Geografski vestnik 78-1, 2006, 97-106
Knji`evnost
Franci Petek:
Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu
Geografija Slovenije 11
Ljubljana 2005: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 216 strani, 72 preglednic, 92 zemljevidov, 35 grafikonov, 1 shema, 3 fotografije, ISBN 961-6568-10-8
Raba tal je `e dolgo hvale`na tema preu~evanja slovenskih geografov. Sprva je temeljila na podrobnem terenskem kartiranju in analizah katastrskih podatkov, v sodobnej{ih {tudijah so v ospredje pri{le analize letalskih posnetkov in v najnovej{em ~asu interpretacije satelitskih posnetkov, s katerimi se ob testiranju stanja na terenu ugotavlja dejansko raba tal in njene spremembe. V pri~ujo~i knjigi so predstavljene in uporabljene tako klasi~ne kot sodobne metode preu~evanja zemlji{ke rabe. Morda je njena najve~ja vrednost prav v tem, da je avtor s primerjavo rezultatov ob izpostavitvi njihovih prednosti in slabosti lahko kriti~no opredelil njihovo dejansko uporabnost za preu~itev obmo~ij mezoregionalnih razse`nosti. Njegovo izhodi{~e je seveda regionalnogeografsko, saj uporabljene metode ocenjuje na podlagi podrobnih analitskih in sintetskih preu~itev slabih 3000 km2 velikega ozemlja ali dobre sedmine celotne Slovenije, kolikor v okviru pri~ujo~e {tudije meri alpski svet.
Omejil se je na visokogorje in bli`nje zaledje, od koder v poletnih mesecih tradicionalno `enejo `ivino na planinske pa{nike. Obravnavano obmo~je je razdelil na {est mezoregij: So{ke Julijske Alpe, Savske Julijske Alpe, Zahodne Karavanke, Vzhodne Karavanke, Kamni{ke Alpe in Savinjske Alpe. Sestavlja ga 161 katastrskih ob~in, ki zaradi redkej{e poselitve v za kmetovanje manj ugodnih naravnih razmerah v povpre~ju merijo 1801 ha, bistveno ve~ od slovenskega povpre~ja 752 ha.
Avtor v uvodu navaja, da izraz raba tal v geografiji in drugih strokah, ki se ukvarjajo s preu~evanjem pokrajine, v naj{ir{em pomenu ozna~uje in opredeljuje ~lovekovo delovanje v pokrajini. Zna~ilnosti
97
Knji`evnost
Geografski vestnik 78-1, 2006
rabe tal ka`ejo stanje neke pokrajine. Z razmerji med zemlji{kimi kategorijami je mogo~e ugotoviti prevladujo~o kmetijsko panogo, primernost naravnih razmer za kmetijstvo in poselitev ter dru`benogeografske zna~ilnosti prebivalstva. V rabi tal se torej zrcalijo tako naravne kot dru`bene prvine in dejavniki dolo~ene pokrajine. Rabo tal je mogo~e raziskovati z razli~no natan~nostjo, pri ~emer je pri Petku kmetijska raba tal bolj podrobno raz~lenjena kot nekmetijska.
^eprav je bilo doslej o problematiki rabe tal napisanih `e ve~ {tudij, niso nikjer tako temeljito obdelani razpolo`ljivi viri za preu~evanje zemlji{ke rabe in njenih sprememb, kar {e posebej velja za vsestransko ovrednotenje zemlji{kega katastra. Izpostavil bi podpoglavji z zgovornima naslovoma Usklajevanje zemlji{kih kategorij od franciscejskega do sodobnega katastra ter Usklajevanje zemlji{kih kategorij karte dejanske rabe tal in zemlji{kega katastra. S tem je pri~ujo~a publikacija tudi pomemben metodolo{ki priro~nik, ki bo lahko slehernemu, ki se bo v prihodnje morebiti odlo~il za tovrstne raziskave, bistveno olaj{al delo.
V prvi vrsti pa lahko publikacijo ozna~imo kot klasi~no agrarnogeografsko. To zrcali tudi avtorjev poglobljen pristop, ki postopoma, po korakih vodi od temeljite analitske preu~itve posameznih segmentov, pri ~emer ve~krat dolo~eno prvino obdela z razli~nimi metodami, ter prek delnih sintez k zaklju~ni sintezi, to je tipizaciji na podlagi zdru`evanj katastrskih ob~in s sorodnimi lastnostmi. Kot zna~ilni tipi so izpostavljeni bohinjski tip, breginjsko-graparski tip, tip samotnih kmetij s prevlado gozda, visokogorski tip, gozdni tip, dolinsko-`ivinorejski tip in urbanizirani tip.
Avtor rabo tal in njene spremembe obravnava najprej v povezavi z zna~ilnostmi povr{ja, to je glede na nadmorske vi{ine, naklone, ekspozicijo, kamninsko sestavo in prsteno odejo. Najbolj tesna je povezanost rabe tal ter nadmorske vi{ine in naklona povr{ja. Zna~ilno je, da se zemlji{ke kategorije na koloniziranih obmo~jih razvr{~ajo hierarhi~no. To pomeni, da so na primer njive praviloma na najmanj nagnjenem povr{ju, travniki na nekoliko bolj nagnjenem, pa{niki na {e bolj nagnjenem in gozd na najslab{ih tleh. Med posameznimi koloniziranimi obmo~ji so precej{nje razlike. Tako so (bile) na primer njive na obmo~-jih z mo~no razgibanim povr{jem na enako ali celo bolj nagnjenem povr{ju kot travniki na obmo~jih z dokaj uravnanim povr{jem. V najmanj ugodnih razmerah so bili pa{niki prepu{~eni zara{~anju, slab{i travniki so se spremenili v pa{nike, slab{e njive v travnike, preostale njive pa so le v najbolj ugodnih razmerah, to je na najmanj nagnjenem povr{ju.
Med dru`benogeografskimi prvinami in dejavniki avtor obravnava vlogo kmetijstva, ki ga temeljito razdela skozi zgodovinski razvoj, posestne razmere, delovno silo na kmetijah, pri ~emer posebej izpostavi `ivinorejo in planinsko gospodarstvo, industrije, prometa, prebivalstva ter oblik poselitve. Najbolj tesne povezave je ugotovil med tipom poselitve in drugimi spremenljivkami, kar pomeni, da je na spremembe rabe tal najbolj izrazito vplivala na~in oziroma starost kolonizacije. Na obmo~jih, kjer prevladujejo samotne kmetije, se je ohranila ugodna posestna sestava, ki v sodobnosti omogo~a vitalno kmetijstvo s pomembno vlogo gozda. Tu se je v drugi polovici 20. stoletja zemlji{ka raba spreminjala le znotraj kategorij kmetijskih zemlji{~, zlasti z ozelenjevanjem, medtem ko je bilo ogozdovanje prej izjema kot pravilo.
Povsem druga~en je bil razvoj v preostalem alpskem svetu. Po letu 1960 so tudi zaradi zakona o prepovedi gozdne pa{e opustili {tevilne planine, kar je mo~no vplivalo na spremembe rabe tal v tako imenovanem planinskem kulturnem pasu. Za~el se je obse`en razkroj kulturne negozdne pokrajine zunaj o`jih obmo~ij naselij, tako da so na obmo~jih nad poselitvenim pasom in pod zgornjo gozdno mejo sledovi gospodarjenja marsikje `e zabrisani. Opu{~ena je skoraj polovica nekdanjih planin. Leta 1993 je v slovenskem alpskem svetu delovalo {e 223 planin, do leta 2003 pa se je {tevilo delujo~ih planin znova nekoliko pove~alo. Prve planine so bile opu{~ene `e pred 2. svetovno vojno, najve~ pa jih je bilo opu{~enih med letoma 1945 in 1966.
Avtor predpostavke in ugotovitve na eni strani izrazi s raznovrstnimi statisti~nimi metodami in pokazatelji, kot so Pearsonov koeficient korelacije, korelacijsko razmerje, evklidska razdalja, kontingen~ne tabele, klasterska analiza ali hierarhi~no razvr{~anje v skupine in faktorska analiza, na drugi strani pa jih podkrepi s terenskimi opa`anji in spoznanji. Publikacija je bogato opremljena z grafi~nimi ponazoritvami;
98
Geografski vestnik 78-1, 2006
Knji`evnost
po {tevilu izstopajo sicer razmeroma preprosti zemljevidi in bolj zapleteni grafikoni, izpostavil pa bi rad nazoren shematski prikaz procesov sprememb rabe tal od leta 1800 dalje na strani 177. V tej shemi je zgo{~eno, na izjemno poveden na~in predstavljeno celotno dogajanje v preu~evani pokrajini, ki je tako ali druga~e vplivalo na rabo tal in njene spremembe.
V knjigi bi lahko bilo ve~ fotografij, s katerimi bi avtor svoje ugotovitve podkrepil {e bolj nazorno. Fotografije bi lahko nadomestile nekatere analitske zemljevide, pa tudi tiste grafikone, ki prikazujejo vrednosti in razmerja, navedena tudi v preglednicah.
Drago Kladnik
Bojan ^as (urednik):
Strukture prostora in ~asa. Kamni{ki sociolo{ki zbornik: Humanisti~ne in dru`boslovne {tudije: 2
Kamnik 2005: [olski center Rudolfa Maistra - Gimnazija Kamnik, 342 strani, ISBN 961-90700-6-2
Ne zgodi se pogostokrat, da dobimo iz srednje{olskega sredi{~a dostojen, z vsem znanstvenim aparatom opremljen zbornik. V njem najdemo prispevke uglednih doma~ih in tujih znanstvenikov in raziskovalcev s filozofskega, sociolo{kega, etnolo{kega, antropolo{kega, zgodovinskega, geografskega in {e drugih podro~ij, ki jim prostor in ~as pomenita eno izmed temeljnih vsakdanjih razmi{ljanj pri njihovem raziskovalnem in aplikativnem delu. Podoba je, da Srednje{olski center Rudolfa Maistra v Kamniku, ki vklju~uje splo{no gimnazijo, srednjo ekonomsko {olo in od leta 1998 {e ekonomsko gimnazijo, postaja eno izmed osrednjih `ari{~ pod Kamni{kimi Alpami o poglobljenem strokovnem razmi{ljanju o aktualnih dru`boslovnih, humanisti~nih in naravoslovnih vpra{anjih, ki oblikujejo ~lovekov nazor in njegov pogled na svet. Pomen in vsebina tako imenovanih sociolo{kih kro`kov in delavnic so prvenstveno namenjeni dijakom, da se seznanjajo z metodami dru`boslovnega raziskovanja temeljnih in tudi mnogih vsakdanjih problemov. Obenem pa je to tudi edinstvena prilo`nost, da se seznanjajo z najnovej{imi izsledki in raziskovalnimi vpra{anji in dilemami z dru`boslovnega podro~ja in njemu sorodnih vej. V tak{nem ustvarjalnem vzdu{ju, kot potekajo vsebinsko vselej aktualne teme v sociolo{kih delavnicah v Kamniku, spoznavajo mladi (dijaki) razli~ne in kriti~ne poglede na raziskovalne dose`ke, predvsem pa dobivajo uvid, da imajo le malokateri izsledki in na njih temelje~e ugotovitve in zakonitosti trajnej{o veljavo. To je eno najdragocenej{ih sporo~il, ki jih kamni{ke sociolo{ke delavnice ponujajo dijakom, {e zlasti pri njihovem kriti~nem vrednotenju ponujenih sporo~il in vsemogo~ih vrednot potro{ni{ke dru`be.
V zborniku zbrani prispevki o ~asu in prostoru so bili ve~inoma prikazani v okviru {este sociolo{-ke delavnice spomladi leta 2000. Izhodi{~e pojmovanja ~asa in prostora je izhajalo iz na{ega, zahodnega kulturnega in civilizacijskega obmo~ja, kjer je zna~ilno, da sku{ata in ho~eta ~as in prostor videti skozi splo{ne pojme. V globalnem vsako stvar, pojav, bitje, odnos razumemo kot nekaj minljivega, ~asovno omejeno in profanirano, medtem ko se je prostorska stvarnost umaknila na drugo mesto. Geopoliti-ko zamenjuje kronopolitika. Na ~as gledamo kot na za~etek in konec posameznega pojava ali procesa. Dana{nji civilizaciji daje pe~at mno`i~na mestna kultura, zato je vsaka posebnost odve~, vse se posplo{uje. To je le nekaj misli urednika zbornika Bojana ^asa, ki jih je zapisal v uvodni spremni besedi.
V knjigi zbrano gradivo ponuja vpogled v {tevilne in najrazli~nej{e poglede in vsebinske opredelitve obravnavanih pojmov, ki se uveljavljajo na razli~nih podro~jih, v razli~nih kulturnih sredinah in obdobjih. [tevilni in razli~ni pogledi ter razumevanje ~asovne in prostorske stvarnosti ponujajo v razmislek nenavadno bogat splet stvarnih pogledov in vsebinskih opredelitev obeh obravnavanih prostorskih kategorij. Za geografijo je prostor objektivna danost, kjer so pojavi, njihova namembnost in razvojne te`nje osnovni objekt njenega preu~evanja. Vse prostorske pojave in njihove procese motrimo in preverjamo v razli~nih ~asovnih obdobjih, kar nam omogo~a spoznati osnovne razvojne te`nje, obenem pa nam nudijo vpogled na podro~je histori~ne geografije. Pogledi in ugotovitve na sestavine ~asa in prostora bodo dobrodo{li tudi tistim, ki razmi{ljajo in razpravljajo o na~elnih in teoreti~nih vpra{anjih sodobne geografije.
99