00	Vditve 2002: Soočenje	i 20.50
	kandidatov za župana	i 20.55
	MO Velenje	] 21.00
21.30	Regk>nalne novice	
21.35	Nogomet, posneta	
	tekme Era Šmartno ;	! 21.30
	Primorje	i 22.00
23.05	Iz oddaje Dobro jutro	i 22.30
23.55	Videostrani	! 22.35
09.00	Ko boš moja, ndd.
09.55	Satome,nad.
10.45	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.50	ljubezen brez greha, nad.
12.35	TV prodaja
13.05	Pod eno streho, nad.
14.00	Varuhi luke. nan.
14.50	TV prodaja
15.20	Ljubezen brez greha. nad.
16.20	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17,15	Satome.nad.
18.10	Ko boš moja, nad.
19.15	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Pravica do izbire, am. f.
22,45	Omžinsko pravo, rtan.
23.40	24 ur, ponovitev
•canall
2T M aft
09.00 Košarka, posnetek tekme Crvena zvezda ; Pivovama Laško 10.30 Vabimo k ogledu
Volitve 2002: soočenje kandidatov za župana MO Velenje
tekme Era Šmartno Primorje
regionalni • informativni program
Športni torek, športna informativna oddaja
MARTINŠEK. kandkjat LDS za župana MO Velenje
SLOVENIJA 1
06,30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.05 Sk)venske izštevanke 09.10 Grdi Raček Tine. 3/26 09.35 Zlatko Zakladko 09.50 Oddaia za otroke 10.05 Knjiga mene briga 10.25 Sprehod po stovenskih
muzejih 10.55 Zakladisveta, 11/26 11.10 Zgodba o možganih 12.00 Sijajsvile, dokum. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 14.35 Podoba podobe 15.00 Portret dr. Milana
Vidmarja 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive ceiice. kviz 17.55 Fjord oijaškega raka,
poljud. oddaja 1&45 Risanka 19.00 Danes 19.1:^ Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Predsedniške volitve; pogovorzdr. Janezom Drnovškom 21.30 Prviindnjgi 22.00 Odmevi, ^rt, vreme 22.55 Temiinal 00.30 F|ord orjaškega raka.
poljud. oddaja 01.25 Prviindrugi 01.45 MaryTyler(^oore,86.del 02.10 Vampirka, amer, film
SLOVENIJA 2
08,30 Mostovi 09.K Dobrojutro 11.05 Predsedniške volitve;
pogovor z Juretom Cekuto 11.^ Vremenska panorama 13.00 Tvprodaja 13.30 Vremenska panorama 15.50 Tvprodaja 16.25 Akaden^ski pevski zbor
Tone Tomšič Šou 16.55 Homo Turisticus 17.15 Mary Tyler Moore. 66. dal 17.45 Modregore, franc, film 19.15 Videospotnice 20.00 Šahovska olimpijada,
reportaža z Bleda 20.15 Evropski koncert
filharmonikov 2002 22.10 Festival sodobne
komorne glasbe Radenci 22.50 Videospotnce
09.00	Ko boš moja, nad.
09.55	Sa[omB,nad.
10.45	Med sovraštvom in
^ubeznijo, nad.
11.40	Ljubezen brez greha. nad.
12.35	Tvprodaja
13.fô	Preverjeno
14.00	Varuhi luke. nan.
14.50	Tvprodaja
15.20	Ljubezen brez greha, nan.
16.20	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.15	Satom9,nad.
18.10	Ko boš moja, nad.
19.15	24 ur
20.00	Mlada obsojenka, am. f.
21.45	Newyorška policija, nan.
22.40	Družinsko pravo, nan,
23.30	24 ur, ponovitev
kartAlI
09.00 Dobrojutro, infomiarivno
•razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Viva turistica. ponovitev 10.35 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 V mojem košku je pa
mavrica, otroška oddaja 18.45 Naj spotdneva 18.50 1125. VTVmagazin,pon. 19.15 Športni torek, ponovitev 19.35 iz olimpijskih krogov 19.40 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 Razvojna strategija
Komunalnega pod, Velenje 21.00 Volilve2002:HARALD mm. kandidat SLS za župana MO Velenje 21.30 Volitve 2002: SREČKO MEH, kandidat ZLSD za župana MO Velenje 22.00 Regionalne novice 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Vabimo k ogledu 23.00 Videostrani

KINO VELENJE v hotelu paka

POČITNIŠKE PŘEDSTAVTE :
-	ûb 20.30 drama. &fíer NEZVESTA -ob 22.30 akcijski film ZMAJEV PÛUUB
-	ob 16.30 korríBdlia SCOOBY-000 • ob18.00akcí|skííiim ZMAJEV PÛUU8
-	ob 2230 çfângsterska drama POT V POGUBO
Cena vstopnice zapoêîtniske predstave je 600
VpetekJ.I.NI FILMSKIH PREDSTAVI
ZVENENJE V GLAVI
slovenska akcijska drama Režija: Andrej Ko§ak Vioge: Jernej Šugman, Ksenija Milic. Uroš Potočnik, Radko Polič, Primož Petkovšek Dolžina: 90 minut
Cetria*.5Ï. iO.,ob20.30'premieri $ prBóslavijQ filmske e^pe i SûtiOtB.Z. V.,Qti20.QQ m8íla.3.í1..ob17.30 PonBmiůK 4. U ob 20.00 Vroôe fiofetje 1970 v slovenskem centr^nem zaporu Uvada. Legenda med zaporniki Keber se dogovoh z upravnikom za pr^os košarkarske tekme med Jugosiaviio In Ameriko na pol finaiu svetovnega prvenstva v
Ljubljari. Sred tekme pride v zaponj -----------------------
do Izgredov in upora in zaporniki prevzamejo nadzor nad zaporom. Vodi jiii Keber ki kadar v gfa\n sKli poseben zvok, zvenenje v glav) postane zelo nevaren, nečloveški. Toda zaporniki upravi postavijošest žalitev, med njimi tudi za ponovni prenos tekme,,.
Oglejte si film. fd bo med kandidati za naslednjega Oskarja za tuji film In pozdravite s prisotnostjo tudi ustvarjalce filmai
ZMAJEV POUUB
^ijski film Režija: Chris Nahon Vloge: Jet Li, Bridget Fonda Dolžina: 98minul
Četrtek. 31.10.. ob 18.00-počitniška predstava. $obotê.2.11..ob22M Poneifellek. 4. U ob 17.30 Kitajski vladni agent Uu Jian je v Parizu z nćdogo, da pomaga tamkajšnii policiji pri aretaciji iótajskega mami-laškega velikaša in hkrali razkrije tudi niegovo neznano francoska navezo, Ri tem bo moral uporabiti zmajev poljub, smrtonosno bonino tehniko.
POT V POGUBO
gangsterska dfama
Rezija: Sam Men des
Vloge: Tom Hanks, Paul Newman,
Jude Law
Doiana: 117 minut
tetr\ek.31.10..ob22.30»po(iH'
nHka predstava
3obotè,Z 11..Qb17.30
můella.3.1Uob2Q.0Q
Kino nagrajuje
Izreiits Hupofíi^H in ga pošljite all prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri tjubtt^je fítmov za brezplačen ogled ene Izmed filmskih predstav.
Ime in priimek: Noslov:
Izžrebali smo: Gabi Pintarlč. Alkerćeva 5/c. $oštan|; David Šumnik, Slan* letova 6. Vrenje; Tlaia Drev, Gavce18, Šmarlno ob PakL
Torek. 5., 11, ob 17.30 Torek. 5.11., ob 20.00 Micliael Sullivan |e član ^ke malije v Ameriki v zgodnji 30.tih letih. Je družinski človek, ki svojega dela ne nosi dwnov in nijegova sinova ne sta kdo je in ksý dela. Ker pa sta to živahna fanta mora Michael v svoje delo neprostovoljno vplesti tudi svojo družino. Da bi svojega otroka obvam-vai pred usodo, ki bi ibla podobna njegovi, morata na pot, morata na pot v mesto z imenom Poguba. Film o nasilju skoraj brez nasilja I Med glavnimi kandlcLati za večje število Oska^v 1
NAKUUČNi MILIJONAR
romantična komedija
Režiia: Steven Brili
Vloge: Adam Sandier Winona Ryder
John Torturo
Dolžina: 98 minut
fíwjir, S. 11., ob 20M ^ premiera pred slovenskim startom Dobn^dušni in premosti Longfellow Deeds je lastnik restavracije v majhnem podeželskem mestu. Njegov svet pa se obrne na glavo, ko mu bogati stric zapusti neskoni^no bogastvo in skrtf nad medijsidm imperijem. Oseds se mor zato pfBselHi v veiiko mesto, kjer njegovo naivnost s pridom izkoriščajo lovci na bogastvo, Nad njegovo usodo pa se zabavno gledalci televizijske producentke in novinarke Babe Bennet. ki se zaradi oddaje prelevi v njegovo ljubico, vendar...
K-19: ČRNA VDOVA
drama, triler
Režija: Skathryn Bigelow Vloge: Harrison Ford. Llam Neeson. Sam redford Dolžina: 138 minut Sreda. 6.11.. ob 20.00-premiera pred slovenskim startom film, ki temeiii na dolgo zamolčanih rBsničnih dogodkih nam pripoveduie zgodbo o grozoviti sltuaciii posadke naK-19, prvi balistični podmornici na iedrski pogon nekdar^e Sovjetske zveze, ko je na prvi vožnji v sever-
nem Allantiku ulrpela motnjo v delo vanju jedrskega reaktorja, ki se je začel taliti. Posadka mora na dnu Severnega morja, brez kakršnih kdi po-vezavz ostalimi plovili, preprečili jedrsko nesrečo.

SCOOBY - DOO
komedija (Otroška matineja) Sobota. 2.11., ob 16.00
NEZVESTA
drama, triler
Sobota. 2.11., ob 19.00
POT V POGUBO
gangsterska drama Sobota.2.1l.Ob21.30
MOŽJE V ČRNEM 2
akcijska komedija (Otroška mallnejaj Nedelja. XII., Ob 16.00
ZMAJEV POUUB
akcijski Tlim
Nedella.llt.ob 19.00
Filmski ciklus DOCUMENTA: BUENA VISTA SOCIAL CLUB
glasbeni dokumenta/^c Ponedeljek. 4.1U ob 19.30 Torek. 5.11, ob 19.30 Naslednii filmi: Superosmičke. Zgodba gospoda P:F, Dc^umentarca Saše Podgorška: Vrtoglavi ptič in Delavski dom.
Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT, otroške matineje 400 SIT. počitniške predstave 600 SIT. Informacije in pred prodaia vstopnic tudi za teden dni naprej: 398 2A 91 vsak dan pol ure pmd prvo predstavo in dalje, NI rezervacij vstopnic!
NAGRADNA KRIŽANKA SADJARSTVO MIROSAN
Nudimo Vam:
•	sveža JABOLHA iz hladilnice (integrirana pridelava!)
*	bogata izbira SADNIH SADIK za ljubitelje in profesionalce
/AVinu 1/4

EhAXO-VRE0NO9T
R£KA
V
FRANCUI
MESTO V MAl.t AZUI. TnOlA
ANN) ONDRA
NAUK O
peCATiH »tiiGin
t'
AHA CANGL)
JAP0r4SKA eOR^HA
VCdćINA
MESTO V RJdUJ. OeREKI OKA
CHAPLIN. VDOVA
R£KAV
rcuCu
R
TVS6AMA WPOVEO
SORTA HRUÉKE
l2n£X. QE8L0
VAN 2AJC
A
GLASBENI IlířnTVT. USTANOV. LETA 1975 VRAflau
ANDREJ INKHET
oaOA
ÇTOŒTJE,
vm
N
MIHA
andfcaS
C68TAV dKAU
V
K
t^MA
2A XOWE
DIVJA KOZA
R
S0£^K;£R T8ACY
REKA NA HRVAfilŒM
O
v
A
A
SMUCI
(NOftDIJ.)
ERNST IAACH
M
ZMIKAVT. KRADLI»
vec
ENAKt ČftKt
Kasaze 95, Pefrovce
Tel: 713-67-10.713-67-00
wv/w.mirosan.si
Del. čas: pon.- pet. 8.li -17.11,
sob. 8.h-12.h.
Prijazno vabljeni!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 11, novembra na naslov: Naš čas d.o,o., Kidričeva 2/a. 3320 Velenje, s pripisom »Mlrosan«. Izžrebali bomo tri nâgrade (sadike jablane).
Nagrajenci nogrodne križanke "FOTO EXPRESS PROFI LINE", objavliene vtedinikv Nas čas 17. oktobra so:
U
àièk
áTRT£K,31.okfobta:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na danaSnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne Iniormadje • poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveli; 8.30 Poročla; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; d.OO Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega kon^teja-športa za vse; 10.00 Nasviden-je: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 AkUjaîno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj^kje,kaj; 18.30 Poročila; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
). novembra:
6.00 Pozdrav; 6.30 PoročKa; 6.45 Na dajialnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Alctu-alno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 18.^Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 2. novembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormadje -poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.80 Poročila; 8.0D Polepsajmo si sobotnojutro; 8.30 Poničila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; i^or pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.ODAklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock Sok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 3. novembra:
6.00 Dobro jjlro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije- poročilo Avto moto zvBZe Slovenije; 8.00 Dutiovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; i. blok čestitk: 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Naminečestilke; 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P0KmUEK,4. rwvembra:
6.00 Dobro julro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije- poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 16.00 Aktualno; 15.30 Poročlia; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOfiElC S. rwvembra:
6.00 Dobro julro; 6,30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiaoije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, Kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18 30 Poročila; Pesem ledna; 19.00 Na svidenje.
SREO/t 6. novembra:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Tetava le vaša, rešitev je naša; 9.50 S^okovnjak svetuje-pokroviteljica Era Velele; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ledna; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročlia; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 VI in mi: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
D
ZDRAVKO GOLOB

14
Št. liste:
/	ZA SKUPNO DOBROl
NiSTHAl^KARSIC KANOIDATZA ČLANA SVETA M£STN£ OBČINE
1. nagr,: namizna ura: SKOK Rozika. Ftorjan 283,3325 Šošlani; 2. nagr.: dežnik: PEČNIK Vojko. ŠkaleSO, 3320 Velenje; 3. nagr.: majica: KNEZ
Bojan, Tomšičeva 55.3320 V^nje! Nagrajenci naj se z osebno izkaznicn oglasijo v Era Standard v Foto Expressu. Čestltamol
Fori FaShion
...UMETNOST OBLAČEN]A...
mali OGLASI
DELO
ZAPOSLIMO SKLADIŠČNIKA.
PQQ0\\. srednja strojna šola IV. ali V. stopnja, starost nad 28 let. Informacije 698-16-50, In&talacije ICevz^.
OSTALO
PRISRČNO SE ZAHVAUU-
JEM:Županu MO Velenje gospodu Sretku Mehu za spomini darifo. Skladu za ljubi-telisKe kulturne dejavnosti. áaieSkemu literarnemu društvu Hotenja ter mojim pri-jat^iem literatom in vsem prisotnim, ki so 23.10.2002 z vso simboliko počastili mojo 70. obletnico ^vijenja. Josip Bačić. Savski.
POSESTI
FLORJAN, SKORNO, ZAZiOUlVO parceJo.Qûû m2,z izgc^ovljeno kletno etd2o za stanovanjsko hiio, prodam. GSM 041/620-853.
PREL06Č PRI ŠMARJU. Šmarje pri Je&ati, ugodno pnxiam komtorino novejšo hišo, vsi firiključki, asfalt, Milična točka. GSM 041/922-Í32.
STIKI^POZNANSTVA
SIMPATIČEN 45-LHTNI Celjan s hišo, skromen,si M preprosto Žensko do 45 let, l^kotudi Neslovenko- Kom. tel. 090/7442, 29-LETNA ŽENSKA, želi spoznati zvestega moškega do 45starega. GSM 041/248-647. RAZNO PRODAM RŽOLSIVČEK, PRODAM. Tele. 5722-052.
KVALITETEN JABOLČNI m prodam. Telefon 5866-208. ZiMSKE GUME ESKIMO, kot nove, 4 komade/1^-70-15/, prodam. Telefon 5866-237. V BLIŽINI VELENJA oddam garažo. GSM 041/599-379, zvečer. SEDEŽNO GARNITURO z leSščem in element 22 posteljnino prodam, GSM 031/660-528, od 16. do 17, ure.
PREKUCNE VUE ZA BALE prodam.
Telefon 5869-940.
VEČ RABLJENIH VHODNIH in
garažnih vrat prodam. Telefon 897-09-90.
DVE ZIMSKI GUMI ESKIMO S2, /175-70-1 pfodam,obe za 6.000,00 SIT Tíáefon 5862-876. UlEŽAN HLEVSKI GNOJ In jabolčnik prodam. Pripeljemo na dom, GSM 041/344-883. VRHUNSKO, KVALITETNO VINO iz vinorodnega ptujskega okoliša, zelo primemo tudi za poročna, at)rahamska. novoletna in druga slavja, ugodno prodam. Večjo količino pripeljem na dom. GSM 041/906-617. STANOVANJE TAKOJ KUPIM STANOVANJE, mirno, z balkonom, do 60 m2, gotovina takoj. GSM 040/38-58-98.
VOZILA
TRAKTOR IMT533 1777 prodam ati menjam za tr^or 4 x 420-30 km. GSM 031/826-631. ŽIVALI
PRODAMO PRAŠIČA za kolm, krmljenega z domačo krmo, cca.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas jc zapustila draga žena, maina. hčerka, srostra, teta, lašča in siara niaina
MARUA VERBLAČ
Iskjcno se zalivaljujcnio gospe Žul)erjevi, dr. nicd., tisebju Bolnišnice Topol^ica, ^wehju Onkoia^kcga oddelka Ljubljana, podjelju Biucs. gixspocJu Semetu. pevcent. praporščakom, pDgrebcem in gospodu dekanu za opravljen obred. 'Ibpla zahvala velja ludi vsem sorodnikom, sosedom in prijavljeni za pomoč, darovane
sveče in cvetje.
ÍAIXJJOf I VSi NJENI
SPOMIN
Glas ostaja v grlu, beseda se zatika, spomin je přeživ in bolečina pievelika, kole ni več med nanii naJdragi
FRANC KOZEU
1930'200J
Mineva leto žalosli in praznine, odkar smo izjienada. nepričakovano oslali sami. Osiali so le spomini na ljubezen, toplino in vse lepe irenulke, ki smo jih prežKeli s Teboj. Hvala vsem, ki se ga spominjale z lepo mislijo in ohiskujeie njegov
TVOJI NAJDRAŽJI
KcidiM' človek «rtire, se zcnújn txrimakne txl bolnCiuf^. SjwI /.i\b<}H žive. Vzame jim N<fs{aue veliko iîMne,
f i\v Slrnpmk)
ZAHVALA
Tiho je odi^l od nas dragi mož, oče, dedi. (asi
FRANC LUBEf
28. n. 1938' 19.10.2002
Ob boleči izgubi, se iskreno 7ahvaljujem<i vsem soiodnikom, sosedoni. prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovan<i cvetje, sveče in spreinsrvo na njegovi zadnji poli.
Zahvalo izrekamo časlni sliaži Premogovnika Velenje, {"udarski godbi, peveeni. govorniku g. Planincu in gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obictl. Ujgenini službi Zdravstvenega centra Velenje. Ciorenju d.d. Servis, Elektroniki Velenje. Hvala ludi pogrebni službi Tišina.
Žalujoči: tem Marija, sin '/Muko in hči Branka z i/ruS'tamo.
170 kg, Teleton 5869-835. LEPEGA, MLAQEGA, DOLGODLAKEGA mucka podarim. Telefon 5893-318.
GIKA SIVCA PRODAM. GSM
031/768-945.
KRAVO, BREJO. S1MENTALKQ. prodam. Telefon 5fâ2-429.
Kavarna Buče, Buče ...
VELENJE-V času kratkih ^krompirjevih") počitnic lx> pripravila MedoWírv ska zveza prijateljev mladine Velenje v st>delov*mju s podjetjem Gost d.0,0. kavarno. na kateri se lx)do mUtdi udeleženci igrali z bučami.
Iz njih Ix^do lahko pred velenjskim Klubom izrezoviiH različne podot>e, ki krasijo dc^m na noč čarovnic. Crre za ol>iČaj, kije k nam prišel iz Amerike, je pa vedno bolj prlst)ten v slovenskih domtv vjh.
Delavnica se bo pričela danes oh 17. uri.
■ bš
OBVESTILO
Kulturni center Ivan Napolnik, Muzej Velenje ol>vc>ča <ln bo 1. rHivembra 2002 7^1 pri.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
spoštovane lavsrovanke, spošiom/zâ^^aromcl. où-veščamvas, c/a/ůfá/.: 112œ-zennrana za siužĎo nujne metf/-cin^e pomoči, Na to leleíonsko ètevUko pokličite SAMO i/NUJNIH řmeslH, ko /e zaraći bolezni ali poškodúe ogroženo 2v-lienfe in je potrebno takofšnje ukrepanje ekipe za nuino meiji-dn$l(o pomoč. Pogovore na lej Številki snemamo. Za itiforma-cife v r/ezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 6995-478. Morno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Čelrlek. 31. oktobra-dežurni Rus, dr. med, in Lovrec-Veter-nik, dr. med.
Petek,1.noven>bra'(lelurni Rus. dr. med.InSIavič, dr. med.
Sobota, Z. novembra - dežurni Mogiinicki. dr. med. in Uitanc. dr. med.
Kedalja< 3. novembra • dežurni Mcgilnicki.dr. med.in Urbane, dr. med.
Ponedelje< 4. novembra - ni podatkov
Torek, 5. novembra • ni podatkov
Sretfa, S. novembra - ni podatkov
Zobozdravniki:
2. In 3. novembra - Borut Korun. dr. stom.. v zasebni 2obni a rnbuiam I, Vodnikova 1,Velenje {od 8.do12.ure).
immms^m
L^arna Center Velenje, Vodnikova 1. Iziiaja nujnih zdravil in Zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in d^avnih prazniloh je or^nizi-ran odmor za kosilo od 13.00 do 14,00, telefon 898-1680.
mmammr:'^
Od 1. novembra do 7, novembra - Tibor Stupar, dr. vet. med.,gsm 031/671-203.
mlsttm občina viunjl

Svet meshie obCIne Velenje je na 25. seii, dne 8.10.2002 spr^lel Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvaja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje, ki le bil objavljen v Uradnem věstníku Mestne občine Velenje §111/02-
S pravilnikom se dok)(^aJo pogoli, merila in nameni za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja maJega gospodarstva v Mestni občini Velenje. Sredstva se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, objavljenega v sredstvih jvanega obveščanja.
Sredstva za razvoj maleoa gospoda/swa se dodeljujejo za naslednje namene:
1.	spodbujanje Investicij s posojili pod ugodnimi pogoji«
2.	pridobivanje standardov kakovosti,
3.	svetovanje, usposabljanje In razširjanje znanja,
4.	promoclfske aktivnosti na področju malega gospodarstva.
V pravflnïaj so {^>redeljeni upravičerti stn^Ski In Intenzivnost porrwči in so v sl^adu s praviR o diiasntti pomočeh za namene ma|tuiíh podjetij.
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja m^ega gospodarstva v mestni obfinl Velenje (Uradni vestnik MOV št 11/02) objavlja Mesms občina Velenje, Titov trg 1, Veienie v sodelovanju z Novo Llubijansko banin, d.d., Ljubljana, Dtrâlja Velenje, Rudarska 3, Velenje
posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Veienje
1. Predmet razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje v skupni višini 37.200.000 SIT.
2.2a posojila lahko zaprosijo samostojni podjetniki In mala podjetja, ki in^ajo do 50 zaposleniii. Sedež obratovalnice In kraj naložbe morata biti na oboračju Mestre Mine Velenje. Do sredstev niso upravičena podjela« ki: so v prisilni poravnavi, stečaju likvidaciji, so vtelavah in dobivajo državno pomoč po posebnem pn^gramu za reševanje In prestrukturiranje, sodijo v sektorje: kmetijstva, ribištva, jeklarstva, premogovništva in transporta.
3.	Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: nakup zemljišča, investicije v komunalno in irTfr^struktumo opremljanje zemljišč, nakup oz gradnje objektov, nakup strojev in oprem ter nakup patentov, licenc, know-how, nepatentlranega tehnii^nega znanja.
4.	Sredstva se prednostno dodeljujejo pn:}siiceni, ki poleg pogojev poslovne banke izpolnjujejo tudi kriterije za ocenjevanje programov: obstoječe število delavcev in možnost novih zaposlitev, sodobna tehnologija In inovativnost, vpliv na okolle, donosnost, tržna naravnanost, dobičkonosnost, Izvozni vidik, lastna udeležba.
5.	Pogoji pod kiteriml se dodeljujejo posojila:
•	odplačilna doba: 1- 5 let, polletno odplačilo glavnice
•	obrestna rr^ra za posojila: T -i- 2,90 % letno
•	plačlk) obresti mesečno
•	višina posarBeznega posojila; do 55 % predračunske vrednosti investicije, ol največ 5,000.000 sil
•	stroški odobriNe posojila: po veljavni tarifi banke
•	posojilna sposobnost posojilojemalca in zavarovanje odplačila posojila: v skladu z bančnimi pogoji
•	investitof rnora Imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 25 % lastnih sredstev
•	investicija se mora ohrajiiti v Mestni občini Velenje vsa) 5 let po njenem zaključku
•	zgomjB m^ pri dodeljevanju državnih pomoči so v višini 55% od vrednosti investicije za mala podjetja
•	zgomje m^e dr^^ pomoči, navedene v predhodni alinei pomenijo združevanje razUčnin (nstrumerrtov, oziroma razlíčrán vrst pomoči istemu prejemniku, kar se preverja s pnjavnin listom,
6.	Rok za oddajo vlog je do 30.11.2002. Vloge prejema Nova Ljubljanska banka d,d., Divizija Velenje, Sektor za poslovanje z gospodarskimi družbami, Rudarska 3, Velenje, fgertudi dobite podrc^nejše irrforrr^ije, glede pogojev in potrebne dokumentacije, tel. št. 03/8995 223. Vloga mora DIH v zapečatenem ovitku, z označbo *ne odpiraj vloga na razpis posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v MOV
7.	Upravičenost posojil bo potrdil ustrezni organ banke In občine. Prosilci bodo pisno seznanjeni z odločitvijo najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. Za odobreno posojilo sklene posojilojemalec pogodbo z banko.
Namensko porabo sredstev posojil spremlja in preverja banka in občinska uprava. V primeru nenamenske porabe posojila, rriora koristnik posojilo ^nlti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Mestna občina Velenje In Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljane, Đmzija Velenje
1D7,8 MHZ^'L-.I „ni-r
Radlo ItolenJ«
Lokalne volitve 2002
Naš čas (iz)ineril predvolilni utrip v Mestni niičini Velenje ter oličinali Šnštanj in Šmartnn nb Pakl
Koga boste volili 10. novombra?
v uredništvu Našega casa smo, tako kot smo napovedali, v ne* deljo, 27, oktobra, med 17. in 21. uro, merili predvolilni utrip v treh občinah Šaleške doiine: Mestni občini Velenje ter občinah éoš^ tanj /n Šmartno ob Paki.
Na območju Mcsine občine Volcnjc smo v anketo /ajdi 250 naključno iz-bTitftih tvlcfoaskih naročnikov, v ohCini i^o^ianj 119 in v občini Šmartno ob Paki 44.
V Mestni občini Velenje in v občini ŠoSianj, smo po telefonu, polnoletnim, naključno izbranim telefonskim naročnikom. postavili dve vprašanji- Prvo jc hllo: komu boste v nedeljo, 10. novembra, na lokalnih volitvah, dali svoj ^as7a župana: drugo pa: kateri listi za svet bi\ste dali svoj glas? V občini Šmarino ob Paki smo postavili samo eno vprašanje: komu boste dali glas za župana?
Vsem, ki ste v telefonskem merjenju utripa sodelovali, si vzeli malo časa in pomagali, da skuhamo skupaj napove-
dali razplet lokalnihvolilev,senajlep^ zahvaljujemo, obenem pa se opravičujemo, če smo jih zmotili pri kak-^nem prijetnem opravilu. Sicer pa je samo eden na glas povedal, da je ob nedeljah zadnje, na kar misli, politika. Naj ga pokličemo v ponedeljek ali torek...
Mestna občina
Velenje •••••••••••• •
Meh že v prvem krogu?
Poglejmo najprej Štiri leta nazaj. Za župana Mestne občine Velenje je bilo 6. novembra IWSvsc odločeno Že v prvem krogu, Prepričljivo, s skoraj 65 je zmagal Srečk« Meh (ZLSD) in začel svoj drugi županski mandat- Njegov pa bo, ici gotwcí, še en. Kaj lahko se zgodi. da bo tudi tokrat vse opravil že v prvem krogu. Naključno izbrani telefonski naročniki so mu potrdili zmago z 50,H % glasov.
In kako se utegnejo odrezali drugi kandidati/a ž trpana? Dražja Martinih« k
VELENJE-župan
Neopredeljeni
Ne bom volil
■ Ne povem O Bernarda Slehla
Harald Kamer
□ Franc Sever
Drago Marti nieK
Sfečko Meh
ŠOŠTANJ-župan
Neopredeljeni
□ Ne bom volit
8 ran Ko Vatič
DVoJko Krneža
□ Orïtgo Koren
MIlan Kopuldr
m\
»	40
ŠMARTNO OB PAKI - župan
Neopredeljeni
UNe bom volil
iJanKo Kopuěar
O Frančišek Berdnlk
n Frančišek Fužir
I Alojz PodgorieK
(LDS) in Fninc Stver (SDS) bi bila pre-eej izenačena, po telefonskem merjenju hi dobila vsak po 10 odstoikov glasen, medtem ko bi NarnliJu Karnerju {S LS*!, Adolfu Stoimami (Republ i kanci) in Bernardi SldiUi (Naprej Slov<^|-ja), volivci namenili po 0,4 % glasov.
Petina voliveev (19,6 %) Mestne i)Wijie Velenje je bila v nedeljo, kar se volitev župana tiče, Še neopredeljenih, dobrih 7 odstotkov pa odločenih, da nii v<îliive sploh ne bodo ivli.
Mestni svet -Večina LDS In ZLSD7
v Mestni občini Velenje seje pred štirimi leti za vstop v svet potegovalo 16 list, iokrat.se jih 15. Od33 manda-Jov v svetuje 12 mest pripadlo /^SD (za listo je glasovalo 31% volivcev), 7 LDS (18,8 %) 5 mest SDS (ll/M) 3 DeSuS (8,2 %) 3 SLS (8,ň %) 2 SKD (6,1%) I mesto Republikanci (4,2)
[n kako kaže lokrai? NaSe merjenje je pokazalo, da jih skoraj 4i) % bodisi i5e ne vc, kalero listo bi volili, bodisi na vohlve sploh ne bodo šH. Sicer pa bi LDS zbrala 21,2 % gUtsov, ZLSD 20,4
SDS a, SLS 2,4 DcSuS 2 NSi 1,6, SNS 1,2% , Republikanci 0,8 SMS, Igor KJincin Stranka slovenskega naroda pa p<5 0,4 Rezultate pa bt^do gotovo Se spremenili neopredeljeni, saj je takšnih kar 30,8 %,
Občina Šoštanj
DrugI krog -Kopusar In Koren?
Pred iiirimi leti, seje 6. novembra,v ŠoStanju zavrtel drugi krog volitev /a župana. Pomerila sta se, danes ?e oba piikojna, Bogdan Menih (SDS), ki je zbral 37 % glasov in Matjaž Natek iZLSD) z 22 % glasw. Drugi krog, (i. decembra 1998. je biJ uspeSnejSI za dana Meniha. Zanj jc glasovalo 64.7 odstotka voliveev.
Na nadomestnih vohtvah župana, le so bile 28. novembra leta 2000. sta se
v	drugi krog uvrstila Milan Kt»pušar (LDS), ki je zbral 25,91 % glasov in l)ark<» Menih (SDS), ki je zbral 20,% %. V drugem krogu je slavil MIlan Kiv puiar(LDS).
Pil rezultatih, ki smo jih dobili na <wno-
vi	telefonskega mugenjii, v oliOiui Ša^ tanj napovedujemo drugi krog. Vanj bi se uvn»tila Milan Kopušar (LDS), ki bi po oažem nwijenju dobil % glasov in Dra^o Kíwvn (NSi). ki bi dobil 12/> Sledila Vojko Kmtřín ( SDS) z 9^4 % in BrankoValic (ZLSD) z5,88
Seveda lahko rezultat Se spremenijo neopredeljeni, ki pa jih je v Šoštanju pravzaprav malo, le četrtina.
Občinski svet: največ LDS In SDS?
Pred Štirimi leti se je v občini Šoštanj za vslop v občinski svet potegovalo 14 list, v občinski svet jili je prišlo 10: letos se jih za vslop poteguje 13.
Pred Štirimi leii so volivci največ glasov 16,4^, namenili SDS, dovolj za 4 mandate: SLS 12,7 % (3). LDS 12 % (3), 71SD 1(16 % (2), Nc^xlvi.sni li^ti za obniwo in razvoj občine Šoštanj 10,5 % (2), SKD 9.5 % (2), Zelenim 7,9 % ( 1), Lisii za razvoj mesta in vasi % (1), DeSuS 4,4 % (1) in nestrankareke-mu kandidatu Vladimirju Videm.^ku 4 %([).
Na5 utrip pa nakazuje, da utegne tokrat biti drugače. Predvsem pa v »vel ne bo prišk) toliko list, kot jih je pred St i-rimi leti.
VELENJE-liste
u20riyk» GcM •2«an IRMCMMI Valfrfi uNipril auvinlji ■StrinKa
■	Strinka	ntnida
■	ipdr KJtne • ncvtmnirWl a striMt mican siM«n|i
v RtUuMllfvtei ^iovanffl
ŠOŠTANJ - liste

3D(BQ« KctnA


CUK» >a rwvoj maafa
i
V Šoštanju precej zamudno
Prccej časa nam je vobčini ŠoS-tanj v/elo \7>nL^uije, kateri listi ali stranki bodo volivci dali glas za občinski svet. Soí^tanjčani se na-mre<^ z listami do nedelje, 27. oktobra, Se niso imeli marnost seznaniti, ker te §e niso bile javno objavljene. lako smo morali skoraj vsem, razen tistim, kisostrankar-sko opredeljeni in že v naprej vedo, kateri stranki bodo dali glas, trinajst list, najprej prebrati. Vedeli pa so, kdo so v Cib^ini kandidati za župana.
la napoved, kdo utegne biti řupan v Šmartnem ob Paki. Kar polovico (50 odMotkovI) je neopredeljenih. To pa je mí^úna skupina in ta bo v Šmartnem ob Paki dolo<iila izid županskih volitev. 6,8% odstotkov pa jih je na glas povedalo, da na volitve sploh ne bodo sli.
Šmari>ki volivci bi AloJ/u Podgoršku (neodvisni kandidati s |MKlporo ZLSD) namenili 22,72 % glasov, Frančišku Fužirjii (SLS) 18,18 Fnmcu Berd-nikii (SDS) 4,5 % in .lanku Kopušar-ju (neodvis^nemu ksindidalu s podporo LDS) 2,27%.
Bomo videli. Pravi izid bo prinesla 5ele nedelja, 10. novembra.
Največ simpatij po naši anketi v Šoštanju žanjeta LDS (15,12%) in SDS (10,92 %), sledijo: ZLSD %). NSi (5,4 %), Lista za nizvoj mesta in vasi (4,2 SMS (3,36 %), DeSuS in i velká Imauer ( po 2,52 Zeleni .Sliwe-nije, Vladimir VideniSek in Viktor Drev (vsak po 1,58 %), SLS pa bi pi^ našem merjenju volivci namenili 0,84 % glasov.
Neopredeljenih je Se dobrih 35 od-stcîtkov, Ti lahko Se kaj spremenijo.
Občina Šmartno ob PaM
Župana bodo Izvolili
neopredeljeni!
Pred .štirimi leti, na zadnjih lokalnih volitvah, so volivci terjali drugi krog za župana. Vanj sta se uvrstda Ivan Rakun (SLS, s podporo SKD in SDS) in AloJ/. Podyor^ek (ne stran kairski kandidat), prvi s 46 % in drugi s 30 %. V drugem krogu je zelo tesno zmagal Ivan Rakun z 50,73 %.
Najbolj nehvaležna napoved po telefonskem merjenju utripa, se je izkaza-
Koliko klicev za en vzorec?
V	Velenju, kjer je bil vzorec 150 naključno izbranih telefonskih naročnikov, jc bilo treba vavrtcti blizu 490 Številk. Večino »razlike« predstavljajo nedosegljivi, ko;e telefon zvonil brez odziva, kakšnih 30 pa je sodelovanje v anketi odločno zavrnilo.
V	obiini Šiííianju smo za v/orec i 19 naključno izbranih tclcfoaskili naročnikov, zavrteli 207 leleťon-skih številk. Ra/liko predstavlja, podobno kot v Velenju, zvonjenje v prazno- Samo v 3 primerih se je zgodilo, da klicani niso i^eleli .sodelovati. Pa Se pri tem je en sam rekel, da nikogar nič ne briga, kitko on razmišlja ... Druga dva pa sta omenjala nedeljo, v kateri ne mislit,! na poliiiko.
Najbolj doma pa so bili v Šmartnem ob Paki, kjer jc bilo ircba poklicali komaj kaj ve5 Iclefc^nskih številk kot je bil vzorec. P<t liidi en sam je rekel, da noče sodelíwati. Smo pa v Šmartnem ob Paki poklicanim postavili le tisto vprašanje o županu.