f «4uk v vri/ 2+ aš* 8pe*Mo»e to abbonamento postala **eU» LAAV1 40 Punina plaćana v cotovm, Ljubljana, petek tb. ffbrmuja 1*43* XXI Cena so centa utuu>Miarrvu iN u^kava: uvbuama, puuulnusva uljca d IZKUTUCNO ^asi\jP8TV(j sa ogiaa« ts Kraljevine Itanje is tno*ern*tva CTNIOVF PITBBMriTA fTAUANA & \^ Hfl.ANO — X3£|«fi£xjm: 31-22. 31-», 31-3*. 31-20 ID S1-J9 — Računi pn postno Cenovnem i MiiMlanii 9ter* IO S51 o&n opoldne — A&eaecs a cmroCnira 11-— fltr. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per ta pubblicitt dl provenlenza italiana od eatera: UNIONE PUBBLICITA ITAIJAN A S. A-, MIL. A NO. Azioni di carattere locale in Tunisia Sel apparecch/ avversari abbattuti — I depositi di petrolio in Siria eKlcacessiente botnbardati II Quartfer Genenle delle Forze Armate comunica in data di 26 febbraio il seguen-te bolleltino n. 1006: In Tunisia azioni a carattere tocali. la eaceia germanica ha abbattuto in durili aerei sei apparecch i avversari. Nostre formr.zioni aeree harno attaccato le attrez7ature portuali e navali a F i -lippeville. A K ^ i r n u a n e Gabes si sono avuti 12 mortj ed una trentina di ferfti tra la popo'azione araba per attacco aerco nemico. I depositi di petrollo in Tri pol i dl Siria e 1'aeroporto di Laodicea (Siria) sono stati efficacemente bombardati dalla no«tra aviazione. Questa notte velivoli nemici hanno lan-ciato bombe su Napoli causando danni non gravi ad edifici civili, segnalati al-cunj feriti nePa popolazione. Azioni i«olate di mitraeliamento nelle provincie di Catanzaro. M e s s i n a I e T r a p a n i ; lievissimi danni. due mort; j e tre feriti. Nel Canale di Sicilia on nostro 1 idrosoccorso ha tratto in salvo 7 compo. ncnti l'rqufpairtrio di un quadrimitnre ; americano cnlp:to durante P:ncur?ionp del giornn 23 su Mo«=«ina Da'la missicn' bellicbe def Rtorni scorsi tre nos tri velivoli non hanno fatto ritorno. Krajevne akcije v Ttinls Šest sovražnih letal sestreljenih — Uč'nkfrv'tn bcrobar-diranje petrolejskih skladišč v Siriji Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 25. februarja naslednje 1006. vojno poročilo: V Tunisu akcijo krajevnega značaja; nemški lovci so v spopadu v zraku sestrelili 6 sovražnih letal. Naše letalske skupine so napadle pristaniške pomorske naprave v Philippevilleu. V Kairuanu in Gabesu je bilo 12 smrtnih žrtev in kakih 30 ranjenih med arabskim prebivalstvom zaradi sovražnega letalske-g*a napada. Petrolejska skladišča v Tri polisu, v Siriji in letališče Laodicea v Siriji je naše letalstvo učinkovito hombardlralo. To noč so sovražna letala metala bombe na Neapelj In povzročila ne hudo škodo na civilnih poslopjih, med prebivalstvom pa je zabeleženih nekaj ranjencev. Osamljena onstrel jevanja s strojnicami v pokrajinah Catanzaro, Mestna in Trapa-ni: zelo majhna škoda, 2 mrtva In 3 ranjeni V SiciLskl ožini je naš čoln za morsko pomoč rešil 7 čanov posadke ameriškega , štirimotomega letala, ki je bilo zadeto i med napadom 23. t. m. na Mesino. Z vojnih akcij preteklih dni se tri na£a i letala niso vrnila! Odlikovanje junaških palkav R»m, 25. febiuaija. i,. Z.ata kolajna za ! vojaške zasluge jc bila P beljena zastavam 80. pehotnega polka »R-rna« in 30. strelskega polka. k: sta se pesebno cdl kovala na vzhodnem bojišču. Srebrna kolajna je bila podeljena zastavam sedmih radal.njih polkov in 73. leg jj Cmih srajc »Tnglia-mentoc. Srebrna k. lajna je bila podeljena zastavam petih tepni^kih in konjen'šk h ; polkov ter polku metalcav m n. Vcjaški križec za vojne zasluge je bil podeljen 3. pol-I ku protiletalskega topništva. Visoko odlikovanje predsea-nika izrednega sidišža Rim 25 iebr s Ob lOletnic. prevzema po-I slov predsednika posebnega sod'šča za obrambo države, je bi' na predlo« Duceia odlikovan lucgotenentc general odvetnik Antomo Trim cal1 Casanuova s Su\ojskim civiln m redom. ASrika mora biti evropska Dokumentirano predavanje veleposlanika Cantalupa Rim, 25. febr. a. V Narodnem Z3Vodu fašistične kulture jo včeraj dopoldne predaval veleposlanik Roberto Cantalupo o Američanih v Evropi in o evropski vzajemnosti Med poslušalci ao bil- ministra Rumunije in Portugal.'ke. zast.pniki veleposlaništev Nemčije in Španije, maršal Bono, minister asa narodro vzgojo B giru nacionalni svet-n k Podale kot zastopnik Zbornice fešijev in krrporacij ;n Stevi'ni drug. odličniki Iz rimskega polit čnega in kulturnega sveta. Po p zdravu Duceja je govornik poudaril že dolgo pred v deno rujnost. da bo Afrika postala nadvse važno vojno prizorišče. In sicer Z3radi angleških 'nteresov v Afriki in zaradi nujnesti za sile Osi. da obdrže svobodno Sred zemlje. Ker Os ni dosegla N la in Sueškega kanala je Amerika izko-rist'la novi položai in vdrla v Afriko Ta vdor je po svojem načinu in smotru narav, nost proti evropski, kar je govornik podrobno in obzirno obrazložil. Nato je govornik prikazal vso škodo rr nevarnost k; jc trpi angleški imper'j in jo bo še bolj trpel zaradi navzočnoti severnoameriških sil v Afriki. To je bilo za Anglijo usodno, potem ko je dejansko pretrgal vse odnose vzajemn sti z Evropo Po predočitvi duheve vrednost4 evropskega udejstvovanja v Afriki v zadnjem stoletju in ogromn h korsti za domače prebi-val-tvo. zlasti za arabsko ljudstvo je govornik dokazal, da je ameriška zasedba severnovzhodme Afrike posledica globokega preloma evropske vzajemnosti. Id se ie pričel z versajsko pogodbo Sedania vojna je vojna med celinami, ki poteka prav v Afriki katero moram? mi Evronci smatrat-" za perferijo naše celi-e. katero pa Ameriko smatra, oziroma si la^t' pravico smatrati jo za obrambno in napadalno postojanko svoje celine. Afrika mora bit: naša. Govrn'kova izvaiania so poslušalci nagradili z navdušenim ceobravar. jem. Brezuspešni tw?testi Arabcev v Alžiru Tanger, 25. febr s Generaln: tajnik Francoske severne Afnke Pevrouthon je v svojem nainoveišTn govoru po alžirskem radiu delal m<*H rini^'m da ne mce pr:kHti sv^e za«krbl1enosti srrnčo razpoloženja AlžJrcev. ki ni aif naimani naklonjeno Angležem in Američanom kakor rudi. da mora obhoditi ne«rotovoo«^ed"ie Pev^o-'fhonoT*« ^ditve poudarjajo v tukajSnjih krogih. da so okupacijske oblast: v severni Afriki doslej stalno odklanjale vse težnje alžirskih arabskih množic do zboljšanju življenjskih pogojev čeprav So neprimerno slabš' kakor Francozov in Zidov. Seveda so Arabc- večkrat tudi ostro protestirali, prav te proteste pa je PeVrou-thon označil kot fanatizem, ki bo podvržen strogim kaznim. V Afr:ki penesreferc ameriško transportno letal J Lizbona, 24 febr s. Poročajo o novi nesreči ameriškega letalstva Veliko transportno letalo, ki je letelo proti Severni Afriki, je padlo v bliž n; Natala v morje. Utonilo je 25 oficirjev in pilotov, med njimi 13 Angležev. Japonska prodiranje na Kitafskem Šanghaj. 26 febr s Ob Jangceju in južno »d Rumene reke japonske čete ^e naprei zasledujejo v pokrajinah Hupei 'n Kiansce pre ostale bežeče čunsknške ed niče Tr japonske kolčne so pričele novo akejo v južnem Stanuju, kamor so se čunak n^ke sile v neredu umaknile po hudih *zqubah fanonsko letalstvo -e krepko ude;st\uie v operaciah Japonci so zavzeli tudi Patsuho in Lindiati v južnem Hupeiu Z obkoljevalnim manevrom k; je bil zveden » treh smereh proti Kienisnga okros 80 km od Hankova so bile zlomljene so\Tažne sile katerih 'e bilo okroo 20 000 mož Bangkok^ 25 febr s. Iz New Delhja se doznava, da javlja pornč;k> ameri^k;h čet ki so ob vzhodni meji Indije o zope'nem napadu skupin janonskih bnmbn;kov in lovcev na ame-r:š1co ietalsko oporišče Assan. Manifestacija povezanosti trojnega pakta Tofc'o, 25 febr. a. Združcnie »Japonska. Italija-Nemčija« je priredilo sprejem ra č?st novemu nemškemu v^lepos'an'ku v T:-kiu Stehmcriu. Navzoč'h je bi'o več odlični. kov. med njimi admiral Tahahaši in vele-oc^lsnik Ital';ie Indelli. Po dobrcd^šlc! ki jo je 'zrekel predsednik združenja baron Agasatra, je remški velepoalanik poveličeval prijateljstvo med sil3mi trojnega pakta in izjavil, da b: storil vse, kar je mogoče, za oj^čenje vezi, ki združujejo Os z Japonsko. Zahvala muslimanov Japoncem Tokio, 25. febr. s. Zunanji minister Tani je sprejel toplo posla" ic: vel-kes^e jeruzalemskega, muftja, v kateri izraža globoko hva'ežncst vseh miri rn: nov za izjave zunanjega ministra Tanija v parlamentu 23. t. m. g^ede stremi enj mus'imanskih narodov, ki vidijo v zmagi trojnega pakta osvob'ditev arabskega sveta izpod anglosaškega zatiranja. OBČUTNE SOVJETSKE IZGUBE Uspešne nemške napadalne operacije na južnem odseku — Močne sovražne skupine uničene — Brezuspešni sovjetski napadi na sred' njem in severnem odseku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. febr. Vrhovno poveljn štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Med tem ko se lastne napadalne operacije na jugu vzhodne fronte uspešno nadaljujejo, poskusa sovražnik na nekaj to-.'•knh srelnje in severne fronto z mnogimi zaporednimi množestvenimi napadi preti Dasim obrambnim postojankam priti do uspeha. X- postojankah oh Miusu so se pone-src*\Ii novi sovražni nepari. Za fronto obkoljeni sovjetski 7. gardni konjeniški zbor je bil po večini uničen, poveljujoči general Borisov pa z delom svojega štaba ujet. Boji s posameznimi preostalimi skupinami tega zbora so še v teku. Oddelki vo^ke in oborožene SS med Dcnrera in Dnjcprom napadajo nadalje uspešno. Neka sovjetska oklopna armija je bila v težkih borbah razbita. Ena izmed sovražnih skupin fe bila pri tem ppolno-vr.A uničena. Močni oddelki letalstva so tudi včeraj uspešno napada'i sovražne kolone, vozila, kopičenja in sovjetski oskrbovalni promet. N"a podredju zapnd^o od Harkova in Kurska so se zrnšT. novi sovražni napadi izve< (»ii z okiopnimi srem("i'f. med drugim na WilheTm^haven. Preh;valstvn je ime'o iz-triibe. Posamezna letala so preletela južno nemško ozemlje. Učinkcvrtc ?J-effe nemškega letalstva Bf-rUn, 25 febr. s. Kikor se doznava iz vojaškega vira je nemško letal tvo včeraj z ve! kim učinkom bombardiralo v zaporednih val vih zb;ra!isča čet in sovražne oddelke v juž em cd?eku vzhodne fronte Nasprotnik je ;mel zelo hude izgube na ljudeh in tenkem orežju Na stotne raznovrstnih vozil je bilo uničenih. TuoM včeraj so se nadaljevale zeTo hude borbe. Vendar so nem'ke čete pr dob-le nek^j terena. Na fr-rti M usa je bil uničen skunno s povelj-nlk--m močan oddelek sovjetske konjen'ce. ki je skušal prodreti v smeri Dnjeprope-trovska. Včeraj so bili na vzhodni fronti n čeni vsega skupaj 104 tanki. V četrtek $3 sovjeti Izgubili 61 letal Berlin, ?6. fetr. s. Dne 25. februarja so bol'ševiki izgubiM kakor obveščajo tukaj-fnfi ui^-d_i krogi 61 letal. ^ tega 58 v le- i tal k h dvobojih 3 letala pa je sestrelil" i prot lot?lsko topništvo, štir nemška letala | se niso vrnila na oporišče. Msižarske čete na vzh9ilnem bojišču Bud mpešta, 25 febr s. Po vesteh k: so jih dobili prr.s'oini voja.'Ki kro^i. kanejo operaci:e k; se razv;jr.io na pcnlročju Kurska »n v kator:h sodelujejo tud madžarske čete d~ sc po^^i ctn!nc utrjuje. Temperatura je spremenlj va. Zmrzovan'e in odju^a se Izmenjavata kar na-zn^n;a prihajajočo pomlad. Izsube madžjrsk'h čet so mnogo manjše kakr»r so b le v prvi svetovni vojni in se manjše dede na izcube. ki jh one zadaja'O Rosom V sedanji voin* je padlo razmeroma ^eč of:c:r-jev kakcT mo?r\Ta Of cirsk? zbor tvori vo*aŠtva njegove izgube pa značio 5.6 od celotnih :zrjub. To razmer ie padlih je večje ka kor v svetovni vojn*. V-*je izgube oficirjev v tej vojn; je pripisati dejstvu, da t?nki in leta?sto zahtevajo razmeroma večje razmerje ofc:r:ev v primeri z nOrStvum. To pa niti naj* m?ni ne spremirua b"amena. ki ga mora pre* našati pehota tud v tej vojni. S Stiskesa b&j'S?a Relslrki, 25. febr. s. Pero«'!© o vojnih operac :'ah javlja: V zadavlh 24 urah ni do-ročrati ničesar pomembnega s kopnih front, razen o medsebojnem streljan;'u pehote in patrulj. Ob zapacmem obrežju OneSkega jezera so finski lovci sestre] li sovjetski bomb ik tpa 2>P-2t ov;re za vedro bolj tesno sodelovanje med Ang Jo, Sovjetsko zvezo in Ameriko«. Anglejk; lst o skraišanju vzhodne fronte Stockholm, 24. febr. s. »JManchester Guardian^ poroča o včera.bnjih govorih lo»da Beaverbroocka in Majskega, ki sta oba zahtevala drugo f::nto ter se tako pridružila zb.ru tietih, ki zahtevajo z ob:čajn.m: argument drugo bojišče. Nato pa list nadaljuje: Jaso je, da se Nemčija umika na vzhodu na skia.šano črto. To je v neki meri razveseljivo za zaveznice, toda na drugJ stroni bo Nemčije razpolagala z večjimi rezervami zoper zavezniške napade oa raznih trčkah evropske celine. Nemško rezerve n ?o znae. vsekrkor pa m rajo biti znatne in se bo v potrebnem trenutki! čutila njihova teža ter bo mor 13 raze i" rala bodoče nap3de. Vedno bolj jasno je. da ie oil nemški umik na vzhod em boj šču izveden iz debro premišljenih razl.gov. Polfsko-ruska nasprotstva Bern. 24 febr s. Pod naslovom »Stalinovo svarilo :n peljsko-ruska nasprotstva« objavlja »La Suisse« poročilo svojega londonskega dopisnika, v katerem je rečeno med dmgim: Prva verzija o Stalinovem covoru k; smo jo tu zvedeli je zelo poučna Stalin ne trdi. da bc zm3gal letos v vojni, kakor je govoril pred prvo zimsko ofenzivo Podčrtava da e sovraž-n k še vedno zelo močan ;n da je odločen braniti sleherno ped zemlje. Tukai-nj pristojni krog\ ki razpravljajo o tem načinu razlaganja položaja, niti najmanj ne domneva o da bi bili Nemci na koncu svojih virov n da bi bili de* mcral;zirani. zaradi česar tudi ne bodi nikoh spreeli brezpogojne kapitu'acije Stalin sam progla-a. da zrnate rdeče vojske nimajo dokončnega značaja. Navajanje raz'oaov za dolgo vojno ima namen. zman:šat važnost polj-sko*ru=>kih nasprotsttv. Ta spor v ostalem ni nov in ga bo težko poravnati, ker smatrata obe strani, da ;mata prav. Ku-ka teza *c: Hočemo dati Ukraiini zopet njene naravne ;n etnične meje in nimamo povoda smatrat ukrajinskega preb valstva za pol ske državljane Poljaki mi* slijo. da je ta teza v naspmtju z nemško ruskim sporazumom iz septembra leta 1939 n da je Duo obdržanje neodvisnost' m 'integralnosti Ptili^kc neposreden v/rok z> sedmjo vojno, zaradi će>ar bi bilo paradoksno zahtevat: aedai od Poljske ozemlja k- 1 zc'i med njimi zlasti »Nc**l Chronc e*. menijo, da je treba takoj nekaj ukrcnti. da to nasprotje ne bo postalo preveliko. Silna beda prebivalstva v $3vjet5ki zvezi Stockholm. 24. febr s. Nek diplomat ia mv. tralne države, kt se je vrni' iz Moakvc k podal strašno aliko ži\ljenja prebivalstva So* vjetske zveze Preb:valci Moskve ži\c sed.ij v največji bedi ob nezaslišanem pomanjkanju. Razen dveh velikih hotelov »Metropol« in »Moskva«, ki sta rezervirana za visoke sovjetske diplomate n tuje novnarje. st vid'jo v hišah vseh okrajev v Mo&kvi znaki največjega pomanjkanja Civilno prebivalstvo, ki nc dobiva nobenega kuriva od oskrbovali!!. uradov, mora kunti s pohištvom Ko le 22 oktobr.i zapadel v Moskvi pr\ i meg, se je preb valstva polastil nepopisen strah ki je bil še večji, ko je bilo mesto hudo bombirdrano. leseni 90 posekali vsa drevesa v parku Petrovskega. toda ta les so dobili visoki sovjetski funkc on.irji. 40 milijonov žensk je v Scvjerski zvezi že mobilizTamh za delo v industriji in po'jedel stvu. Te ženske nimajo zadostnih oblačil da bi bile zaščitene pred mrazom. Večma odhaja ob najhujšem mrazu na delo bn*a. Vse šole v Moskvi so zaprte razen velike šole »Len n«, kjer učijo dečke, kako se vohuni in izvaja sabotaža V Moskvi mrgoli vohunov, ki >o stalno za petami diplomatom m tujim nov.nar-»cm Civilno preb valstvo mora na trou zamenjavati svoje pohištvo za kruh in nobenega kraja na svetu ni. kjer bi bil kruh tako drag kakor v Rusiji Za kilogram knaha ie treba od* dati celotno dvotedensko plačo Navadna ženska jopica iz sliibepa bombaža stane v trgo>-vinah več tisoč rubljev Me-čan: se ne morejo posluževati nobenega prevozneca sredstva brez posebnega dovoljenja Avtomobili, tramvaji in metropolitanska železn ca so rezervirani za oborožene sile in za oblasti stranke Da si lahko predstavljamo, kakšno je pomanjkanje surovin v Sovje'sk' zvezi, naj samo navedemo da so morali porušiti veliko palačo sovjetov. ki le bi'a ponos sovjetske arhitekture da so porabili v vojne namene vse železno tramovjcL Anglija Izgubi vojno v vsakem primeru Svarilni članek Sven Hedina Švedski javnosti Stockholm. 25 febr s. Znani švedski raziskovalec Sven Hedin je poslal stockholmske mu listu »Folkets Da^bladet« pismo, ki je svarilo švedskemu narodu ?ar-jevi cesti '.e, da bi v dogledni bodočnosti b'H T'znostavljena zveza med obema deloma Riharjeve ceste. Preko mo^tu čez Gr*da-š*ic- bi dobit* tako na^raišo zvezo s sti- kališčem Tržaške, Rimske in ulice Viktorja Emanuela III. Tud' za tiste, ki imajo s tega konca epravka v središču mesta, bi b'la ta zveza preko Miria krajša, kakor je sedanji ovinek mimo trnovske cerkve. Nova pizHHba med Hrvatsko in Bolgari Včerai teden le orispel v Sofijo hrvatski pravosodni minister dr Artukovič. Na kolodvoru so era jvrvz^r-HviU bol en r^kJ pravosodni mimster Ar. Pn rtov. sofijski žunan ing. Ivanov, poveljnik sofiiske gnmiziie general Nahov. hrvatski poslanik šidover in drusri dostojanstveniki. Dopoldne je spreiel hrvatskega pravosodne sra min'str a ministrski predsednik Kilov. potem je bila pa podnisana med Bolsrariio in Hrvatsko pogodba o pravni pomoči. Pogodbo sta podnisola oba pravosodna ministra v sodni palači. Istega dne ie spreiel bolgarskega prosvetnega ministra tudi kralj Boris in ga odlikoval z Aleksandrovim redom I. stopnje. Zvečer je priredil bolgarski pravosodni minister dr. Partov v Unionklubu visokemu erostu na čast banket, katerega so se udeležili nredsodnik sobrania. ministri Ga-brovski. Boilov, general Mihov in Radosln-vov, poslanika Komenov in Ježev, hrvrt-ski poslanik, predsednik vrhovnega sodi- ».TEBBY 7 OTftKOVr je najnovejši roman zbirke »Dobra knjiga«. Napisal ga je znani pisatelj Jack London, godi pa se na eksotičnem področju Salomonovih otokov, na katerih se prav zadnje mesece odigravajo vojni dogodki zgodovinskega pomena. Z užitkom ln z zanimanjem bodo roman brali vsi, prav posebno pa bo navezal nase ljubitelje živalstva in prirode sploh. V podrobni prodaj! se dobi »Jerry z oto-kov« v upravi naših listov in v knjigarnah. Broširan velja 10 lir, v platno vezan pa 25 Ur. Po znižani ceni lahko dobite tudi ta roman, Če se naročite na zbirko Dobra knjiga. Mesečna naročnina, ki je enaka ceni za en roman, znaša za naročnike »Jutra« in »Slovenskega naroda« 8 lir za broširano in 18 Ur za vezano izdajo, za ostale pa 9 in 20 lir. šča, rektor univerze in drugi dostojanstveniki. V pozdravnem govoru je bolgarski prosvetni minister med drugim izjavil: bol-garsko-hrvatska pogodba o medsebojni pravni pomoči slom na slavni preteklosti, ki nam kaže mnogo primerov tesnega sodelovanja obeh narodov. Hrvatski pravosodni minister dr. Artukovič je v odgovoru na pozdravne besede naglašal. da je bil bolgarski narod že od nekdaj povezan s hrvatskim. Zdaj podpisana pogodba o pravni pomoči je prva, ki jo je sklenila Hrvatska s tujo državo. Hrvatska bo v bodoče tesno sodelovala z Bolgarijo na kulturnem, gopodarskem in političnem polju. Poglavnik je odlikoval pravosodnega ministra z Z vonimir j evim redom. Iz Hrvatske — Velika pevska svečanost. Po sklepu Hrvatske pevske zveze bo prirejena tretja svečanost te organizacije leta 1945 ob njeni 70 letnici. Prva svečanost je bila leta 1925. za 1000 letnico hrvatskega kraljestva. Po takratnem sklepu bi morala biti pevska svečanost vsako peto leto, toda zaradi takratnih političnih razmer je bila prirejena druga svečanost leta 1937. Tretja bi morala biti leta 1940., pa je bila odgođena. — Razširjenje etnografskega muzeja v Zagrebu. Etnografski muzej v Zagrebu, ki ima svoje poslopje na Mažuraničevem trgu št. 14. bo znatno razširjen. Za ureditev levega krila muzeja in razširjenje kletnih prostorov je bilo potrošenih nad pol milijona kun. Izpopolnjene bodo zbirke s predmeti iz Hrvatskega Zagorja in Podravine. — Zagrebška rešilna postaja v letu 1942. Zagrebška rešilna postaja je začela poslovati leta 1909. E>o lanskega leta je poslovala kot zasebna ustanova, lani jo je prevzela nemška občina. Lani je posredovala v 13.452 primerih. V Nemčiji je naročila dva nova moderna rešilna avtomobila. — Počastitev- spomina dr. Ante Starčevima. Jutri bodo po vseh hrvatskih, cerkvah maše zadušnice za očeta domovine dr. Ante Starčevića ob obletnici njegove smrti. Službam božjim bo prisostvovala šolska mladina z učitelji in profesorji, potem bodo pa še posebne šolske spominske svečanosti. — Nemška Številka »Hrvatske revije«. Oni lan je izšla februarska številka ^Hrvatske revije«, posvečena Nemčiji. V uvodnem članku pravi glavni urednik prof. Marko Cović, da je ta posebna številka dokaz in izraz stare tradicije medsebojnih stikov hrvatskega in nemškega naroda, obsegajočih vsa področja med njimi tudi kulturno in književno. — Nemški listi o hrvatski razstavi v Berlinu. Mnogi nemški listi obširno poročajo o velikem uspehu razstave hrvatske likovne ule tri osti v Berlinu. Tako pri občuje ^Deutsche aJlgemeine Zeitung^ izpod peresa svojega likovnega kritika Thea Fiirstenaua obširen članek, ki v njem pisec takoj v začetku naglasa, da so bile narodne sile hrvatskih umentikov tako močne, la jih nikoli niso mogle nadvladati tu-;a pojmovanja. Tako hivatekim slikarjem študije v Parizu niso n:č škodovale, temveč so tih simo vzTw-»bninTe, da so razvili lastne slikarske sposobnosti. — Vojni mfnvalidom zagotovljen zaslužek. Podpisana je uredba o vojnih invalidih in drugih vojnih žrtvah. Z njo je zagotovljen zaslužek vojnim invalidom. Po tej uredbi mora namreč vsak državni, samoupravni in zasebni urad zaposliti do 10°,'o vojnih invalidov. — 51 novih delniških družb. Lani je bilo vpisanih v trgovinski register v Zagrebu 51 novih delniških družb, ki imajo skupaj blizu 513 milijonov kun lelniške glavnice. Poleg tega je bilo ustanovljenih še 107 drugih družb večinoma komandi tnih. (Be/c ini ca KOLEDAR Danes: Petek, 26. marca: Matilda. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pustolovci in Ciganska jubezen. Kino Sloga: Junaki oceana, Kino Uni°n: Dekle z nasprotnega brega. ĐI. javna produkcija Glasbene akademije ob 18.30 v veliki filharmonični dvorani. DE2URNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet, Bleiweisova cesta 43; rrnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Selen-jurgova ulica 7. Razdeljevanje marmelade Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani obvešča vse prizadete, da lahko dvignejo mar* melado pri svoj h trgovcih za mesec februar. Pripadajoče količine so bile že objavljene v lokalnem časopisju. Malo jezikovne paše Namen naše *paše« je, kar je bilo že nekajkrat povedano, da budimo predvsem ljubezen in spoštovanje do materinščine. Morda se to komu ne zdi potrebno, toda naj bo tudi nam dovoljeno prepričanje. Dovolj je primerov, da so prego-reči ljubitelji jezika — imenujte jih kakor hočete — v manjšini; grešnikov je tudi tu mnogo več kakor svetnikov. Greše seveda tudi sami »puristi«, a menda bi ne smeli soditi greha iz prevelike vneme za moralo enako kakor greh iz malomarnosti in razbrzdanosti. Ce je pa že mnogo grešnikov, vendar le redki priznajo, da kdaj grešijo. Vsak hoče biti nezmotljiv. Nekateri vidijo menda celo več slabega v vzbujanju vesti t'stih, ki rabijo pismen: jezik kakor v svobodni rabi in oblikovanju jezika po osebnih merilih, okusu in samoniklem slogu. Ali se naj opravičujemo, če ne moremo soglašati z vsemi v sodbah o jezikovnih zadevah? Včasih se morda laže zavzemaš za »prožnejše nazore o jeziku« kakor zagovarjaš ter braniš več ali mani ustaljene jezikovne vrednote in. kar je vsebina lepote in jasnosti rja izrazne moči jezika. Morda se motamo, vendar smo trdno preprčanl, da bi moralo biti vsem. ki jezik rabijo ter tako sodeluiejo pri njegovem oblikovanju, spoštovanje do jezika sveto. Nikdar bi si ne smel! domišijti. da je posameznik bolj upravičen oblikovati ter ustvarjati jezik kakor ljudstvo in narod; da je njegov izraz lepši in pravilnejši od ljudskih, živih izrazov, ki so se oblikovali in brusili v dobi več rodov. Najbrž v jezikovnih zadevah ni najteže najti nekih pravil, ki naj veljajo za vse, najti »sporazum«, ki ga poznamo v obliki pravopisa in slovnice. Toda pomembnejše se nam zdi buditi čut odgovornosti do jezika. Samo to je namen te paše (ki ni jezikoslovna, ampak jezikovna); zagovarjati jezikovno moralo. Kdor ne zna spoštovati svojega jezika, ga ni vreden in je na poti izkoreninjencev, ki laže oblačijo misel v tuje izraze kakor v kleno materinsko besedo. Tud-; to smo že povedali, da je jezik nekaj več kakor le zmes in zmes po slovničnih in pravopisnih pravilih razčiščenih besed; še »nekaj« je, česar ne moreš opredeliti v enem samem stavku. Tako barvna kakor glasbena lestvica ni še slika ali glasba. Zato pa čut odgovornosti do jezika in spoštovanje do ljudskega govora mora segati še celo dalje kakor bi morda zahtevali »puristi« ali jezikoslovci. »Pasa« je že dosegla prve »uspehe«; opazili so jo. Mnogo je že. če se kdo obregne ob njo, kajti bolje je. da se o jeziku prepiramo, kakor če ostanemo mlačni do njega. Zadnjič smo se pripasli do glagola »graditi«, pa tudi do graje. Prestopil* smo ograjo ter zašli iz domačega ograda na sosedov pašnik. Nismo opazili napisa: Pozor! Strokovno izrazoslovje! Paša stro- go prepovedana! — Ali se smemo vsaj opravčiti? Torej: Stavbnim (pravilno bi baje bilo po njihovi sodbi: gradbenim (in drugim strokovnjakom nočemo in ne moremo kratiti pravice, da rabijo besede: zgraditi, gradben, gradbenik, gradnja. Izgraditi in zgradba. Kakor rečeno - to je samo zadeva okusa in če je celo »Pravopis« na strani strokovnjakov, bi zvonili po toči. Izbrali smo samo primer, kako pri nas nastaja strokovno izrazoslovje; ustvarjalci strokovnega jezika se ne ozirajo na živi jezik ter pogosto sami i kujejo izraze, ne da bi se posvetovali z jezikoslovcem ali si pa ^zposojujejo be- J sede iz drugih jezikov. V slovenščini je glagol graditi pomenil (in še pomeni): j delat: ograjo, ograd (ograditi), grad (za- j graditi), pregrado (pregraditi). Glagola izgraditi nismo poznali kakor tudi ne izvedenk: gradbenik, gradnja, gradben. Če smo prejšnja desetletja rabili besede: staviti, stavba, stavben, stavbenik, stav-bišče (zdaj morda »gradišče«?) stavitelj-stvo itd. — to vendar ne pomeni da smo biLi lahko z njimi zadovoljni samo, ker tehnika se ni bila tako razvita. Ti izrazi so vsekakor starejši — ne glede na izvor — in vsaj tako lepi kakor n- pr. »gradnja«. Tedaj, ko so jih uporabljal- tudi strokovnjaki, stavbarstvo (zdaj morda »gradbarstvo«?) ni bilo pri nas mnogo manj razvito kakor dandanes. Da ne spoštujemo tako zelo strokovnega izrazoslovja, je dovolj razlogov. Stavbni strokovnjaki morda niso pozabili — saj še ni tako dolgo — kako je bil stavbenik prekrščen v graditelja in kako so gradnja, zgradba, gradben itd. izpodrinile starejše slovenske besede po zaslugi »slovenskega« prevoda našega zakona (menda obrtnega ali »gradbenega«) iz srbohrvaščine. Prevajalci naj torej veljajo za boljše oblikovalce jezika kakor ljudstvo? Prevajalci, ki pogosto nimajo jezikovnega čuta, ne dovolj znanja in jezikovne morale! Uradna besedila seveda postanejo nedotaklji-; va in zato se uradn'kj in pripadniki ao-j ločenih strok oprimejo uradnih izrazov. Tako je R. pr. nastala tudi spaka »službeni« za slovenski »uradni«. Strokovnjaki in razumniki sploh bodo torej p:sali tudi poslej v svojem jeziku; naj bo pa tudi »zarobljenemu kmetu« dovoljeno, da ostane zvest materinščini ter da ne gleda najvišjih vzorov v jezikovnem slogu razumnika, ki se posmehuje ljudskemu govoru. Zakaj bi tudi »kmet« ne smel imeti svojega jezikovnega prepričanja? Priznamo pa že prej. aa ' nismo nezmotljivi- Človek se menda ne ] moti le, ko misli, da je nezmotljiv — j zlasti v jezikovmh zadevah. Težko nas bo kdo prepričal, da se književni jezik ni razvijal iz ljudskega jezika, čeprav kmet ni razsodnik v jezikovn'h in jezikoslovnih zadevah Ljudski jezile je pač osnova slehernega živega jezika in vselej je razvit prej kakor pismeni jezik. Ko je pr« nas začel pisati Trubar, je iskal slovenske besede pri kmetu. Menda so tudi vsi naši veliki pesniki in pisatelji Drugo kolo tableteniškega turnirja najboljSih Prvi igralni dan, prvo kolo Hermesovega tekmovanja reprezentančne skupine ni prineslo posebnih presenečenj. Se najbolj je bilo presenetljivo, da se je moral favorit tekmovanja Bradeško trdo boriti, da je premagal gotovo precej slabšega Recka, V nedeljo se bo turnir nadaljeval in bo na vrsti drugo kolo. Vodilna skupina Bogataj. Roman Strojnik in Bradeško bo naletela na močne nasprotnike. Prišlo bo do važnih odločitev, ki bodo vplivale na končno razvrstitev. Najvažnejše bo nedvomno srečanje med obema dosedaj vodečlma Bogatajem in Romanom Strojnikom. Ta igra bo odločila, kdo bo poleg Bradeska ostal še v naprej favorit za prvo mesto oziroma kdo bo drugoplasirani. Druga važna igra bo odigrana med fiu-bertom in Bradeškom. Bradeško bo naletel na močnejšega nasprotnika, kakor so bili njegovi dosedanji, in se bo moral zelo potruditi, če bo hotel zmagati. Vsak poraz bi zelo omajal njegove izglede, če bi jih ne naravnost upropastil. Suberta pa čaka v nedeljo še ena težka igra, namreč z Romanom Strojnikom. Slednji ima s fiuber-tom še posebne račune. Gotovo »e mu bo hotel revanziratJ za poraz, ki mu ga je šubevt prizadejal na Hcrmcsovem klubskem prvenstvu. Napeta ln odločilna bo tudi Igra med Bradeškom in Foženelom. Temu »e ponuja lepa priložnost, da popravi nekoliko neugodni vtis, ki so ga napravili njegovi porazi preteklo nedeljo. Izenačena borba bo tudi mod Moralo in Bogatajem. Morali se je posrečilo na zadnjih turnirjih premagati že dvakrat Bogataja, ki mu očitno njegova igra ne prija posebno. Da Je tudi ta točka važna za Bogataja, ni treba dokazovati Se posebej. Skupno bo v nedeljo na sporedu zopot 12 napetih, zanimivih in izenačenih borb, ki bodo gledalce gotovo navdušile. Tekmovanje se bo začelo od 9. dopoldne v dvorani hotela Miklič. Vstopnina je propagandno nizka. Prvi dan smučarskega prvenstva v Italiji Včeraj se je v Abetonu začelo lctotoT* itaUjansko smučarsko prvenstvo. Kakor smo Že zabeležili, je bil prvi dan na sporedu tek na IS km. Prijavilo se je 23 tekmovalcev, ki so vsi startali, na progi sta pa dva odstopila, tako da jih je prišlo na cilj 21. V odličnem času je skoro brez kvalitetne konkurence je zmagal Rinaldo Vita lini iz Valfurve, kraja, ki je dal italijanskemu smučarstvu že precej odličnih smučarjev. Vitaiini je zmagal v času 1:17:42.2. Zmage mu nI mogel nihče ogToziti, m ti no lanski prvak Severino CompagnJoni. ki je prišel na cilj kot drugi v času 1:19:13.2. Od ostalih so je prva desetorica razvrstila takole: 3. Silvio Confoitola 1:19:43.4, 4. Giulio Gerardi 1:19:56, 5. Vincenzo Per-ruchon 1:20:21.2, 6. Atistlde Compagnonl 1:20:46.4, 7. Rodeghiero Rizleri 1:21 55.3. 8. Lu1gi Perenni 1:22:02.4. Fedele Cresse-ri 1:22:37.2, 10. Bortolo Rossl 1:23:44.1. čas zmagovalca je izvrsten, ker je proga merila sigurnih 18 km, kar je bilo natančno premerjono. Slovaški hokejisti v Švici Slovaški hokejist1, ki so v Švici nastopili že na dveh tekmah, in feo proti rezervni švicarski reprezentanci, s katero so igrali neodločero 1-1, in proti švicarskemu prvaku Davosu, ki jih je porazil 7:0. so sedaj kot reprezentanca Bratislave gostovali v Lausanm. Nastopili so proti lauaannskomu Montchoisiju. Tekmi je prisostvovalo ?000 gledalcev, ki so bil' priče izredno borbeni in tehtni igri. Slovaki, katerih učitelj je bil sle viti praski hokejski igralec Malačekt so morali pol uspeha prepustiti domačim, ker se je tekma končala 4:4 (1:0, 1:1, 2:3). Slovaki bi bit zaslužili zmago. — Gostovanje Italijan*kih teniskih *grral-cev na Švedskem odpovedano. Pred dnevi smo porečali, da bo rimski ten ški klub Bruro Mussolni v kratkem gostoval na Švedskem kjer bi naj bil v Stockholmu njegov nasprotnik SALK. Gostovanje pa jo bilo odpovedano, ker je zbolel eden najboljših italijanskih igralcev CucellL — Lahkoatlet&ki dvoboj Madžarska— Švedska julija. Iz Budimpešte poročajo, da je bil med madžarsko in švedsko lahkoatlet-sko zvezo dogovorjen meddržavni reprezentančni dvoboj. Tekmovanje W v Stockholmu 15. in 16. julija. V SOLI. Učitelj: — No, ctroci. kdo ve, kateri dan je najsrečnejši v življenju matere? Janezek: — Vsak pni v mesecu, ko dobi cčka denar. --- ___t- ----— zajemali iz zakladnice ljudskega jezika, a ne iz slovarja tu:k. Prešeren je zapel v jeziku ljudstva, ki je iz njega izšel. Ko-seski, ki je bil vzvišen nad ljudskim jezikom, si je najbrž domišljal, da je oblakova! ter izpopolnjeval slovenščina Kmet 9^ kaj taktnega nikdar iw domišlja, vendar je njegova beseda osnova književnega jezika in nabiralci ter zbiralci sle venskega besedišča, Frstavljalci pomebnejsih, izvirnih besednjakov (n. pr. Plcteršnk) niso nabiral1 sle venskih izrazov pri uradnikih in zakotnih pisarjih, temveč med ljudstvom. Tudi Župančič ni pobiral izrazov in primer, ki »b* za njo dal cekin«t v kavarnah ali iz p:samiških spisov. Cankar je bil pra-vj umetnik sloverskega sloga, vendar se ni učil slovenščine med meščani, temveč od preproste sle venske matere Ne moremo reči, da je jezik Prešerna, Župančiča, Cankarja in drugih reven, češ. kmečki jezik prereven ter dober le za kmečke povesti. V tem ježku ne pogrešamo tujk, kalti prava slovenska beseda na pravem mestu vedno zaleže več kakor tujka ali »-izemc. vsaj tistemu, ki misli slovensko, a ne espe ran tsko. Tako torej gledajo ljudje na »jezikovno moralo« (izraz je z našega pašnika) vsak a svojega pašnika. Sleherni je po svoje pristranski — v svojem >slogu«. Menda se ne moremo dovolj razumeti že zaradi tega, ker je jezik večkrat sredstvo nesp: razumevanja, čeprav vsak sam pri sebi misli, da piše najboljši jezik ter da ve in zna več kakor vsi drugi. Stev. 4g »SLOVENSKI NAROD t. petek, 26. februarja 1943-XXI Stran 3 DNEVNE VESTI — Strankin tajnik sprejel novega španskega poslanika. Iz Rima poročajo: Strankin tajnik eksc Vidussoni je sprejel na liktorskem sedežu novega španskega pt^ slanika pri Kvirinalu ter šefa italiianske falange v Italiji eksc Rajmunda Fernan-deza Cuesto. s katerim se je delj časa razgovarjaL — Umrl je generalni konzul grof Oa-kAzzO dcila Croce. V Curihu je nenadoma umrl opolromočeni italijanski minister v Lugrinu grof Galeazzo Della Croce dl L»o-jola. Pokojnik si je pr dobil številne zasluge na diplomatičnem torišču. — Spominska zlata svetinja junaško padlemu podporočniku. Zlata svetinja je bila podeljena v spomin padlemu podporočniku Filipu Nicola:u. ki se je. obkoljen od sovražne skupine, boril do po-Tednieea utripa in prepovedal svojim vojnkom. da bi mu prihiteli na pomoč, ker so biP potrebni na drugem kraju. Smrtno zodet se je Zgrudil na tla in kmalu zatem izdihnil. Istega odlikovanja je bil deležen kaooral Severn Lesa Ko se je bojeval na izpostav! ien i postojanki in bil prvič zadet, je nadaljeval z borbo. Ko je bil drugič zadet, se je sam obvezal in vztrajal skupno s tovariši, dokler ni omahnil in umrl. iz-podbujajoČ svoje tovnriŠe k nadaljevanju boja. — Na polju slave sta padla podporočnik Srečko Basilisco ter mornar Alojzij Fri-sc-nne. Basilisco je padel na afriškem bojišču. Študiral je medicino na paiovanskj univerzi. Bil je nekaj časa na Hrvatskem, pozneje je bil uvrščen v sestav 80. topniškega polka in je pozneje odrinil na afriško bojišče, kjer je sedaj iunaško izdihnil. Alojzi Friscione. Dovršil je speciali-zadjski tečaj v La Speciji. nakar se je udeležil številnih uspešnih pomorskih akcij, žrtvoval je svoje mlado življenje. Njegovo truplo je bilo pokopano v Trapaniju. — V Mantovi so otvorili operno sez- no % »Aido«c. V Mantovi je bila otvoritvena predstava v nov j operni sezoni. Pri uprzo-ritvj so jrdelovali odlič.-i solisti m solistk« Marija Car.iglin, E'mo Cice, Josp Momo, Rafael De Falchi ter Lucijan Neroni. Vs; sodelujoči so b'li navdušeno pozdravljeni. — Pisatelj TJ. Donatj m je priboril nagrado Pattani. Iz Berna poročajo, da je bila prisojena nagrada ustanove Pattari pisatelju Ugu Dcnatlju za njegovo poučno knjigo, ki je opremljena s serijo zelo posrečenih posnetkov r:mskih sp-menikov Knjiga je izšla noć* naslovom i-Ticinskt umetniki v Rimu«. — Stoječi mrtve*; ob murvi. Pri športnem igrišču v Valenzj so postal; mimo'dcči pozorni na mlajšega moškega, ki je slonel ob neki murvi z obrazom, cbrnlenim k drevesu. Niso polagali na to nobene pcseb*"e važnosti. Ko pa so nekateri opazili, da stoj; moški že več ur nepremično eprt na murvo so se mu pr*bl;žali in ga povnrnSMi, kaj mu je. Odgcvora pa ni bilo. Poklicali so zdravnika, k* je dognal, da je ob murvi ne. gib*"o stoječi moški mrtev. Vzr-k smrfr ie srčna kap. Zanimivo je. da je tudi po smrti obstal na nogah Ugotovil-: so, da gre za 481c*nega Vjncenca Ferrarris iz Genove. Bil -je invaTd. samec. Njegovo truplo so pokopali na pokopalšču v Valenzi. — Predstava za italijanske in nemške vojno ranjence. V prostorih kinogledaHšča Jun j Cesar v Rimu ie bila na pobudo fasjj-ske skup'ne »Casallni« posebna predstava za raniene ita.1" lanske ter remške vn'ake ki se zdravijo v raznih rimskih vojnih bolnišnicah. Ob koncu predstav 90 zapeli na-vzočni predstavniki sodelujoči umetn'k" ter ranjerci himno revolucije. Predstavi "o prisostvovali med drus-im rimski mes+ni Zvezm tajn'k Mario Clesamti, podtajmk rimskega fašija Jakob Rancati in drugi predstavnik]'. — Zastopstvo bolgarske ženske mladine v Italiji. V Italijo je dopotovalo zastopstvo bolgarske ženske dijaške mladine. Pckitilo se je med drug'm v Veron'. kjer so bile bolgarske dijakinje prisrčno spreiete po predstavnikih GIL-ovega zveznega poveljstva. Ogledale so si sedež Zveznega poveljstva ln druge voronske zgodovinske zanimivosti. » — Rumunskf vseučiliški profe*rr predava v Verez-ji. V veliki dvorani beneškega ate-neja je predaval v navzočnosti benešk'h predstavnikov ter rumunskega konzula bu-kareški vseučiliški prosesor dr. Sever Pop. ki je razpravljal o temi: Rimljanstvo na evropskem vzhodu. Omenjeno predavanje je bilo organizirano v okviru italijansko ru-munsk'h kulturn'h manifestacij ob priliki razstave rumunske ljudske umetnosti V Benetkah. Ob sklepu predavanja je sledil filmski prikaz nekaterih vojnih dogodkov. — Smrt znanega italijanskega pisatelja. V rimski klinik; je umri državni tož'lec dr Jakob Armo. Pokojnik je bil znan kot pisatelj, odličen dramaturg Svojcaa je deloval tudi kot novinar o ZL Pode,,tev nagrad natečaja Savoia-Brabante. v Runu se je sestalo v matičnem domu vojnih ranjencev razsodišče, ki je sklenilo podeliti posamezne nagrade natečaja Savoia-Brabante Razsodišče je sklenilo, da se ne bodo podelile nagrade, nanašajoče se na hrabrostna delanja, polit čna in zgodovinska dela ter slikarske umetnine Književna nagrada je bila podeljena Petru Opertiju iz Tu-nna za vojni roman »Gostija upanja«. Posebna vrednost in pomen sta bila priznana delu Igna Giordanija o sv Ignaciju Lojolskem in publikacija o prebivalstvu v Italijansk Afriki, ki jo je izdal Albert Lucchini iz Florence Nagrada za najboljšo kiparsko umetnino je bila deljena med Timom Bortolottijem iz Milana ter Saivatorjem Li Rosijem iz Ortise- la. Izpod budnostne nagrade so bile priznane sllcarju Danteju Rofsiju Lz Florence slikarju Guidu Pierantoruiu iz Terama kiparju Filipu Bausol; iz Ovade ter prof Juliju Luoju iz Palerma. Končno je omenjeno razsodišče še sklenilo, da poviša zneske posameznih nagrad ter da preuredi natečajni praviln!k. ki predvideva podeljevanje imenovanih nagrad vsako drugo leto. — Glasben i publikaciji. Te dni izide sp:s G'anandreja Gavazzenija o slavnem ruskem sklndateliu MusorjH 'pm. V misu se prikazuje veliki pomen Musors^kega v razvoju ruske glasbe, ki je dobila z njim ter Balakirjevim. Kujem. B^rodinom in Rim^k-' Korzakovom slavno petorico ki je poživila rusko glasbo z nov;mi folklornimi prvinami PubMkaciia je :zšla v založništvu Šansoni, kier ie izšel tudi drugi zvezek deta »Mušica«, ki je posvečen sklndateliu M<~>nteverd*'ju — Lep uspeh italijanske komedHe v bukareškem eledališču. Na odru bukare-škega gledal;šča S-arinder ie b-^a uprizorjena te dni z veTkim u^nehnm komedTfa Viliema G'annintfa pod naslovom »Trinajsti potepuh« Pe«?me7Pe vlo^e so interpretirali iffraVi ter igralke skupine, ki jo vodi Marija Filottl. — Fantera je spet nao*sr»! dve konvoji Po presledku skorai treh let ie nanHal odlični dramaturg Omer F a" t'--a. k» ie drv^ese] svo^čas nro^oren usoeh s svoio komedijo »Dežnik št. 13« izvrstn* knp°-diii pod naslovoma »G^e dn§e« in »Navdihi liubezniff. Obe kompdHi ?tq trrv^o_ janki Napisan' sta v duhu psiholoških komedij — Pritecn'fev zenckib m^i T7 P'ma Doročaio z oz^rom na prebivalstvo stare Ttaliie: V duhu zakona o orvihV mobilizaciji ter o nrite?mitvi Sens^cfi m^>*: n a razna podrnčia nacionalne delavnosti ie okleni] nrom^tn1 m:ni«+^T- imorabfti ?er». «^ke moči od 18 do SO Teta n*a r^z^rh službenih to^išč'h oređvspirj nri te»1«fra-fu. in forma ci i*5kfh nicpr^ph ♦r>;r1;j"-.-:n nr' noruirvčem o^ebiii čuv»r»-fu čj^lm^-nflc \T ta-netniški strok L pr: I^č^pt-itii itd Za rincn-mezne stroke je točno predpisana šolska zobrazbiL — TJmrl .ie rvr*'^ r>i5p\nnami vr*rif»crj» prizidka 50-letni delavec IVan Z?v?c ie b:i zaposlen pri nek:h pravbr»5i delili v uliH rjnfveraitd v THe^tu Np^^h^p ^a se ie v bi'zini poruSil \n-tni obzM^V Živica ie oodrio na tla Obl^^i ie nnd ruS«t^am: izn-nd kate^ihn ce ni mncioi rc»čr+i !\Tmo-idr>či so mu takoj nomocMii Potestili sc ?a izpod ruš^v:^ v»"do noSko^^^vanecfa Kmalu zatem je izdihnil in pod'e^el za n r»šk r» n" h a mi. — T*'»lmck'> itrr^Urt* ?p Mavfra r*a »n^^ki4 številke in za^e'a le^ftCn V'r Znr>na ita-l?jansk"a f;'m?kn lffr«nrn Acci-i^ ivj^T-i« ip 'iri^b čudr»e sanfe. ob k">to^iv-* ^e n^i-m'^ dobro knmb'nnr'io za lotpriii r>r>^nin cp ie v loteriisko oosioval^tco v Arwva v Rimu ter stavila na sa^^1"« števHVe Tmela je srečo, zadela ie čedno vsoto 100.000 lir — Zvpftv nrebo^et' zar^rl; moževe smrti prebridk^ občutenega udarca. Puraviiait^ *tm ttrei zaostalo naročnino? L3UBL7ANSKI Kl HIEMAT0GRAF1 iUNO SLOGA - TELEFON £7-3(> Veliko delo ljubezni in moči, ki bo globoko ganilo vaše srce. se izraža filmu Junaki oceana lise \Verner, H. \Vilk, E. Engelmann Predstave od 14.30 ure dalje Konec ob 20.15 uri KINO l\ ION - TELEFON >>-21 Poguba mednarodnega pustolovca zaradi sentimentalne zaljubljenosti Dekle z nasprotnega brega V glavnih vlogah. Maria Mercader, Milena Penovtch, G. Lazzarinl in G. Barnabo Predstave: ob delavnikih ob 16. in 18.15 uri: ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 uri HLNO MATICA - TELEFON 22-4J Dnevno dvojni program! Ob 14.30 napeta detektivska zgodba Pustolovci Camilla Horn, Ita Rimi, Ivan Petrovič Ob 16.30 in 18.30 na splošno željo ponovitev krasnega glasbenega filma Ciganska ljubezen Madelaine Solognc, Jean Galland IZ LJUBLJANE Razdelitev mesa Pokrajinski prenianje\ aini uiaa sporoča, da bodo v soboto 27. t. m. konzumentje Janko kupili pri svojih mesarjih po prosti izbiri 100 gramov perutnine ali 100 gramov mesa ali pa 125 gramov konzervi.--ne tunine na osebo. Cena perutnini je določena na 30 lir za kg in tunini na 24 lir za konzervo v teži ttU kilograma. —Ij Se lepo vreme. Barometer nam napoveduje še lepo vreme. Davi je zračni tlak znašal 773 mm in je počasi naraščal Ogreva se od dne do dne bolj. sicer počasi, a enakomerno Včeraj popoldne je do-egla maksimalna temperatura 15.0° Davi je bilo zopet malo topleje, čeprav ie b;la noč ja~na; minimalna temperatur ie ^naiala —2 6°. —Ij Umrtrvška dvoj;ca K*rlo Rupel in Zora Zanrkova, b-odeta sodelovala na pr:hodn:em vo]:a!"o-!n.^tnurnenta'nem koncertu G'asb?ne Matice ljubljanske, k bo v ponedeljek, dne 1. marca cb pol 7 ur: zvečer v veliki oniotiska dvorani Izvajala bedeta Pugnanijev Preludij in A!!e-Tro, dnlje Kogojev Andante. ki ga prištevamo k najboljšim de1 cm naše vnlinske :teratnre in Chopinov valček 64 št 2. Kar-o Rimci ie da^es na umetniški -toprji. da lahko z najle] p-^-v,: ro. OTezentira našo umetnost tudi v tuj'nJ N"^e?ova umetnaška trprtra'ievalka. n:^-n*^*ka Zora Zarnikova, ie prav tako "a ji'h^.1" > n fr^a^u med n-r^i umetniki, kar ie bilo r?7r«:h nr:i k ah le ~» novno ooudarjeno. p-^'n^ violinista RuoTa izva-;ajo ponedeljkov ^ored sopran3 tka Valerija Heyba!ova pianist Anton Trost. Pn-=;ist Julij R-^ttn :n ^•->'^Tn" o- i-^-iot-Ve-+T-air»prrf> rfri'šfv^ GTr bene Matice pod vodstvom dirigenta L M ^ke^innea Po_ 'i'-obn1 ~r>n^ed se r?rb: v Knjigami G,",t:-bone Mt^r^e. vstopnice in sedež: so pa že *azpTdnn:. —li >7ova n'n^'no^tna razsf^va Jutn i opoldne bo v Kosovem salonu v prehodu nrb^tičn"kn otvorjena nova umetno-?tna razstava Svoia noveiša de'a bo postavil na oc'ed akademiki slikar F nr*r-Ti>m°nč:č Razstava bo obsega1 a 10 izbranih del. krajin in tih^žitj Za K'e-hi^rjč;čovo razstavo, čeprav bo ob=;e2aTa man\še število «;Tik vlada živo zanim^n^c kar je povsem razumljivo, sai jamči za krkovost razstavi i ai čevo ime. — Svglle-ve s*ike. ki ^o razstavljene v istem salonu na bodo na ogled samo še danes —Ij Izvirna r«>Mamna zam'Sel Ljubiian->ka trgovina se ie zadnja leta našlo pri-!agojevala velikemu razvoju našesa me«:ta Tudi v reklami ie prinašala izvrne novosti ki so b:le ze'o učinkovite :n so obujale splošno pozornost V zodniem ča-5U so. žal. naš' trgovci nek<->'ko preveč popust:Li v svoiem neugnanem stremlie-nju po napredku in uveljavljen hi Slišati ie bilo celo pritožbe da ?o izeubi>' Nikoli več tajnik Niecm več senatorjev tajnik. Dva meseca sem opravljal to službo, ko ^ se pa pokazale posledice mojega dela. ni Šlo več In tedar sem pomislil, da bo najbolje, če s; ^zpo-slujera od. slovitcv. Zadeva je ?la takole: Moi predstojnik me je pozval nekega jutra zelo zgodaj k sebi. Čim sem skrivaj vtihotapil v njegov veliki govor o državnem proračunu neka i poere* čenih dovtipov. sem se zpjasiT pn njem Kravate ni imel zavezane lasie so mu bih skuštrani vsa njegova zunanjost ie kazala, da s težavo prikriva elcboko notranje razburienje. V roki je držat sop pisem tako da sem bil prepričan, da ie prispela pacifiška oošta — Mislil sem. da ste vredni zaupanja, — mi je de'al. — Strinjam se povsem z vaširr mnenjem. — Izročil sem vam bil pismo nekateHh svojih voiilcev z države N'evada k; v njem za htevajo. da se ustanovi v Baldwin Ranchu pošta. Prosil sem vas. da bi čim spretneje odgovorili m prepričal' moje voiilce. da ta pešta ni neogibno potrebna. — Saj sem tudi 6torI tako. _ Ah? In še kako dobro! Takoj vam prečitam vaš odgovor: \Vashington. 24 novembra. Gospod Smitb Jones i*d. Gospodje! Kai za vraga boste počeli s^ to Vašo pošto v Baldvvin Ranchu? Čemu Vam bo? Če dobivate tam deli pisma, jih tako ne znate čitati, a za denarne pošilike ki bi prihajale do Vas bi ne bilo nobenega izgleda, da bi prišle naslovtjencem v roke. A mi b) imeli s tem samo neprestane sitnot. Ne' Nobenega sm sla nimajo sanje o pošt Jqz sem prepričan, da je to neumnost. A i veste, kaj je Vam potrebno? Dobri zapori, dovoli veliki in varni, in pa ljudska šola. Od tega bi imeli korist vsi. To m nič drugega ne manika Va^ sreči. V senatu bom postavil ustrezai'čf zahteve Za senatorja James VV V Vas vdan- Mark 7 iram To je bil vaš odgovor' VoHc m p »sejo da me bodo obesili če b moja r oga še kda stopila na njihovo zemljo ln prepričan sem da b' bil' zmožn; stonti to. — Bop mi je priča gospod senator da n*» kai podobnega nisem niti po m slil Vaše voiilce sem hotel samo preprčati — In zares ste jih prepričali Zda1 pa še e; primer Izroči' sem vam rud; prošnio druge skupine mojih volilcev. ki prosijo naj b posredoval, da bi se metodistična sekt* v Nevad uvrstila med priznane veroizpoved' Prosil sem vas da bi odgovorili da b' bM tak predlog istoveten e predlogom o razveliav enju državne ustave... In kaj ste napisali? VVashington 24. novembra Velespoštovanim gospodom Halifaxu in tovarišem! Gospodje! Obrnite se s svojo spekulacijo na državni svet. Kongresa ne zanimajo verski problemi. Toda prenagl'ti se ni treba Vaš pred* log je smešen Vaše duhovne ovčice so preveč uboge na duhu Pustite ta predlog, iz te moke tako ne bo kruha To je moje mnenje Svojo prošnjo ste končali z besedami: Večno bomo molili Po mojem mnenju Vam je to tudi zelo potrebno. Vas vdani Mark Tvvaln. To duhovito pismo me bo povsem onemogočilo med mojimi voli'c Da na bo moja politična smrt popolna je nesreča hotela, da sem vam prepustil tudi odgovor na sporne-ico občinskega sveta v San Frančišku. Zahtevali 90, naj kongres priznn mestu pravice do zeml'^ča aa morski obali Pros 1 sem vas da b i;m po--lal* dvoumen odgovor k: b- v njem nc bi:r nrav nobene aluziie na to zemljišče Zdaj pe poslušajte, kaj ste top odgovorili \Vash:ngton 27 novembra Gospodje' George Washngton častni oče lašega naroda je mrtev Njegovo pravljične živi'enie je za vedno končano Umrl jt 14 de -'embra 1709 V- pa prihajate zdaj z morske 'baio0 Kaj je slava? Stvar nikhučja Sir Jsaae Newton je videl kako padi z drevesi rafongko Odkritje je b'Io samo p< seb: bannl no toda njegova roditelja k: sta meis zvrst ne zveze sta d\ ignila o tem velik vik in krik •n Isaac N'ewton ie postal taKo rekoč kar če? noč sin ven mož Zapomn te si to! Spoštovani fosili' Pišite nv kma' . zopet Nič n zdravu takr> konstnn kakor pr*i3*-e'-sko do-msovmje Vcdn^ bomo srečni če bomo sh> šali Vaše čivkanje Vas vdani Mark Twaln. Va"e pismo je usodno! — Gospod senator, zelo nr je žal. trda zd: se mi. da se pismo zelo spretno izoglblje vprašanju tega vražjega zemljišča. — Glejte, da mi izgir~te izpred oči! Moje potrpežljivosti je kenec! Ti nesiečnež^ m tega n:kol: ne bodo odpustili Giejte da izgnete' In da vas nikoli več ne bo pred mo'e oč'! To se mi je zdelo kakor neka prkrita alu^ zija na to. da mu moje usluge niso vee potrebne Vsiljeval se nikomur ne bom Zaprosi1 sem ga. naj mi službo odpove N:kcl- več no čem postati senatorjev tajnk Tem ljudem človek nikoli ne ustreže Ničesai ne razumejo. 9 dela m truda ki ga ima človek z njimi, ne -misel za lepo reklamo. Zato ie te drd budila tem večjo pozornost pobuda, ki jo e pokazala v Prešernovi ulici znana vrdka z nalivnimi peresi »Everest« M'-noidoči so z zanimanjem opazoval: veliko nalivno pero, k: ga je tvrdka izobesila iad svoiim vhodom kot reklamo m kot ičinkovito vabilo k ogledu m nakupu svo-•h izvrstnih nalivnih peres Tak nač n ok'ame. ki je že davnao v navadi v tujini n ki ni vsiljiv, pa vendar učnkovit. le ep dokaz zdrave volje do napredka Reklama je skladna z vso svojo okolico in ji daje novo za domečine in tujce pri-'ačno lice. —Ij Tretja jivna produkcija Glasbene akademije se bo virila danes ob 18.30 v veliki filharmonični dvorani. Na -moredu so pevske, klavirske in violinske skladbe ter slovita Beethovnova sonata za rog in klavir. Spore Ji po 3 in 1 lil o se dobe v knjigarni Glasbene Matice la pri večerni blagajni. —Ij Zadružna teraia preložena. Zavod za zadiTiin štvo Ljubljanske pokrajine je na željo zadrug preložil oba enodnevna tečaja tako, da bo tečaj z? nekreditac zadruge v sredo dne 10 . za kreditne za-dmge pa v četrtek dne lt. marca. Spored ostane nespremenjen Rok za prija\o se podal^šti do K marca. —^ Instrukcije in priprava za privatne izpite na Novem (Turjaškem) trpu 5-III. Pomoč v vseh srednješolskih predmetih uspešno in temeljito nud;jo dijakom diplomirani filozofi vsak dan od 8. do 11. :n od 3. do 6. Strogo nadzorstvo pri po-»ku Honorar zmeren. Priprava tudi za nrivatne izpite čez dva razreda. Pr jave vsak dan dop^Mne od 8. do 11.. popoldne od 3. do 6: Novi (Turjaški) trg 5-I1I. i tU O — literarno gl«nt>clil ve-čer. V prostorih D^ntcjeves-j liceja je bil zanimiv 1 termini pr^sbeni večer. Uvod ma je cčrtal Avre'ij Petelin značil e smeri sodobne španske knj že\*ri"sti. Odlični pianist je izvajal rkla^'b Chcpina in Liszta. Marcel Fraullni jc prečital odlomek iz >Jarkov« Piere.nt>-r.*'Ja O " crantotti-G?mb:nija. Pestri spoved je zaključila s-^nrmistka Ada Orel, ki je o/.pe'a več pesrečnih sr.mespevcv. — Nezgode. Čeljust si je peškod val pri nc^ometu 'gralec Peter Svageli iz Isole. Levo n-^ro si je zlomila pr padcu po stopnicah 61Vtna gospodinja Marija Missini. Oba ponesrečnea se zdravita v triestinski b lnišn c' Kralj ce Holer.e. kamor, ste se zatekla tudi Tletni Pino Celentano, ki ^ra je povo;::l avto in ki ima peškodbe m glavi, ter 591etni upokojenec Jak b Managa iz Roiana Morer 121. k' si je pri padcu po stopnici p^žk doval oe?n:co. — »CigOietto« v Verdijevem gledališču. Na odi*u tziestinsfcega Verdijevega gloda-liša ie bila premera Verdijeve opere :Ri-gcletto.:. V g!avn:h vlogah s»i nastopili solisti Jakob L."uri Vo'pi, Amiando Borgioli, Dedi Montano, T:t^a Zinotti in Romeo Mo-risani. D::iqiral je maestro Franoo Capu-ana. Kakoc »Rlgpletto«, tr.ko je d živela te dni lep uspeh tudi opera -^Fcira', delo H'i lebranda Pizzettlja, ki je doživela p-e;1. 30 leti svoj cclrcki krvt na odru mi'anske Scale. Odlično sd sodeloval] solisti Pavel Civil, Apolo Granforte, Avguštin Benf, Viktorija Pa!- mbini Doia de Štefani, Ok-tavij Serpo. Ana Marija Anelli, Ma ina Del Piu. Alojzija Pen^ero. Karla Pag!lani, Emilija Curiel, Aiistca Solvi ter Lijana Avogadro. Glesbeno vodstvo izvrstno uspele opere ie bilo v rokah G. Gavazzenija. — Nez oji. 851etnj Kraol Fo/za iz ulice PascGli 33 je pxlci v bližini Verdijevega g'efa! š-"a s ti-ajnvaja na pregi 8 in se pobil po g'avi. 4Hletni delavec Izidor Jenko iz ulice S. Maurizlo 14 je bil zaposlen ob pristanišču Duce I' Aosta pri skladanju blaga. Pri paicu si jc poškodoval desnico. Oba ponesre "er.ci se zdravita v triestinski bol-ailn:c: Kraljice Helene. — KOneert milanske pianistke. V vTelilti EHvij Da:itejevega liceja nastopi znana milanska pianistka Henrika Cavallo s pestrim koncertnim sporedom s rk'a'bami Fre.^o-baldjja Scarlattija, Handla, Vivaldi-K« 11-scher-in Debussyja, Hlndemitha, Honeg-genj - S a vinskega Tetraastja, Malipiera En Ce ''e. — Pereči! so se te dni v Triestu trgovski nameščenec Albert Pertot in gospodinja Garijela Vales, delavec Ludvik Liubic ln go'modmji Amalija Rakusek, uradnik Josip RogoJtni in rospod'n-'a T.-ilijana Cok, mehanik Franc Muzina in šivilja Terezija Baje. V zrcalu anekdot Hummel Sredi prejšnjega stoletja so oblasti na Dunaju prepovedale posvetiti javno kakršnokoli delo brez pismenega dovoljenja dotičnega, ki mu je bilo posvetilo namenjeno. Po smrti skladatelja Hummela je neki dunajski skladatelj posvetil svojo najnovejšo skladbo njegovemu spominu. Skladba pod naslovom »Humehi v spomin« M morala priti na spored nekega koncerta. Ko je cenzor skrbno proučil spored, je dotično točko prečrtal. Prepoved je bila o-premljena z opazko: — Izvajanje tega dela se no more dovoliti, ker ni priloženo pismeno dovoljenje omenjenega Hummela. Mark Tvvain Marka Tvvnina so neknč v družbi vprašali, ali bi mogel na klavirju spremljati damo. ki je hotela zapeti neko pesem. — To pojde malo težko, ker sem samo rnkrat v Življenju spremljal človeka na klavirju — jo odgovoril Mark Tvvain. — Se kot deček sem se mudil v nekem manjšem mestu na broni Mississlplja. Kar naa je sredi noči prebudil krik. — poplava! — je kričal nekdo, — resi se, kdor more . . • Moj oče je pograbil bližnjo omaro in o<»» plaval z njo po vodi. ki je bila dosegla že hišo. Jaz sem ga spremljal na klavirju, ki sem bil zlezel nanj ln tako sva se oba rešila. Kvapil V nekem praškem gledališču, kjer je bil takrat ravnatelj Kvnpil, bi bila morala gostovati neka znana, toda že priletna igralka. Njeno gostovanje so morali neprestano odpovedovati. Se zadnji hip je telefonirala z Dunaja, da mora gosrovanje zopet odgoditi za tri dni. — Za boga! — je vzkliknil Kvapil, —» to pomeni, da bo še tri dni starejša . .. emu Mark Twain. Iz n~*kr?rnc Gsrizta — Nova župnija. Z cd) okom g"or.z!.iskegM ■tpdškofa te bil vikarijat San Tommaso a i Ser Da ločen od župn je Camigna ter je bil povzdiga me^tnesra kopališča je začasno n^rne kopeli. — ljudsko gibanje. Dn« 19. februarja ie bio v Goriz'jj pet rojstev, dva smrtna primera in štiri poroke Dne 18. februarja sta bili dve rojstvi ter eden smrtni primer. — Here^ki igrajci gofujej© v Vedije*. vem gledališču. Te dni nastopa na odru TorizH-kegg Verdijevega gledaU^ča beneška igralska skupina ki jo vodi Karol Mi-cheluzz'. Med drugim b:do uprizorili komedijo znamenitega bereškega komediografa Jacnta Galline, čigar 461etnica smrti neteka te dni. — ponesrečerki. 411etna Frančiška Besniš je padla po stoonicah in si poškodovala levo stegnen'co. Slična nezgoda je doletela raietro g-spo^inlc Terezijo Spangher, ki je -bležala s poškodovano desno stegnenico Obe p^ne^reč°nki sta b'li prepeljani v gori-zijsko bojišnico Brigata Pavia. »»♦•>»>♦»« ^^e-«rai v ,.SIov. Narodu4' GLEDALIŠČE D R A M A Petek. 26. februarja, ob 14.30: Ičiteljie«. Izven. Cene od 12 L navzdol; ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo. Red B. Sobota. 27 febr. ob 17 30: Plen v Trnovem. Izven. Znižane cene od Ifl lir navzdol. Nedelja 28. febr. cb 14: Zaljubljenu tena. Izven. Zelo z*"ižane cone odi 12 rir navzdol; cb 17 30: Veliki mož. Izven. Cene od 20 Ur navzdol. D. Viccodrmi: > IčitHjiea«. Igra v tr ven^čini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana g'asba. 20 00: Napoved časa; poročila ▼ 'talijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20-30: Prenos iz tr:cst>ke{3» gledal sca Giusepp? Verdi: Pzzetti: »I;eura«r. V odmorih: Predavanje v slovenščini. Zanima* vosti v slovenščini. Po končani operi: Porov čila v italijanščini. iSOARAVATTI SEMENTI 8. A. PADOVA I Sementi dl Ortagg^ — Foraggi. eec I Semena ca zelenjavo — krmila Itd. I Chledere offerte - Zahtevajte ponudbe MALI OGLASI HLOBt CAKNA »PAJK« ;am strokovno osnaži preoblika ln prebarva vas klobuk da izgleda not nov — Lastna de avnlca Zaloga klobu Kov — Se Dri poro č p tiudolf Pajk Ljublja na Sv Petra r*.*ta 1* Miklošičeva eepta If 'nasprof Hotr«*^ fr>* on). ALi RES SE NE VESTE* da vam oglas v »Slovenskem Narodu« o so ae pa tam tudi razvnemali tisočletje b^ji. Doba rred Rimljani Znanstvenik pravi, da ie Že Hanibal poznal strateški pomen 11'rika. zlast; severnega. Njegev načrt je bil. da bi Artioh iz Ilirika stalno ogražal Rim. medtem ko bi se Hanibal vojskoval v Italij'. To zamisel je zagovarjal tud1 maked nski kralj Filip V., ko je nameraval napasti Rim na vzhodu v zavezništvu v Ba^tarri. Ki bi jih naj poslal v Italjo vzdolž dalmatinske obale. Te in podobne nevarnosti s? skušal: Rim_ Ijani pieprečiti. ko so 1. 181 pr. Kr. ustanovili kolrrijo Akvilejo. Tedaj še niso mislili na neposredno ofenzivo na Ilir'k. Ko je konzul C. Cass'us hotel na lastn p*»st prodreti sk zi Ilirjk v Knkedo-ijo 1. 171 pr. Kr., se je rimski se~at upravičeno bal. da b4 t zbudilo odpor med ilirskimi p'emen1. Zamisel, da b> se Rimljani polastili Karsa, se jo rodila šele ko so Taoodi vedno bolj vznemirali R mljane s svojimi napada in ko "e med vojnn s Per«?ensom zopet ^živela Han bal zamisel, da bi Rim napadli od severovzhoda. Prvi r.'mski pohodi na sever Rimski pohodi so bil' prej usmerjeni bolj proti vzhodu. V strateških načrtih mak?-don kih kraljev bi naj imel' tuđi Skordistfi ob spodnj1 Savi sv je posebne na'oge Domneva je da je rmski konzul L. Cotta 1 119 pr. Kr. v bo^u s Skoriiskj prodrl na severovzhod do Segestike (Siscia—Sisak) Toda rimsko voiaStv^ se ie ra sv jih kazenskih pohod:h proti roparskim Skordiskom še iz-o«-"- halo močno utrjenih v Šin na Karsu in se je raje usmerjalo na vzh du skezi vardarsko—mornvsko dolino; najbrž je rimska vojska pod konzulom Druzom v tej smeri prispela do Donave. K^nčn: so pa Rimljani znraii stalnih nemirov severnih narodov in njihovih tračanrk h dardanskih in drugih zaveznikov prišli do prepričanja, da je nujno potrebno potiš-iti rimsko vojaško mejo na vzhodu do spodnje Donave in Save. Potem je 9ledilo več pohodov na vzhdu, medtem ko ri b'lo še nobenih glasov o napredovanju Rimljanov v zahodnem Iliriku. Menda so bile mčne utrdbe na Karsu tedaj še cvira. p^ tudi odnor Japodov. ki so se tam zagvozdili med Tavr ske in Karne. je b'l preeei močen Upoštevati -,e treba tudi da je bila vojaška moč rmske d~žave v 2. in 1. st. pr. Kr. oslabljena zaradi državljanskih vojn. Okreoifev države pred Oktavijanom Me? vlado Juliusa Caesarja Octa rta nusa. poT"^ "oto Avgusta se je usmerila przor-nost na severovzhodne meje Italije V zadnji dobi republike so se meie imperija raz-teg'i'e daleč na vzhod ;n zahod: na zahodu do Atlantskega morja, na vzhodu sta pa bili na mej; p:krajini Sirija in Bitmi ja. Ranljivo meot^ imperija je pa bilo še na severoz3hodu. ki'er so keltska plemena še gospodar la do ligurske obale, ir na ^eve revzhodu, kjer Rimljani po smrti diktatorja Cezarja nia: imeli več vplva v Iliriku R:mljani so vrelej stremeli, da bi bile meje njihove države ob rekah Na severovzhodu so se jm torej zdele meie edino primerne ob Savj, Dravi al: Donavi Vedel* so tud., da je mogoče severni Balkan z rotranjr Bosno zavzeti le od severa po savski i^lim a ne nikakor z juga ah adrijanske obale Zato je bilo nu^o potrebne, da Rimljan zavzemajo Vi5 ne na Karsu. Oktavi an se ie odločil za cfeiiz:vo protj Iliriku po zmagi nad Sekstom Pompe jem. Odpravil se ;e z vojsko v Ilir'k spomladi 1. 35 pr Kr. Vojska je štela 8 do 12 legij. Vojna z Japodi R mskvojska se je najprej spoprijeli z Japodi Prodiral je n' bilo tako lahko, kajti virale so jih močne trdnjave na Karsu. Vrstili s: se zelo močni okepi od Smihela pri Postumiji skoraj do Zemona pri h vat-sk: meji. Rimljan' niso mogli nap~dat: neposredno, temveč so se skušali izogniti trdnjav ter cbkoljevati sovražnika. B. Saria nam pripoveduje, da 8; imeli znanstveniki z rekonstrukcije tega pohoda ter ugoto-.•'tvijo, kje so bili posamezn boji mnogo iela ter da delge ri bilo prave iasnosti. Navaja domnevo da se je rimska vojska na;'brž sestala z mornarico pri Senju, od kode- je prodirala ter brez bojev zavzela •apodska mesta: M<~netium. Avendo in Aru_ nium. Ni pa bilo tak: lahko delo z gorenj-fck mi Japodi Bio je več hudh bojev, najhujši so pa bili pr glavrem mestu Japo-dov, Metulumu. Čitatelji znanstvenih aso-pisov se morda še spominjajo raznih odkri-tij o tem. nekol'k: skravnostnem japod-9kem mestu? učenjak, riso soglašali, kje je b lo to mesto in nekateri so razgibali vrA ali manj senzac onalna odkritja ki so našla vč?sih tudi odmev v dnevikih — Zgod:vna nam pripoveouje, da so Rimljani po dal'šem boju zavzeli tudi Metulum, ob koncu leta pa Slačijo, k: je postala po-t^m oprišče za nadaljnje rimske pohede v Ilirik. Kje je bil Metn^nm? B. Saria prav , da ne drže ^kranjske hi-: poteze«?, o d ločitvi kraja Metuluma. češ. glavno mesto Japodov jc treba iskat* bolj proti vzh du. Kje je pa bilo, ni mogoče dog ati. Nekateri so d.mnevaii, da je bil Metuium, kjer je zdaj Ulaka pri Starem trgu (pri Ložu) Tam so našli na širokem hrbtu hr ba ostanke japodskega naselja; njegovo ime ni ohranjeno. To naselje je ba. je obstoJal: še do konca 4. st. po Kr., kar iodijo po zkoparem denarju. Tudi tam so bili b'ji med Japodi in Rimljani. Na nasprotnem Nadleškem hribu se kažejo še cčitno estanki rimskega kohortnega kaštela. Vel kost taborišča je bila okrog 2 hektarja, in s cer v dolžino 159 in širiro 127 m. Ta vel^k'st ustreza prostoru za kontrolo, ki je štela 500 mož — cohors quingenaria. Okopi so dobro ohranjeni na severni stra~i. drugje so pa m?nj očitni. Znanstven k pravi, da to taborišče spada v čas rimske csvoiitve tega ozemlja, v prvo dobo r'mske zasedbe. Tam je taborila večja posadka, kak:snih je bilo rsjbrž še več v drugih krajih, cia je varovala pomembno cesto iz lub'jan. ke ketune čez Rob, Selo in Lož v Italijo. P membnejš rimski vojaški tabori v naših kraj h so precej dobro znani. Vendar nestrokovnjaki ne vedo mnogo o njih. zato b mo povedali še kaj o enem najpomembnejšem vejaškem taboru pri nas o emon-akem. To je bil morda na. pomembnejši tabor. Ker Ljubljana stoji na tleh Emone ii ker si bile izkopane številne rimske najdbe, razen tega so pa o tej vojaški, odnosno veteranok --selbin' rriali precej tudi stari pisatelji, je bila Emona d~bro raziskana. V neki italijanski postojanki na vzhodnem bojišču: pripravljajo se krogle za topove Zamcrska mesta v Zapadni Afriki Sled3vi preseljevanja narrJ&v iz Severne ASrlfce k spodnjemu toku reke Niger Ko pusti največja reka zapadne Afrike Ni-ger za seboj Gu nejo n Sudan, se obrne preko Dahomeje in N'ger'je doi prot; morski obali. V okrajih spodnjega toka je afriško preb val' stvo najbolj gosto naseljeno 2e v najstarejših časih so morjali b:ti življenjsk; poboji v območju reke Niger zelo ugodn. To ie razvidno iz sledov stare visc-ko razvte kulture. Človek ie tu z ogn 'em in sekiro iztrgal zelenemu pragozdu izredno rodov tno rdečo zemljo :n tu jc moralo vladat^ že pred mnogimi stoletji pra« vo blagostanje Drugače si ne moremo nvsliti, da bi se bili preseljevali iz srednjemorskega afriškega področja stot soč: izseljencev proti ju2u Navzlic pr^^rnfTTiii prorfrl" i-m'-.-^ pogrezanju v babars*\o we 7fJ vedno najdejo v zapadiv Afr k sledov nekdanjega blagostanja io visoke stopnje kult jre A^edtem ko sc * d gi sudnskih dc/ehh me-tn le redka so ob podm *m to*co V:2era na gost*, posejani ni tak« velika da !ah^o go-scrimo o velikih mestih v rta sem nn-iu Med taka mesta spada [badem, ki trna nad 250.000 prcb'valcev. Abeokuta k jih »m:"i nad HMMIOO. in llorin ki ima nad 70.000 pr-S;va'cev. Prc bivalstvu teh mest je po večin: zamorski i Ta mesta se morda niso razvila pod evropskim vplivom, temveč so že prastara in šele v no-vejšem ča>u so nastali v njih trgovsk: okraji Zamorska mesta ob reki N'igtr se razpn^stirajc da!^č preko gričev in dolin na ogromnih livadah sredj gozdov Nem-ki raziskovalec Arncns pnpoveduje. da so zam.rsl-.a mcs:a Se vedno taka_ kakršna so b:la pred 70 let. Pod bna so ogromnim mra 1 čem rjaste barve. Vse je v njih rjaste barve, oske vijugjste ufice m nizke hiše. zgrajene iz ilovice le strehe so s:ve. Poed'm sta» novanjski i>kraji so preprežen s tesnimi, komaj nreho:In:m: ulicami. Za zameska plemena znači,no rvvtili^če so okrogle kolibe. Lc redke so v zapadni Afriki štirtoglate h:?e s streham-, kak r "ne im^mo pri nas Okrogle kolibe so po Svojih tlorish znsčilm spomeniki prei^oj h kultura h narodom ob N!u in na oba'i Sredozemskega iiK^rja. Tudi števlna po\ganska božanstva, k: j h časte p^cbiva'c teh dežel sponvnjajo na bogove ant:čn;h ku!ti:mih n !rodo".'. Staoo-%alci vsake hiše se čutijo posebno zavezane dr' . nu b--/an^tvu. ne da bi zato manj ča-ti!i druge bogoVe. i r"ncmu bogu je odrejeno v vsak' hi-o posebno bivališče Hranilne vloge v Nemčiji Nemške javne hranilnice so zabeležile v letu 1933. porast hranilnih vlog za 660 milijonov mark. Leta 1935. je bila prekoračena že miliardna meja letnega porasta, leta 1938. pa me.e dveh milijard. Približno ob istem času so prekoračile vse hranilne vloge stanje pred začetkom prve svetovne vojne za 20 mijard. Jeseni 1939 je šla mobilizacija vojake, vojnega gospodarstva in notranje fronte roko v roki z mobilizacijo nemških vagate jcv. Parola, da je treba med vojno bolj štediti kakor scer, je našla razumevanje med vsemi sloji prebivalstva Hranilne vlone so se podvojile, potroiile. Nemške hran;'nice ?o dosegle predlanskim porast hran*lnih vTog za 10 miljard. Lani so pa hmlnine vlo^e narasle še za 3 milj arde. tako da so znašale o>b koncu leta okrog 50 miljard. Za psvzilgc t®mnp':'-:: ./a Staro sa^to drevje hz zzz^c,:l:ivtz> e mža^Tr^i plessie-nit h sort Po uradnih podatkih ima Rumunlja 300.000 ha sadnih vrtov. Lani je pridelala na njih 60.000 vagonov sadja. Na vsako sadno drevo je odpadlo povprečno 7 kg sadja. Za rumunske razmere je to dober pridelek. V primeri z drugimi evropskimi državami, kjer je sadjarstvo bolj razvito, pa pomeni to komaj dobro četrtino srednjega pridelka. Pa tudi po kakovosti Rumunija nima zadostnega sadnega pridelka. Malo jt-v Rumuniji sadnih vrtov, ki bi na njih pridelano sadje odgovarjalo do 20 odstotkov zahtevam dobre kakovosti. Posledica tegu je tudi razmeroma nizka rentabilnost romunskega sadjarstva. Iz vidika splošnega romunskega narodnega gos^o iarstva odpade tako v Rumuniji vsako leto znaten dohodek, kjer bi lahko sadje izvažala, tako ga pa ima komaj za domačo potrebo, ali pa še toliko ne. šele zadnja leta ?i tudi Rumunija vedno bolj prizadeva dvigniti svoje sadjarstvo Sef oddelka za vrtnarstvo in sadjarstvo v gospodarskem ministrstvu ing. agr Moi-cuta je nedavno izjavil, da je v Rumunij dobra polovica sadn'h vrtov znstarela in Ja sadno drevje na njih ne obrodi toliko la bi bilo sploh vredno gojiti ga Zato nc bo povečana površina sadnih vrtov, temveč bo izmenjano samo sadno drevje. Pose- f kanih bo okrog; -!OOeo nerodovitnih sadnih or: ves in na njihovo merto pridejo drevesa plcmeriit:h sort. Za sadike bodo poskrbeli sadjarske zaoruge, k' bodo dobPe za to primeren kredit. V nekaterih okrajih je bilo to delo opravljeno že lani, v drugih bo pa letos in prihoonje leto. Ing. Mercuta je dalje omenjal, da trpi rurmmsko sadjarstvo tudi na nestrokovnem ravnanju s sadnim drevjem, ki je samo po sebi debro. Tudi v tem pogledu bo treba ukreniti vse potrebno. Ker lani prizadevanja na tem polju niso dosegla zaže-'ienega uspeha, je vlada odred'la, da bo '•e*"cs sadno drevje temeHito cč'ščeno škod-IHvcev in da bodo to delo opravili obvezniki delovne službe. V vsakem okraju bo v bodoče s-krbel za zboljšanje sadjarstva poseben inženjer agronom, ki ne bo tanej nobenega drugega dela. Lani v decembru je rumunsko kmetijsko ministrstvo otvorilo več posebnih tečajev 0 negi sadnega drevja Udeleženci tečajev nntujejo zdaj po državi in dajejo sadjarjem rotrebna navodila zlasti v pogledu zatiranja sadnih škodljivcev. Ministrstvo ima zdaj v načrtu očiščenje 2.200 ono sadnih •ireves. V ta namen ie dalo na razpolago 1 400 brizgaln in 150(^00 kg ^dne škodljivce zatirajočih sredstev. Larska vfesk* letina v Runranji Po dveh slabih vin-k'h letinah je ;meia Rumunija lani precej dobro letino in pridelek ie bil skoTii normalen. Vštevša Be~arab*io in Bukov:no je pridelala Rumunija lani okrog 6 mil ionov hektolitrov vina. Pred voino se je gbal pridelek med 6.7 in 11.5 miliionov hI. Zaradi vedno večjih produkcijskih stroškov je morala vlada s po^ebnmi ukrerri zaščititi cene vin Vinogradnikom je da7a preko vinogradniških zadrug na razno1 ago 100 nvlijonov lejev kredita Rrunun;ia namerava izvoziti letos v Nemčijo precej vina. V fretrcJcJu živeča ž'val V apl snem pr naša petrolej vsem živim btjem smrt. Edina žival, k' ie v tem pogledu 'ziems. e petr lejska muha, dokler je Se rćl'ka. LiCinka d ha skozi zaščitne luknjice, ki prilozr skozi nje na površje. Pla* van;e ji gre zelo počasi in navadno tik pod površine. Pre skave v laboratoriju so pokazale, do žive z pet'oleja vzete drobne ličinke samo še 12 do 18 ur. potem pa rog:-nejo. bodisi zaradi poman .""ka" ja hrane, ali pa ker se izsuši te'esno tkivo, k' ni več z^ščteno s petrolejem. K- je 1-činlca do^a 7 do 10 mm. ''.leze \z. petroleja in se zabubi, čez 14 dni pa prileze iz bube drobna čr-a petroleska muha. ki nikoli ne odleti od bivališča ličinke. vtl Med obema državama se razvi 4a vedno bolj živahna izmenjava b. L Bolgarija dobavlja Turčiji les. | papir, železnino, ketnka i je m etei olja, iz Turčije pa dobiva vom! snovi, ribje in olivno olje, ribe, ko jalno blago, kože in bombaž. VaOcsvi na Portugalskem V severnih krajih Portugalske 5« je pojavilo v letošnji zimi mnogo volkov Lačni volkovi prihajajo ponoči v va o tako da si ljudje ne upajo več sami hoditi no cestah. Črede ovac nann.iajo kar podnevi a ne glede na past rje :n pse, ki jih čuvalo. Iz kraja Vilard de Mourus pa poročajo, da je napad'o krdelo divjih praščev čredo in dva pa?tirja. ki sta morala zbežati, Bt-cer bi ju bili divji merjasci raztrgali Srečanje p^r! zecn!;o Dva kopača nidnika v Eschu v Luks-r^v-burga, ki sta več let skupaj delala, vta bila pred 10 leti upokojena. < naj 70 let stara, sta vsak zase sklenila p enkrat za krampe, in oni dan itfl boko pod zemljo znova srečala. Seveda sta bila srečanja po 10 letih oba vesela. Zadnji s«**»l^ženec bitke pri Custnzzi Te dni je praznoval 101 obletnico rojstva Johann Sandrisser Leta 1866 se 7tr Mde^žil voir.e proti Italiji in ie zadnji še živeči korošk; ude'eženec bitko pri Custoci Ta zcodo\^inc=ke dogodke naših dni se živo ^amma K 101 oblotp;ci rojstva mu ie čestital tud: Hitler O-ebno rrru ie prijel če--t tat okrožni vodia dr Hranetzky. ki mu ie izročil tw5i pismene Čestitko O^u^eiter-ta dr. Rainerja Bolgarska turški gospodarski stiki Bolgarska vlada je sklenila udeležiti se velesejma v Smirni. ki bo v avgustu Na njem raz?tavi Bolgarija v posebnem paviljonu Na drugi stran, se pa udeleži Turčija bolgarskega velesejma v Plovdl- čuifce šolnine pe^e Prejšnji teden so se pojavile na solncu čudne skupine peg. V sredo so našteli z\>«-zdoslovci praške zvezdame 17 soli.čnih p. v čudni skupini. Tri so bile približno tako velike kakor naša zemlja in tvorile so trikotnik. Med njimi so bile pa razT druge. Ob koncu tedna je ta čudna «ki>* pina solnčnlh peg dosegla sredino solnca. Turčja gradi moderne cent« Letos bo dograjena v Turčiji asfalt raj i* cesta med Merslnom in Mukišlo. 125 h n te ceste je že dograjene. Gradbenem materijala je pripravljenega še za 35 km. I'o-zneje bo ta cesta podaljšana d<> K iy 1-Adana in morda še preko Karomnn-K nvi Letos bodo nadaljevali tuli gradnjo ce.s'* Tursus-Adana-Toprakkale. Cesti iz Sirta in Bitlisa do postaje KurbaLm bosta letr« dograjeni. Lažji ji ud alumiiTja Nekatere kovine so lažje od alumin j t. Najlažja kovina je litij, ki ga najdemo T naravi, toda nikjer v večjih množnali skupaj. Litij je srebrno bele barve in toni tri 186 stopinja'.! njoTova specifična tcZ* pa znaša samo 0.534. Ta kovina je tiš.t oO natrija in kalija. Sledovi stspfnj v puščavi Med* stareiSlmi ženami bednindr.kh nl<>-men v Afrik* in Arabiji Je zelo razširjrria navada nositi dolga do tal segajoča kril;*. Ta navada izvira iz starih Časov, ko je bita združena s posebnim praznoverjem. Do'co krilo odnosno halja naj bi zabrisala sledove stopinj v puščavskem pesku in v stnrlh časih so Beduni verovali, da jim tako zlU duhgovi ne morejo slediti po puščavi. PRI IZPITU Profesor: »Po čem spoznate starost gosiTV Kand.dat: »Po zobeh gospod profesor.« Profesor: »Neumnost gos vendar nima zob'!« Kandidat: »Gos ne pač pa uh imam ia/!« C GEORGES OHNET 16 PRODAJALEC STRUPOV — Čuj, papa, zaenkrat bo bolje, če sploh ne govoriva o tem, — je odgovori] Kristijan. — Vse se bo zopet uredilo tako, da bo prav. Bože moj, toliko vika in krika zaradi same Etiennette. Ce bi mi ne govoril toliko o nji. bi niti sam ne dvomil, da se je bom nekega lepega dne naveličal... Upam, da sva si povedala s tem vse. Objel je svojega očeta, Mareuilu je pa stisnil roko in odšel. — Ničesar mi ni obljubil, — je dejal Vernier razočarano, ko je ostal sam s svakom. — Ta deklina ga drži krepko, toda jaz jo primem še krepkeje, če bo to potrebno. Od tistega dne je dal oprezno in neopaženo stra-žiti Etiennetto in Kristijana. To, kar je zvedel, ga pa ni moglo potolažiti. Kristijan in njegovi prijatelji so prihajali vsak večer, če že niso bili gostje pri Etiennetti, po vrsti v razne bare in kavarne v bližini Velike Opere. Sedeč na visokih taburetah so željno pili razne likerje in vsako nove porciio alkohola so prekiniali s cigarami, ki so jih kadili tiho in molče, kajti zelo značilno za te njihove male sve- čanosti je bilo to, da je vladalo na njih naravnost moreče dolgočasje. Samo Clarniron se je zdaj pa zdaj stresel, da bi osvežil svojo ugaslo svežost in poskusil je razgibati družbo s to ali ono vrtoglavostjo, ki je pa naletela vedno na odločen protest lastnika lokala in viharno ploskanje galerije. Zabaval se je recimo s tem. da je izrecno spretno metal porcelanaste krožnike v zrcala, kar je vzbujalo prestrašene krke praznovernih deklet. Drugič zopet je oblekel natakarjev telovnik in predpasnik, stisnil pod pazduho prtiček in začel pridno streči gostom ter hvaležno sprejemati od ajrh napitnino Njegovi prijatelji so ta čas nadaljevali s popivanjem žganja ali vvhiskvja, potem so se pa počasi dvignili in od-■toiovrarfli tefkih korakov dorrov. To bedno življenje med deklinami in piianci je uničilo zadnje vire Kr'stijanove dabre volje. Sleherni dan se je vračal k tistemu, kar je počel prejš nji dan, topo in brez najmanjšega prizadevanja poboljšati se. Opotekal se je kakor konj v cirkuški maneži v tem vedna enakem krem nosrubn:h navad In iz tega pustega življenja se je iztrgal samo tedaj če se je predajal vrtoglavostim, ki so že ka zale na začetek blaznosti pijancev in ki so ga spravljale v nevarnost da pride pred sodi-Nekega v^oera "ie postil ?mvriski m v deliriju ie stavil z nekim dekletom za nPtdr-et cekinov, da v eni uri ne bo Dopilo !it<*r ar^inta. Nesrečno dekle je pa hotelo na vsak n^čin dobiti stavo. Ko je pa popilo dve tretjini m^čne oiiače se ie rgrudjio kakor da ie treSčlo v n^c Drugič zor»nf le stisnil nož v roko dveh ciganov, ki sta se bila zagledala v očarljive oči E'":ennette Dharielove. Na- 1 ščuval je nnega proii drugemu in tekla je kri. Uvedena je bila preiskava in Kristijan je moral pred sodnika. In tako je polagcma po krivdi svoje bujne fantazije Vernier-Mareuilov dedič izgubljal dober glas. Tudi tisk, ki je pisal o tem mladem gentlemanu in uporabljal pri tem prozorni začetnici, je pripomogel, da je prišel Kristijan polagoma v seznam resnično pariških ljudi« To ie bil zelo žalosten slove?, ki so mu ga prinesle posmehljive opazke v poročilih o nočnih orgijah, poleg teh opazk pa tudi omalovaževanje v o^eh pametnih ljudi. Toda prava in najtežja posledica teh vrtoglavosti se je pokazala v omnhnem zr'raviu n'"•srečnega m!adro:ča. ki se je nierova znnaniost temeljito izprempnila. Čez pas se je bil odebe il. lica so se mu udrla in njegove blodeče oči so še bolj izdajale glupost njegovega na?m^ha Do štirih popoldne je bil vsak dan ves '»tonel. Vedno ie moral popiti nekaj časic aperitiva da se je maln osvežil. Potem so njegova 1'ea zopet ož;vela in v glavo so se mu vrn;'e nove^ne ■~.ie.i; fctVohr)] n-daHeva! svoje uničevalno delo. Dovajal je eVktri^no iskro temu stroju, tel^no osi p bel emu in strup je d* J zn en večer t«*mu IzČma-n^rmi or^aniTnn videz gvtfiotl in moči. Nesrečni TTr^H-^n noda1 že tako gVhoko. da Jmlnb ni moere? več živeti brez alkohola, ki je ubijal. In taka se ie z^^o kakor da stp za strahotno n*do-TP^ctiin da oživlja 03tudni strup to, kar je v resnici un'čeval. TTfTonpefta ie brrz so<*utia Of^rzUa da se nien ljubček pogreza vsak dan globlje in da vedno bolj zapada pijančevanju. Da, nekoč je morda eno uro ljubila tega fanta, ki ga je zdaj izkoriščala do smrti, toda ta trenutek slabosti se ji ni nikoli več povrnil. Zaničevanje družbe, ki ji je morda delala krivico s svojimi prostaškimi muhami in ki je njena bistroumnost spoznala njene napake, jo je privedla do strupenega cinizma, živela je na račun te družbe in izkoriščala je njene grehe z mimo nesramnostjo bitja, ki se maščuje za lastno ponižanje s tem, da žene družbo v otopelost in zločin Imela je samo eno zaupnico, ki ji je vedno vse zaupala. To je bila njena manekirka. madame Mauduitova. žena nizke postave, stara okrog petdeset let, vedno oborožena z ročno torbico, v katen je prenašala preskrbljena po«->-jila, nakit, zaupan ji v prodajo, pisemski pr*>ir in ovitke za ljubezenska pisma že opremljene z aiam-kami in naslovi vseh bogatih gizdalinov vsega Pariza. Kadarkoli je katera izmed njen?h odiemalk rabila denar, ji je madame Mauduitova bodisi ponudila posojilo ali pa prodala odnosno zastavila nien« dragulje, kakršno jamstvo ji je pač mogla nuditi Posojila so ji donašale približno šestdeset odstotkov letno ali pet od sto mesečno. V zastavljalnico ie nosila madame Mauduitova nakit sama in vedno je obdržala zastavne listke Proti dobri nagradi je rada prevzela nalogo poiskati moškega odjemalca, ki bi noravnal račune ali dvignil v zastavljalnici dragulje, zastavljene za polovico prave vrednosti. S to nr i d rime Mauduftovo se je Et'ennetta seznanMa v svoji mladosti, sklepa1« je z ni<"» rame kupčne *n soo-znala. da je to žena po nienem okusu Med seboj sta bili ti dve ženski povezani z vezm* grehov. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za inaeratni del lista: Ljubomir Volčič Vsi v LJubljani