LETO XXII. — številka 88 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja C? Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar ■*» Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEL 11 ŠLrf Jtr KRANJ, sreda, 19. 11. Cena 50 par 1969 mm LJUDSTVA List izhaja-od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Včeraj dopoldne je obiskala Kranj Pepca Kardelj, predsednica zveznega odbora »Družina m gospodinjstvo«. Na občinski skupščini so jo sprejeli tovariši Janez Sušnik, Tone Volčič in Ivo Miklavčič. Z njimi je izmenjala nekaj mnenj o samoupravljanju v krajevnih skupnostih in družbenih ustanovah , ki imajo socialni, zdravstveni in varstveni pomen. Pepca Kardelj je me-MM, da bi morali tudi v slednjih vladati resnični samoupravni in človeški odnosi kljub večkrat pomanjkljivi materialni osnovi. Zelo je bila zadovoljna s položajem v kranjski občini, saj bil narejen na tem področju v zadnjem času precejšen napredek. y> razgovoru si je z velikim zanimanjem ogledala otroško varstveno ustanovo Vida Sinkovec-Janina pri vodovodnem stolpu. — Foto: F. Perdan ponedeljek je nesreča na cesti Kranj—Brnik terjala dve smrtni žrtvi. — Foto: F. Perdan Na Gorenjskem je trenutno 697 nezaposlenih Trenutno je v petih gorenjskih občinah 697 nezaposlenih. Pred leti jih je bilo toliko ali še več samo v kranjski občini. Kritično pa je število žensk, saj jih je od 697 kar 503. To število zvišuje jeseniška občina, kjer je 244 žensk nezaposlenih. Zakaj? Na Jesenicah ni delovnih organizacij, ki bi v večjem številu zaposlovale žensko delovno silo. Nekateri manjši premiki so bili narejeni v Železarni, ki bo postopoma na delovnih mestih, katere sedaj zasedajo moški, namestila ženske. Druga možnost za zaposlovanje žensk je ustanovitev Iskrinega obrata relejev na Jesenicah, kjer bodo najprej zaposlili sto žensk, pozneje pa še nadaljnjih sto in 16 moških. Prva skupina se že priučuje in bo na začetku prihodnjega leta začela delati. Kvalifikacijska struktura nezaposlenih je precej nizka, saj je kar 282 nekvalificiranih. Priučenih in polkvalifi-ciranih je 218, kvalificiranih in visokokvalificiranih je 116, delavcev s srednjo, z višjo in visoko šolo je 70, z nižjo šolo pa 11. Nizka kvalifikacijska stopnja nezaposlenih zahteva od službe za zaposlovanje, da se delavci brez strokovne izobrazbe pred zasedbo delovnega mesta usposobijo. Med nezaposlenimi jih je tudi precej, tki imajo omenjene delovne sposobnosti. Tudi zanje bo potrebno dodatno strokovno usposabljanje. Od celotnega števila nezaposlenih jih 195, išče prvo zaposlitev, kar pomeni, da so to mlajši ljudje. Pri teh imajo spet večino ženske, saj jih je kar 171. Ker so to mlajši kadri, na Zavodu za zaposlovanje računajo, da jim bodo našli zaposlitev. Zavod za zaposlovanje vodi dnevni seznam potreb po delavcih v tovarnah. Potrebe vsekakor so, vendar jih s trenutno sestavo nezaposlenih ne morejo pokriti. Manjka kovinskih delavcev, sledi gradbeništvo in elektro stroka. Težava je v tem, da te panoge potrebujejo moško delovno silo, predvsem kvalificirano. Delovne organizacije, ki potrebujejo delavce, so naslednje: Iskra, Železarna, Gradiš Jesenice, Kovinar Jesenice, Jelovica in prometni podjetji Creina in Trans-turist. J. Košnjek li mešanicakav VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA trgovinah IVIL.A KRANJ ^'•MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Nova BLAGOVNICA I bo odprla 24. II. 1969 Cerklje ( VELETRGOVINA ZIVILA KRANJ — Darila — Popusti — Presenečenja — Nagradna prodaja _Obiščite nas Ullillll|iiuiiiiiimiuiiiiiiiiiimiimiiiiim Slavje starih borcev Kranjski prostovoljci — borci za severno mejo 1918—19 so v nedeljo, 16. no vembra proslavili razvitje prapora svoje organizacije. Slovesnost je bila v domu upokojencev. Predsednik Janez Zupan, Jožko Hribar iz Ljubljane, predstavnik z Jesenic, Franc štaudekar iz republiškega odbora zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo, zlasti pa pokrovitelj predsednik občinsko skupščine Kranj Slavko Za-Iokar so ob tem poudarjali politični, nacionalni in razredni pomen takratnega boja v pomoč našim bratom onstran Karavank in zgled za našo skupno svobodo. Takrat se jc deseJtisoče borcev pod vodstvom generala Maistra dvignilo v pomoč koroškim bratom. Od tega je 51 let in takratni fantje imajo že nad 7 križev. Njihovo število se jc že skrčilo na dobrih 3590. V Kranju jih jc še 98. K. M. S seje občinske konference ZK v Škofji Loki Nova občinska konferenca bo imela 65 članov Člane bodo izvolili ta mesec na konferencah organizacij ZK V četrtek popoldne je bi la v Skofji Loki deseta oziroma zadnja seja občinske konference ZK v starem sestavu. Na njej so razpravlja^ li in sklepali o predlogu sklepa o organiziranosti ZK v občini in o volitvah za člane občinske konference ZK. Razen tega pa je bila na dnevnem redu tudi razprava o sklepih osme soie CK ZKS in razprava o poročilu o-b čin&kc konference in njenih organov. Ko so razpravljaJi o sklepu o organiziranosti, so kljub razpravi, da bi v prihodnje v delovnih organizacijah LTH in Gorenjska predilnica ime h samo aktive in ne organi zacijc ZK, nazadnje z glasovanjem sprejeli predlog komisije za organiziranost pri občinski konferenci Z.K Ta je namreč predlagala, da bi bili komunisti tudi v prihodnje organizacijsko povezani na terenu, in v obeh omenjeni li delovnih organizacijah. Vendar pa so nazadnje ko muni sto m zaposlenim v LTH in Gorenjski predilnici na dolžili, da morajo aktivno delati v organizacijah ZK na terenu, kjer stanujejo in se morajo zavzemati za uresničevanje sklepov, ki jih spre-lemajo te organizacije. V drugi točki dnevnega reda so skkenili, da bo v pri- hodnje občinska konferenca imela namesto 85 le 65 članov. Po posebnem ključu bodo nove člane ta mesec izvolili na konferencah organizacij ZK na terenu Ln v delov nih organizacijah. Uvodne besede k razpiavi o sklepih osme seje CK ZKS pa je na seji konference po dal član komiteja občimsike konference Polde Kejžar. Po uvodnih besedah pa so člani konference živahno razpravljali o trenutnih gospodarskih investicijah v občini. — Nazadnje pa so člani kon-leiencc sprejeli tudi poročilo o delu konference in njenih organov. A. 2. Obisk delegacije KPI iz Savone Jutri (četrtek) bo prišla v Kranj na povabilo Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in komiteja občinske konference ZK Kranj delegacija pokrajinske federacije komunistične partije Italije iz Savone. Obisk pomeni nadaljevanje plodnih stikov, ki sta jih obe organizaciji navezali že 1962. leta. Med obiskom se bodo člani delegacije seznanili z dosežki gospodarske in družbene reforme ter z aktualnimi ekonomskimi bi idejnopolitičnimi problemi, ki jih obravnava zveza komunistov. Italijanski gostje pa bodo gorenjske komuniste seznanili z delom svoje organizacije. Obiskali bodo tudi nekatere delovne organizacije v kranjski občini, jeseniško železarno in občinsko organizacijo zveze komunistov v Radovljici. Konference SZDL loški občini V nedeljo so se v škofjeloški občini začele konference krajevnih organizacij socialistične zveze. Na njih razpravljajo O delu krajevnih skupnosti v občini, obravnavajo pravila občinske organizacije SZDL, ugotavljajo rezultate tekmovanja med krajevnimi organizacijami SZDL in volijo člane za občinsko .konferenco SZDL. Predvideno je, da bodo konference v vseh 35 krajevnih organizacijah SZDL končane do 7. decembra. Seja občinske konference pa jc predvidena za konec leta. A. 2. Pomoč za šolarje iz Bosanske Krajine Iz Bosanske Krajine je pretekli teden prispelo v Slovenijo 1000 šoloobveznih otrok v starosti od sedmih do petnajstih let. Otroci bodo ostali pri nas do meseca junija 1970. leta. Namestili so se na Debelem rtiču, Strunjanu, Rakitni ter v drugih slovenskih zdraviliščih in okrevališčih za otroke. Z njimi so tudi njihovi učitelji. Približno polovica teh otrok pa je zelo slabo oblečena, saj mnogim po potresu ni ostalo dosti. Zato je rdeči križ Slovenije sklenil prek šol pomagati tem otrokom. Njihovi slovenski vrstidki naj bi skupaj s starši skušali najti kaj primernega za dečke in deklice ter jim tako olajšali bivanje daleč od doma. Kot povsod drugod po Sloveniji jc tudi izvršilni odbor občinskega odbora rdečega križa v Kranju takoj pričel ukrepati. Šolam so že razdelili letake in osnovna navodila, kakšna naj bi bila pomoč naših šolarjem njihovim vrstnikom. Otroci naj bi skupaj s starši pripravili vrhnja oblačila, perilo, obutev, toaletne potrebščine ter igrače ter jih že v ponedeljek, 24. novembra, prinesli v šolo. Rue~i križ namreč meni, da mora biti akcija hitro izpeljana, ker otroci nujno potrebujejo pomoč. Občinska skladišča z oblačili pa otroških oblačil nabranih v nabirainib akcijah nimajo veliko aH sploh ne. Oblačila naj bi zbirali otroci vseh osemletk v občini, v akcijo pa se bodo verjetno vključile tudi srednje šole. L. M. z varčevanjem pri Gorenjski kreditni banki — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo hi i tem — DVIGATE svoj življenjski standard # — DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog in deviznih računov; # — STE ZAVAROVANI za primer nezgodne smrti In trajne Invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE! BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA Usklajevanje pokojnin Razprava Vinka Hafnerja, podpredsednika IS SRS, na zasedanju delegatov občin o nekaterih vidikih socialne politike Na zasedanju delegatov občin v republiški skupščini je tovariš Jožko Štrukelj, član IS SRS, obširno govoril o predvidenih smernicah naše socialne politike. V razpravi je sodeloval tudi Vinko Hafner, podpredsednik IS SRS. Iz njegove razprave povzemamo naslednja stališča in smernice. Invalidsko-pokojninskemu zavarovanju bodo zagotovljena sredstva z 12,9-odstotno prispevno stopnjo prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih. Na tej osnovi zbrana sredstva bodo leta 1970 znašala 1.538,5 milijona dinarjev. S temi sredstvi ne bodo v celoti pokrite obveznosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja, zato je treba razliko pokriti z znižanjem rezervnega sklada. Prihodnje leto se bo nadaljeval proces usklajevanja pokojnin, ki se je začel lani. Prihodnje leto bodo stare pokojnine usklajene tako, da bodo dosegle višino pokojnin priznanih leta 1968. Za takšno uskladitev pokojnin bo potrebno okrog 160 milijonov dinarjev. Hkrati bodo tako usklajene stare in vse druge pokojnine valorizirane v višini ugotovljenega povečanja življenjskih stroškov. »To povečanje predvidoma znaša 11 odstotkov (povečanje življenjskih stroškov),« je dejal Vinko Hafner. Najvišje Pokojnine se bodo povečale manj, nižje pa več. Z uskladitvijo starih pokojnin in valorizacijo zaradi dviga življenjskih stroškov se bo v Sloveniji poprečna pokojnina dvignila od od 620 na 720 dinarjev (poprečno za 10.000 S dinarjev mesečno). Skladno z zakonom se bodo povečale tudi borčevske Pokojnine. Proces usklajevanja starih pokojnin z novimi se bo nadaljeval tudi v letu 1971, ko naj bi se predvidoma izenačile stare m nove pokojnine, kasneje pa bi se usklajevale vsako leto na Podlagi novega zakona, ki bo predvidoma stopil v veljavo januarja 1972. leta. J- Vidjc 9 milijonov za sanacijo RUNO Tržič Po razgovoru s predstavniki Save in Runo ter kranjske In tržiške občinske skupščine Je bil v četrtek dopoldne v Tržiču že drugi sestanek o sanaciji tovarne usnja Runo Tržič. Tokrat so se sestanka udeležili tudi predstavniki Gorenjske kreditne banke, Peka, občinske skupščine, Save in Runa. £i?L-/ poslovalnica Kranj Volna — Cankarjeva 6 Znižano ženski puloverji °d 37,20 din dalje. ženske jope od 62,95 din dalje. Novo Modni komplet ženske dolge .hlače 100% volna — 161,60 din m"Ski brezrokavniki luo"7o volna — 107,30 dim y^'no največja i/.bira volne in sintetike JA ročno pletenje v JJ* barvah in kvalitetah p.° najni/jih eenah v po-fe**« Elita, Kranj v Sf |'" :, i - . .1 ! j.I I O II!' M C bitni denarni pomoči tega podijcl'ja predj pi i;vi ,i\:mii omenjenih treh kandidatov na olimpiado. Pojasnili so kandidati i Savo namreč, da sistem financira; nja spoi Inih dejavnosti P^ nas ni urejen in so zalo og *JT žene njihove prini avc *jj olimpiado v MUnchnu. 1 ll. stavniki Save so jim oDij bili, da jim bodo P°m£ffi kolikor bodo pač mogl'- »J ti podjetje vsako leto narne™ i.iin.i sredstva za rrt*Vj •.po, i ne dejavnosti v Kr®"tJva Trenutno pa so ta srcds|,J. tudi za v prihodnje '-' ° bitna. A" Pred hvaležnim občinstvom je prijetno igrati Večina slovenskih amaterjih gledališč se že leta in leta bolj aH manj uspešno prebija iz sezone v sezono. •— Težave, ki v glavnem tarejo gledališki amaterizem, so prezaposlenost igralcev-amaterjev, premalo denarnih sredstev, pomanjkanje mladega kadra na eni in vse bolj opazno in občutno nezanima-nie in odtujevanje občinstva na drugi strani. Kljub vsemu Pa se nekateri navdušeni ljubici gledališča krčevito oklepajo svojega odra z resnično in iskreno željo po gledališkem ustvarjanju. Le malo je amaterskih gledališč, ki se lahko pohvalijo s kopico mladih igralcev. Tudi amatersko gledališče Tone Cufar z Jese-nj glede tega izjema. Med Približno 30-članskim gledali-kolektivom je le malo ""•adih, ki pa večinoma le datirajo ali pa priložnostno nastopajo. Morda je med njimi edini, lu lahko reče, da je ^an kolektiva, 24 letni Drago VRHOVNIK. »Drago, kako in kdaj si začel nastopati na gledališkem odru?« »Že v osnovni šoli sem bil redni član dramskega in literarnega krožka. Po vojaščini, 1966. leta, pa sem začel igrati v amaterskem gledališču Tone Čufar. Ko me je nekoč igralka Slava Maroševičeva povabila v gledališče, sem se takoj odločil. Veselje do gledališkega igranja je bilo še vedno v moni zelo živo.« »V katerih vlogah pa si v lanski in letošnji sezoni že nastopal?« »V lanski sezoni sem igral v Lepi. Vidi, Vdovi Rošlinki, Hamletu, v Dobrem človeku iz Sečuana, letos pa sem bil pastir v Plavžu.« »Kakšne vloge pa so ti najbolj všeč?« »Najraje igram v komedijah. Zelo dobro sem se počutil v vlogi Tinčeta v komediji Vdova Rošlinka. V resnih — tragedijah in dramah imam vedno malo treme, še posebno ob premierah. V komedijah pa kar bolje zadi- ham in zazivim ter se popolnoma vživim v igro. Zadovoljen sem, ker se z drugimi igralci tako dobro razumem. Vedno so mi pripravljeni pomagati in me spodbujati.« »Kaj pa meniš o občinstvu?« »Na Jesenicah za gledališče ni kaj dosti zanimanja. Obisk na p. jdstavah je skoraj vedino zelo slab, čeprav imamo nekaj stalnega občinstva. Mladina pride v gledališče takrat, kadar šole organi-ziroj ogled predstav, sama od sebe pa zelo redko. Povsem drugače je na gostovanjih po okoliških krajh. Občinstvo napolni dvorano in nas je vedno zelo veselo. Pred tako publiko, ki nam je hvaležna in zrna ceniti in tudi nagraditi naše debo, je vedno zelo prijetno igrati. Mislim, da takrat tudi vloge najbcAje interpretiram.« »Kaj misliš o jeseniški mladini?« »Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da je na Jesenicah dolgčas, športne klube (•SS! Mestne hiše v Kranj u so minuli petek, 14. novembra, zvečer odprli razstavo aka-^'ič kiparja Janeza Boljke. Ob tej priliki jc godalni kvartet RTV Ljubljana v veliki rene-^aula j,\°ranl Priredil koncert skladb Karla Dittersa von Dittersdorfa, Luigija Boccherinija in Kranj i u,tfimba. Pokrovitelja razstave sta združeno podjetje Iskra — Elektromehanika Podjetje Elcktronabava Ljubljana, organizator pa Gorcnjsku muzej. — Foto: F. Perdan imamo, mladinski blub, mladinske plese in ostale oblike rekreacije in razvedrila. Prav vsak mladinec bi lahko našel kaj sebi primernega in zanimivega in ne bi jim bilo tako grozno dolgčas.« »In s katerim delom se boste predstavili jeseniški publiki v decembru?« »Gledališče bo uprizorilo komedijo Večna lovišča.« Veselje in smisel za igro je v mladem, prizadevnem Dragu Vrhovniku in prepričana sem, da bo še dolgo zvest gledališkemu odru. Le škoda* da je dandanes takih mladincev tako zelo zelo malo. D. SedeJ Drago Vrhovnik In Darinka Korošec v Dobrem človku Iz Sečuana Pogovor o kulturi Skofja Loka, 18. novembra — Občinska konferenca SZDL* občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij in občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti so danes dopoldne v Skofji Loki pripravili pogovor o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti v Sloveniji. Razgovora so sc udeležili tudi predstavniki kulturnih društev, profesionalni kulturni delavci iz občine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Uvodne misli na tem pogovoru je Imel pomočnik republiškega sekretarja za presveto in kulturo dr. Berčlč Branko. Samo enkratna priložnost ugodnega nakupa izredno znižane moške in ženske konfekcije Poslovalnica Kranj Prešernova 15 stara cena znižano moške obleke 565 moške obleke 485 moške obleke 472 moške obleke 459 moški suknjiči 341 moški suknjiči 250 moški suknjiči 269 moški suknjici 357 ženski plašči nives 459 ženska hL.cn.« krila 98 380 380 250 280 250 180 190 250 320 30 Neobvezno si oglejte bogato izbiro. Prepričajte se o kvaliteti in konkurenčnih cenah — Imam nov hobby, Janez, stavim, da bi bil tudi tebi všeč! Pomemben izvoz Pred nedavnim so v Kopenhagnu odprli prvi sejem seksa. V veliki športni dvorani so razstavljeni proizvodi danske proizvodnje pornografije. Več kot petdeset od skupaj dvesto proizvajalcev je razstavilo revije, filme, pasove nedolžnosti, seks nakit in podobne reči. Zadeva pa ni nič smešna, če vemo, da je pornografska industrija na Danskem tudi velik izvoznik. Vrednost njenega izvoza cenijo na 6,5 milijona dolarjev, ne glede na to, da je uvoz pornografije v večini dežel ilegalen. Med največjimi uvozniki danske pornografije so ZDA, ZR Nemčija in Velika Britanija. Dež po naročilu Pet naših strokovnjakov iz elektro gospodarstva in meteorologi so odpotovali v Italijo, da bi bolje spoznali italijanski sistem za »proizvodnjo« dežja. Sistem, s katerim umetno zvišujejo padavine, bi veljal poldrugi milijon dinarjev, kar je malo v primerjavi s škodo zaradi pomanjkanja električne enegije. Italijani preizkušajo svoj sistem na Kalabriji. Po tem sistemu je možno povečati padavine za elektrarne za 20 odstotkov. Nadomestek za DDT V Avstraliji so iznašli novo skupino preparatov za uničevanje Škodljivcev. Preparat učinkovito nadomešča DDT in ne škodi ljudem in živalim. Nova spojina ne vsebuje klor in fosfor, za katera trdijo, da sta povzročala obolenja pri ljudeh. Ce bo svetovna zdravstvena organizacija ob pregledu potrdila učinkovitost novega sredstva, bi bilo mogoče z njim zamenjati DDT, za katerega zadnje čase trdijo, da je nevaren. Ljubeznivost po jugoslovansko Po vzoru zahodnih kolegov novinarjev, ki izbirajo vsako loto najbolj ljubeznivo in neljuhe/nivo zvezdo s filmskega platna, so podobno izbirali tudi jugoslovanski časnikarji v organizaciji beograjskega lista Cik. Zlato pomarančo kot simbol ljubeznivosti z novinarji so podelili predsedniku zbora narodov Miki Spiljaku. Njegov najresnciši tekmec za to priznanje je bil predsednik skupščine občine Banja Luka 2ivko Babic. Zlato limono, odličje za najbolj neljubeznivega človeka, pa je dobil predsednik nogometne zveze Jugoslavije Dragoljub Kirčanski. Njegov resni tekmec v neljubeasnivosti pa jc bil Risto Džunov, predsednik odbora /a socialno politiko zbora narodov, vendar so se k.incie novinarji odločili *u nogometaša. Rešitev sobotne križanke 1. STRMOL, 7. PANOGA, 12. TITICACA, 14 skkl , 153. ON, 16 AVRORA, 18. LIK, 19. ABA, 21. IVA. 22. NUJNO. 24. EVORA, 26. l.AMUT, 27. VRISK, 28. RAB, 29. KAL, JI. IGO, J2. IMA MAT, 35. VE, 36. BENO, 38. INOZEMEC, 40. ANIMAL, 41. NAD1CA KRVOSES »Vidite, spočetka si človek niti ni na jasnem, da tak vrtinec sploh eksistira in tudi ko si že v njem, je bolj zabavno, da te suče, kakor te pač suče, kot pa sedeti pri miru. Toda pustiva to! Nič me ne mika filozofirati s praznim želodcem.« »Tu v bližini je lokal, kjer imajo izvrstne zrezke,« je dejal Bedford. Namenil se je že bil zapeljati tja. pa se je spet premislil. Pogledal jo je in videl, da ga motri napol v smehu, napol prezirljivo. »Tam vas poznajo, ne?« »Da, bil sem enkrat tam.« »In zdaj vam je nerodno v moji družbi iti v lokai, da ne bi trpelo vaše dobro ime?« »Ah, neumnost! To ni vzrok, nikar si ne domišljuj-te tega. Toda, kakor se zdaj stvari sučejo, me pač nič ne mika vzbujati pozorno* t. Saj niti ne vem, s kom sem se spentljal in . . .« »Z menoj se že niste prav nič spcntljali. Sicer pa nikar ne pozabite, da lo".:al določam jaz. Vi boste samo plačali račun.« Vozil je še nekaj kilometrov dalje. »Tistole tam, kale, da je čisto v redu,« je dejala naenkrat in pokazala na restavracijo ob cesti. Na nasprotni strani hiše Jfl bila odprta veranda s pogledom na orean. Od voJ~ je pihija! rahel vtirič, diša'o je po morju in sali, soice je prijetno grelo. Jedla sta zrez ke s praženo čebulo in pila zraven pivo. Z;» poveč r-jo sta naročila benediktinca. Ko je Bedford potem plačal, je potisnil natakarju kot napitnino v roko Bganjen bankove? za dvajset dolarjev, v katerem je tičal listek. Naglo je vstal in potisnil stol nazaj, da bi lahko odšel z Geraldino, preden bi natakar /grmi bankovec. Zavedel se je, da ravna nespametno, da postavlja na kocko dvajsetti-soč dolarjev, ki so jih i/.-, lili iz njega, toda v tem trenutku Je bij prepričan, da se mu bo posrečilo prelisičiti nasprotnika. šele kasneje, ko sta se spet vozila po obrežni cesti, mu je postalo žal. Mogoče Je vso stvar s tem poslabšal, izzval celo katastrofo. Na drugi strani pa mu je dajala pamet, da ljudje, ki se Jim je posrečilo i/ni..mit i dvajset tisoč dolarjev, ne bodo nikdar šli k tfus tri rani reviji, ki gradi svoj obstoj na raznih škandalčklh. iimdalj jc razmišljal o stvari, tembolj je bil prepričam, da Delberta sploh ni. Miniu v Denham in svetlolaso dekle poleg njega — to jc bila vsi Izsiljevalska tolpa. Kaj če ni bila ta pod jetna. mala punčka pri ven tem celo gonilna sila? Olre-sel se je teh misli. Ljubša mu je bila misel, da Je ženska poleg njega neškodljivo dekletce, ki |c kdove kako zašlo v kremplje Bvnneja Denhama, ta pa je moral biti nedvomno, kljub svojemu slinastemu priskutovanju, posebno prebrisan falot. Oba sta molčala, vendar v tej tišini ni bilo nobene sovražnosti več. »Ko vas človek enkrat bolje spozna,« je dejala končno, »opazi, da ste čist) pripraven dečko. Spočetka pa sc čut' dekle, zaradi vašega vedenja užaljeno. Mislim, da so poiečeni možje dostikrat taki, samo na svojo ženo mislijo« »To sle lepo povedali. Tudi vi mi ugajate zdaj bolj kot spočetka.« >-Kako dolgo ste že poroče-n:?« »Pičli dve leti « »Srečno?« »Smešno vprašanje « ^Zadeva, v katero ste zdaj zapleteni, ima opraviti z vašo ženo, kajne?« »Oprostite, ljub5e mi je, če bi se ne pogovarjala o tej zadevi.« »Kakor želite. — Toda mi-slim, da bi bilo zdaj treba obrniti in se vrnit?.« »Ali boste /.vedeli, kdaj bo zadeva urejena?« »Tja, veste — za to, da se vnovči dvesto popotnih čekov, je treba nekaj več časa. To ni tako preprosto.« »In vaša naloga je paziti na to. da ne bi stvari oviral. tU Nag!d ga je pogledala in rekla: »Tako nekako je to. da.« »temu pa ne stari tega Bin- ncy sani?« » fisiili so, da boste postali nestrpni, če bi bil on poleg « »'/lisb'i so? Kdo?« . »Oh veste kaj. pogovarjaj-va se raje o politiki, o erotičnih problemih, o poslovni šari ali pa o čem drugem, kjer bom z vami lahko enakega mnenja.« »Torej Mltttte, da bi na primer v politiki lahko soglašali z menoj?« »Da, gotovo, ker sem zelo strpna. Toda, alt vam lahko nekaj zaupam?« »No, kaj?« • »žejna sem.« »Saj se lahko oddahneva v enem teh lokalov ob cesti.« Odkimala Je. »Tega ne sineva. Peljiva se raje na/.aj v motel. Ne smem vas pustiti izpred oči, nujno pa si m«)i a:n popudrati nos. Kako pa se je pravzaprav zgodilo, da ste zabredli tako globoko v to brozgo?« »Eh, ne govoriva o tem!« »Prav Peljiva se torej nazaj! Zdi sc mi, da se vam Jc naKlepičilo tako kot meni! Kar na lepem ste zdrknili noter. Ce sc takim ljudem enkrat pokaže prst, je kasneje težko reči Tudi meni se Je tako zgodilo. Toda kadarkoli že se Je treba upreti, najbolje je seveda takol spočetka, ko opaziš, odkod vleče veter. — Ah, kar preveč sem zaupljiva z vami. To ni prav! Lahko bi ml pošteno zamerili. Mislim, da je to zato, ker ste res zelo prikupni.« Nekaj časa sta se molče peljala dalje. Nato se je spet oglasila: »Le en izhod je!«« »Za koga?« »Za naju oba. 2e zdavnaj sem pozabila, kako Ijubez-njiv in dostojen utegne biti moški.« »In kakšen izhod naj bi to bil?« Zmajala je z glavo in nenadoma umolknila, čez nekaj časa pa se je privila k njemu, živčna napetost v Bed-fordu je začela popuščati. Saj si ni dalo nič več spremeniti, ko pa je bil tako n*v spameten, da se je izročil na. milost in nemilost BinnevU Denhamu in tistemu skrivnostnemu človeku, po imenu Delbret. Imela sta njegov denar in jima zdaj niti na misel ne bo prišlo, da bi »e izpostavljala kaki nevarnosti. Domnevati se je dalo, da bo-, sta prej ali slej vdrugič skušala načeti njegovo blagajno« ali bolje rečeno, vedno zno-. va in znova . . . Bedford si je bil na ja«-nem, da bo treba proti ternU nekaj ukreniti, toda vsaj nekaj časa ga bodo pustili na miru. Medtem pa bo tudi ofl imel dovolj prilike, da si za* misli uspešen protiudarec. Zapeljal je pred motel. Lastnik je stopil pred vrata, da bi videl, kdo prihaja. Ko Je spoznal voz. sc jc spet umaknil. Bedford je spravil voz v garažo. Geraldina Corning, k* je imela pri sebi oba ključa od biingalovva, je odklenila vrata v Bedfordovo sobo i° vstopila z njim vanjo. P""1' nesla Je slek!enlco \viskyja in smeje se vrgla karte v kos. »Poskusiva, če bo šlo tudi brez kart. B.*!i bedast3 načina kot služiti si denar kvarlanjem, pa res ne P°" zn»m.<« Stopila Je k h!adilnih«' v/«!a Iz njega dve kocki du, ju vrgla v kozarca 1 natočila nato wiskyja, n*JQ prej njemu in nato sebi. Je nato v kuhinjskem k°n ku določila v oba kozarca nekaj malega vode in P°,r' šala. Je postavila k0**J£ pred Bedfoi dn in rahlo tre obenj s svojim: »Na z«"raVJ . ljubeznivih mož!« tako p1' Ko sla nekaj časa ula, la. se Je Geraldina konicami prstov potegnila I nogavicah in z očitnim dovol|stvom ogledovala Ke. Potem se Jc P*'*^ popila še požirek in rC* »Utrujena postajam.« Ujel« Je z nogo žila nanj noge in se z stt »Kaj hočete reči s i«- Cehi v Bohinju (1) »Z namenom, da se zbere tistim, ki bodo nekoč morda pisali fcgodovino o stikih med Čehi, Slovaki in Slovenci, čimveč podatkov, sem se med počitnicami od 20. do 31. julija leta 1968 ponovno zanimal za zgodovinske podatke v Bohinju.« Tako začenja Joža Čop svoj sestavek o Čehih v Bohinju, ki ga je poslal uredništvu Glasa za objavo v rubriki Gorenjski kraji in ljudje. V spremnem pismu pravi, da ga je poslal že kulturnemu atašeju veleposlaništva ČSSR v Beogradu ii namenom, da bi se začela raziskovati kulturna in gospodarska zgodovina nekdanjega sodelovanja med severnimi in južnimi Slovani. — Sestavek v celoti objavljamo, le dolge izpiske iz župnijskih knjig smo izpustili. Moram opozoriti, da bodo zgodovinarji pri svojem delu večkrat naleteli na primere, kjer ne bodo mogli popolnoma točno ugotoviti, kje se začenja delo enega in kje konta prizadevnost drugega naroda aH člana te ali one narodnosti. Posebno v razdobjih uničevalnih pritiskov tujih sil se je sodelovanje v skupni obrambi ne le zelo Povečalo, ampak je postalo enotno In se je medsebojno Podpiralo. 1. PRED MODERNIZACIJO ŽELEZARSTVA V BOHINJU Čeprav je v tistih časih opaziti močan vpliv železarske stroke iz severne Italije (Bergamo, Brescia), je bilo tudi precej vpliva s severa. Ker ni raziskano, v kolikšni meri je bil to vpliv iz slovanskih dežel (Lužice, Češka, Moravska, Slovaška, Šlezija in zahodna Poljska — to zadnjo so tedaj prištevali k Pru-siji) in ker so v pretežni meri uporabljali nemške strokovne izraze, ni bilo še nikdar ugotovljeno, v kakšni meri je v tem primeru sodeloval vpliv pripadnikov slovanskih narodov s severa. Moje dosedanje raziskave, ki sem jih razširil tudi z raziskavo hišnih imen v vaseh Brod, Savica in Kamnje (Bukovo v Bohinju), kažejo, da je moral obstajati neki močan vpliv s severa najpozneje v času husitskih vojn in velikih rudarskih ter kmečkih uporov na Češkem, Slo- vaškem in v Š lezi ji, če ne celo prej. Mogoče je bilo to prav v času, ko so nastale tehnične spremembe železar-jenja v 13. in 15. stoletju (gradnja peci v dolinah in uporaba vodne sile za pogon mehov). Tudi za nekaterimi nemško zvenečimi imani se lahko skriva slovanska kri s severa. Tudi za vse slovensko zveneče podjetnike bo potrebno ugotoviti njihov izvor: Leta 1569 je omenjen Štefan Kral, ki je imel fužino v Bohinju; na Bistrici prav tako še Primož Lavrenčič, Matija Kro-bat in Matija Žmitek. Približno v istem času so železarili pri Stari Fužini Peter Gro-šar, Franc Kuhel in Jurij Klane. Leta 1739 je omenjen Matija Vari. Vsi ti so lahko Slovenci, lahko pa je kateri po starših tudi pripadnik katerega izmed južiioslovanskih ali pa zahodnoslovanskih narodov. Moram še pripomniti, da nekateri spravljajo ime »Bohinj« v zvezo z južnopolj-skim »Bochnia«, nekateri z »Vlah« iin »Valh« in »Valhu-nom«, drugi pa pravijo, da ima izvor v besedi »Bukovo« in da je na južnem Poljskem (severno od Tater) živel nekdaj celo plemenitaš s tem imenom in da se po njem imenuje tudi posest obsežnih gozdov. 2. OB MODERNIZACIJI ŽELEZARN V BOHINJU LETA 1839 Pokojni Matija Sušnik je v listu kolektiva železarne na Jesenicah »Železar« v ražinih sestavkih opisal železarsko zgodovino, kakor so pač potekale njegove raziskave zgo dovinskih arhivov. Tam piše, da so lastniki železarn in fužin v Bohinju (Zois) poklicali leta 1839 strokovnjake s Češkega, ki so gradili za tiste čase zelo moderno valjamo v Bohinju. To so bili mojstri: ključavničar Albert Bernard, mizar Klerih in livar Koch. Iskal sem sledove za temi doseljenci s Češkega in te dobil v župnijskih knjigah fare na Bohinjski Bistrici od 1849 do 1870 (»Status anima-rum«). Kaj drugega mi ni bilo na voljo, ker se je arhiv porazgubil in med vojnama ali po njih uničil; verjetno pa je marsikaj še raztresenega po Sloveniji. Iz teh župnijskih knjig sem si izpisal vse podatke za družino češkega priseljenca Alberta Bernarda, ki je bil rojen na Češkem 31. 3. 1817. V Bohinj je prišel leta 1839 in se je 12. 11. 1848 priženil v hišo Bohinjska Bistrica štev. 100 (po domače »pri Padar-ju«). Za ženo je vzel edino hčer zdravnika Kiillerja — Rozalijo. Omenjeni Bernard je umrl na Bohinjski Bistrici 22. 5. 1876 in je zapustil 8 otrok. Za slovensko železarsko in kulturno zgodovino je pomemben najstarejši sin tega češkega doseljenca Nikolaja Bernarda, ki je bil rojen 14. 11. 1849 na Bohinjski Bistrici. V železarstvu je delal polnih 62 let, in sicer najprej v Bohinju, pozneje pa na Jesenicah. Doživel je visoko starost; skoraj 91 let je bil star^ ko je dokončal pisanje svojih spominov (leta 1939). Joža Čop (Prihodnjič naprej) Gorenjski kraji: * in ljudje Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL In izdajalci so za inženirja Klavedo tudi dr. Henrik Turna, Ivan Regent in vsi, ki so boj za *>sv(>bod.tev Slovencev povezali z mednarodnim bojem delavskega razreda za osvoboditev delavstva. »Slavo-bolsevichi,« se zaganja italijansko mehansko časopisje v Slovence in istrske Hrvate ,tr \ večino hali jarkih socialistov, ki slavne italijanske /mage' nočejo proglašati tudi za svojo 'niago. Italijanski časniki očitajo revolucionar-n"n Italijanskim socialistom 'protiitalijanstvo', a "Za* l.ni, celo p o jugoslovansko izdajstvo', ker ■talijanski socialisti sprejemajo v svoje vrste tudi slovenske in hrvaške delavce in jim priznavajo Pravico do lasinega narodnega obstoja vključ-no s pravico samoodločbe. Tudi o tem sliši Slavko pri Klavedovih iz po-*°VOrov 11K.(j |a|4enirjcrn Klavedo in profesorjem lu'll')cin, ki ima o dejanju slovenskih sociali-st"v pod Italijan ko zasedbo marsikdaj popolno-ina drugačno mnenje kalo. Inženir. »Kdor si prizadeva za utrditev in pospeševn "Je Slovenske kulture v Trstu, ne more biti na-l";1"' izdajalec,« prihaja profesor Andrej vedno v nasprotja s prijateljem, včasih lako os,ia, tla so njuni pogovori marsikdaj podobni P'^iekanju. ,>/. ustanovitvijo revije .Njiva' SO 1 Pobudo ,-ir!iio kolini w> dejavnost vseh ovencev, torej vseh nas, ki moramo bivati pro-** Svoji volji pod italijansko zasedbo. Ne terjajo, a r>i premeni! svoj svetovni nazor, marveč me *fbUo, da bi sodeloval in tako deloval za občo Mpveasko stvor.« SMj ti bos sodeloval?« * Sodeloval,« pritrjuje profesor, n« meneč sc ■ "Menil leve pomisleke in očitke. 1,v'|o Njiva« i ona tudi Slavko, saj je nanjo naročen rudar Pahor, a jo sam le redko kdaj prebira. »Ti beri,« pravi Slavku. »To je branje za izo Dražene ljudi.« Zato pa rudar Pahor toliko bolj pozorno zasleduje vsakdanje dogodke doma in po svetu. »Če bodo scheidemannovci in noskejevci pošiljali vojsko nad revolucijo, se bodo tudi sami nekega dne skotalili / oblasti,« razmišlja ob branju poročil iz Nemčije, kjer so pruske reichs-vvehrovske čete in prostovoljski oficirski junker-ski korpus pod vodstvom nekega Ritterja von Eppa zasedle Miinchcn in uničile oblast delavskih, vojaških in kmečkih svetov na Bavarskem. »Sovjetske republike Bavarske ni več,« pravi nekega dne Slavku. »Bogve, na kateri strani jc bil tvoj oče?« »Moj oče? Kako naj vem? z mamo nimava še nobene novice o njem,« pravi Slavko in misel na očeta je zopet osrednja Slav kova misel. »Mama je najbrž že obupala,« si misli. »Najbrž jc že nehala pisariti tja gor in spraševati za tato ali pa mi,« Slavka stisne v grlu, »ali pa mi prikriva, ker ji je težko povedati, da očeta ni več.« Slavko še vedno ne ve, da se je mami tata odtujil že na Bavarskem in da so ga ji odtujila prav tista pisma, ki jih je nasla v vdolbini za poročno sliko, ki jo je nekega dne prav on po nesreči potegnil s stene, da se je razbil okvir. Razbitega stekla in okvira se sicer še spominja, nc ve pa prav ničesar, kaj je mama v vdolbini za sliko našla, a še manj, da je bila ta najdba usodna za razničenje mamine ljubezni do očeta. Ne, Slavko o najdenih očetovih pismih in pismih neke Anne Bauer ne ve ničesar. Pa tudi ko bi vedel, bi jih ne jemal tako tragično usodno, kakor jih je jemala in jih še jemlje mama. »Mogoče Že dolgo vc, da tate ni več.« Da, tako bo. Noče ga Streti I žalostjo. Noče mu povedati. Pretežko ji je ob misli, da bo trpel, če bi mu povedala. »Toda enkrat bom moral zvedeli resnico!« Tako si govori Slavko skoro sleherni dan, medtem pa se bliža SOlskp leto h kraju. »Še vedno si najboljši učenec v razredu,« mu nekega dne, dan po zaključni šolski konferenci, pove profesor Kari. »Profesor Andrej te je hvalil mojemu očetu, jaz pa sem moral zaradi tebe M^^BWaWMWMMMMBWW——II »miH'tH ill'l I "■tM— poslušati dolgo pridigo naukov, čeprav nisem najslabši.« Karlove besede so kakor očitanje. Slabši Karlov uspeh Slavka boli. »Iz vsega srca bi ti privoščil svoje spričevalo,« pravi. »Vem,« čuti Kari Slavkovo iskrenost. »Sicer pa zakaj me primerja s teboj? S svojimi gimnazijskimi uspehi naj bi me primerjal! Slabši so kakor moji; mnogo slabši, pa govori, kakor da bi bil v gimnaziji odličnjak. Veš, le s težavo je rinil naprej. Slabše je izdelal pno gimnazijo kakor jaz. In tega sc zaveda. Zato je skril svoja spričevala pred menoj,« se Kari zasmeje. »Le zakaj? Kljub temu je postal inženir!« »Lahko si srečen.« »Zakaj?« ga Kari ne razume. »Očeta imaš, jaz pa o svojem šc vedno ne vem, ali živi ali je mrtev.« »Kako to? Ni tvoja mama zvedela še ničesar.« »Doslej še ničesar.« »Toda Rdeči križ bi ji moral že odgovoriti!« »Ja, odgovoriti,« se Slavko strinja. »Morda ji je že odgovoril, pa . . .« »Kaj pa . . .« »No,« se v Slavkovih očeh nabirajo solze, mogoče .. . mogoče ji je ... ji je težko povedati resnico.« »Kakšno resnico?« »No, resnico, da ni bil samo pogrešan, marveč mrtev . .. No, saj veš . .. Tako kakor mnogi.« »Res, to bi lahko bilo.« »Misliš?« Kari se prestraši Slavkovega pogleda. »No, s tem še ni rečeno, da bi bil mrtev.« »Toda, od konca vojne mineva žc osmi mesec« »Se vedno se vračajo.« »To je res,« pomisli Slavko. »Celo taki, ki so jih med vojno proglasili za mrtve« »Tudi to je res. Vendar prihajajo ti večinoma iz Rusije. Moj tata pa je bil pogrešan na francoski fronti.«' »Na francoski fronti?« »Ja, že petnajstega leta. Rdeči križ ga že takrat ni mogel najti« Roparski zaklad JULIUS MADER Avtorja je še zanimalo, kaj se je zgodilo z zlatom, ki so ga oficirji ameriške vojske in obveščevalne službe brez posebnih formalnosti zaplenili pri posameznih esesovskih veljakih. Ko je o tem povprašal na sedežu tripartitne komisije v Bruslju, je dobil samo oklevajoč in izmikajoč odgovor. Katere zaplembe so to bile? L Oficirja CIC Charles Michaelis in Eric T i mm sta zaplenila v Kaunsertalu 80 kg zlatnikov, ki so izvirali iz ponareje-valske akcije. Ista oficirja sta junija 1945 zaplenila pri Hitlerjevem razpečevalcu ponarejenega denarja Oskarju Blaschkeju nadaljnjih 3 000 francoskih zlatnikov — tako imenovanih na-poleondorov — in več platinastih dragocenosti. 2. US-captain Denger je prevzel v Bad Ausseeju 76 kg zlata in 19 000 zlatnikov, ki so jih našli pri Kaltenbrunerju in Fabiunkeju. 3. Ameriški oficirji so zaplenili 500 francoskih zlatnikov-napoleondorov, last grške državne blagajne. 4. CIC-Detachment 215 je 25. junija 1945 zaplenila pri SS-standartenfiihrerju Kurtu Becherju med drugim tudi 357 zlatnikov. Do danes ni nihče pojasnil, kam je šel ta del Hitlerjevega zaklada. V poročilu nekdanjega ameriškega zunanjega rprn?-strstva Georgea Marshalla o dotedanjih nemških reparacijah manjkajo te postavke, prav tako kakor kakršnikoli drugi podatki o zlatu, ki so ga zaplenili Američani. Z naštevanjem bi lahko še nadaljevali .in ga dopolnjevali. Naj omenimo samo še transport, ki ga je konec februarja 1945 spravil nacistični zakladnik lrValther Funk v rov II III rudnika »Kaiseroda« v Merkersu pod pritoki Rena. Ta del državnega zaklada, ki ga je bilo kar za 24 železniških vagonov, je vseboval zlato v palicah, zlatnike in valute. Toda ta zaklad ni ostal dolgo pod zemljo. Ko so Američani vkorakali, so dali takoj izprazniti vsa okoliška stanovanja in so na začetku aprila 1945 začeli pod strogo stražo prazniti rove. Kakšen pomen so pripisovali tej akciji, se vidi iz tega, da je vrhovni komandant general Dvvight Eisenhower osebno vodil ta dela. Nihče ne ve povedati, kam je odšla ta množina zlata. V žepe posameznih plena željnih oficirjev? V* vojaško blagajno ameriške vojske? V nekontrolirane fonde ameriških obveščevalnih služb? V sklad molčeče tripartitne komisije, ali celo — ker je bila Zahodna Nemčija leta 1958 vključena v Mar-shallov plen — kot zlata injekcija v zahononemško državno banko? Nekaj o tem vprašanju lahko razberemo iz poročila generalnega sekretarja tripartitne komisije I. A. Watsona: »O delu komisije, ki do danes še ni zaključeno, ni bilo objavljeno nobeno poročilo, in sicer niti s strani vlad niti s strani komisije same. V časnikih so se od časa do časa pojavila namigovanja, ki pa povečini niso točna. V sekretariatu razpolagam samo z nekaj skromnimi podatki o podajanjih med tremi vladami in nevtralnimi deželami o zlatu nemškega izvora in niti ne vem, v kakem obsegu so bile objavljene podrobnosti o teh pogajanjih.« Na dlani je, da služi molk tripartitne komisije predvsem zahodnonemškim Imperialistom, da lahko določene transakcije s skritim delom naropanega zaklada odtegnejo kontroli. Ni zgolj naključje, da spadajo tisti, ki so prvi položili roke na Hitlerjeve zaklade, med prve in tudi najbolj vnete zagovornike zahodnonemške remilitarlzacije. Ta ugotovitev ne velja samo za generala Eisenhovverja in nekdanjega generala in bivšega ameriškega državnega sekretarja Marshalla. Na sicer samotnem temno zelenem Topliškem jezeru sc je nekega dne pojavil splav. Z njim vred se je pričelo tudi okrog jezera živahno in glasno življenje. Domneva domačinov, da gre za zahodnonemške turiste, ni bila niti mnogo zgrešena. Na splavu so se kmalu pojavili daleč vidni reklamni napisi: »Steni je pogumen!« in »Stern je na tekočem.« S tem je bila uganka rešena. 17. julija 1959 je torej nad Topllšklm jezerom zasijala Zvezda (Der Stern) hamburškega ilustriranega časopisa. Na obalnem zemljišču, kjer nI bilo doslej dovoljeno niti kampiranje, se je naselila skupina ljudi. Postavili so šotor, si uredili začasen prostor za parkiranje, na nekaterih poteh pa na svojo roko prepovedali prehod. Pri vsem svojem bučnem delu pa so člani Sternove ekspedicije našli dovolj časa, da so radovednim pa tudi neradovednim ljudem na široko razlagali, da bodo uredniki S ter na iztrgali jezeru skrivnost o potopljenem zakladu. štab Sternovlh ljudi se Je naselil v neki lovski koči neposredno ob obali. Da se mislijo resno lotiti posla in za vsako ceno vdreti v esesovski trezor, sta pričali tudi Imenitna lovska puška In stara signalna pištola, ki sta viseli na vratih; njihov vodja VVolfgang Ldhde pa je nosil za pasom revolver. Pristanek v Oceanu viharjev Apodlo 12 z vesoljci Charle- j som Conradom, Richardom Gordonom in Ailanom Bea-nom je po dramatičnem startu, ko so bile za 12 sekund prekinjene vse zveze med Saturnom 5 in kontrolnim centrom v Cape Kennedvju — nenavaden pojav še raziskujejo — nemoteno nadaljeval pot. Obe pomembni začetni operaciji, odcepitev luninega vozila jinterpid in njegova preklopitev z zadnjega na sprednji del kabine vartkee clipper ter ponoven vžig tretje stopnje rakete, ki je trojico usmerila proti mesecu, sta potekali brezhibno. Vesoljci so miinulo nedeljo, drugi dan poleta, zapustili že preizkušeno »pot proste vrnitve«, ki omogoča satelitu, da obkroži luno in se brez pomoči raketnih motorj.e zdavnaj odpihnil, P Pa se /nova in /.nova v i a-Va ter preplavi človeka, da mu - kljub starosti - oči razposajeno zažari jo, da ulrujeno srce veselo poskoci. »Hvala. zares h\a!a. vsem *kupaj,« sta ponavljala Mar- 1"' m hana. Potem SO očetu Pomolili spominsko knjigo, da je vanjo vpisal svoje ter ženimo ime. 74-letna Ivana namreč ne zna rokovati s pe resom. Ni imela možnosti naučiti se te in podobnih veščin. Njeno otroštvo in mladost sla bili le delo, borba za vsakdanji grižljaj kruha. Komaj šest let je dopolnila, ko so pokopali očeta, in komaj devet, ko ji je umrla mali. Na bratovi kmetiji, kjer so osirotelemu dekletcu ponudili streho nad glavo, se je potem morala spoprijeti z najrazličnejšimi, tudi najtežjimi poljskimi deli. Martinu, njenemu bodočemu soprogu, rojenemu leta 1892 v Sopotnici, življenje ni pi^|v nič bolj prizanašalo. Pri trinajstih je postal hlapec, pri šestnajstih delavec v gozdovih veleposestnikov. Leto dni pred začetkom I. svetov ne vojne so ga vtaknili v uniformo. Med štiriletnim klanjem se jc kot topim ar boril po poljih in gozdovih Galicije, okusil strahote ita- Obiščite v Beljaku ESPRESSO-CAFE ROSSIELLO A Villach - Beljak, Hauptplatz 19 ^ PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ lijanske fronte, odpotoval proti Palestini, a k sreči zbolel in tako ušel grozotam puščavskega bojevanja. Iz beo grajske bolnišnice so Martina, potem ko je prestal operacijo slepiča, poslali v Ver-dum, na »morišče narodov«. Tik pred koncem je angleški armadi uspelo prebiti fronto in zajeti veliko število Avstrijcev. Potočnik tokrat ni imel sreče; namesto da bi se zdrav in cel vrnil do mov, je v taboriščih blizu Liona in Marseilla spoznaval bedo vojnega ujetništva. Šele septembra 1919 so njegove noge spet stopile na rodna tla, dva meseca zatem pa sta se Martin in Ivana v Poljanah poročila. Mladi zakonski par, poln življenja in načrtov, je pri Sv. Duhu najel manjše posestvo. Pridno sta kmetovala in z leti premagala revščino. Posestvo je postalo njuna last, otroci Lojze, France, Janko ter Rozalka so rasli in začeli pomagati. Že se je zdelo, da bo hudih dni kmalu konec, ko je izbruhnila ii. svetovna vojna. Vsi trije Martinovi sinovi so odšli v partizane, oče in mati pa sta kljub strahu, skrbem in po manjkanju postala zaveznika ter zvesta podpornika NOB. Nemcem je Martin sčasoma postal sumljiv. Zaprli so ga v škofjeloške ječe. Toda okupatorju je medtem odbila zadnja ura in ko so se po osvoboditvi Potočnikovi spet zbrali za domačo mizo, ni manjkal nihče. Zlatoporočencema želimo, da bi ostala čila in da bi še dolgo uživala težko zasluženi pokoj. I. G. Metka In Anton Eržen. — Foto: F. Perdan Splača se živeti pravično V soboto, 15. novembra, je bila v Kranju zlata poroka zakoncev Antona in Metke Eržen z Zlatega polja. Slovesnosti so se udeležili sinovi s svojimi družinami, predstavniki občine, društva upokojencev, krajevne skupnosti in organizacije ZB Zlato polje, občinskega sindikalnega sveta in Cestnega podjetja, ker jc bil slavljencc dolga leta delavec na naših cestah. Predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar je v svojem govoru povedal, da se letno v Kranju poroči kakih 500 parov. Malo pa jih je, ki skozi življenjske težave in vihre pridejo do zlate poroke. Poudaril je njuno, zlasti Antonovo sodelovanje v NOB, saj je bila njihova hiša na robu mesta dostikrat zatočišče kurirjev in borcev, zlasti za prehode prek železniškega mosta v Struževem. Zahvalil se je jima za vzgojo in šolanje vseh štirih sinov in poudaril, da se jc tudi v njunem primeru pokatalo, da se splača živeti pravično in pošteno. K. M. avto s«ovenga§r§ POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 10 Za hladilnik vašega avta sredstvo proti zmrzovanju: rolin trenutno dovolj na zalogi Zimski avtoplašči tudi že v prodaji Tatjana Panjek NAJVEČJA ZALOGA zidnih tapet odlične kakovosti TRST Via Mazzini N. 7/5, telefon N. 37 636 SE NT A skladišče Kranj Tavčarjeva «31, tel. 22-053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: Q najkvalitetnejšo moko vseh vrst % testenine »Bačvanka« £ vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIĆ LIBERAN kjer vam bomo postregli « postrvmi in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav In nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN Razpisna komisija pri ekonomsko administrativnem šolskem centru v Kranju razpisuje prosto delovno mesto predavatelja za nemški in angleški jezik (za določen čas). Prošnjo pošljite na gornji naslov, razpis velja do zasedbe delovnega mesta. III. orientacijsko tekmovanje Letošnje orientacijsko tekmovanje za pokal kokrškega odreda, ki ga organizira planinsko društvo Kranj v povezavi z organizacijo ZB in taborniki, je bilo tretje po vrsti. Različne pomladne prireditve, ki so letos precej tesno sledile, so premaknile pohod na jesenski čas. Letošnji oktober je bil vsem ljubiteljem narave izredno naklonjen. Taka je bila tudi tretja nedelja v tem mesecu. Megieno jutro na kranjski avtobusni postaji je oživljala mladina, ki se je živahno zbirala okoli preddvorskega avtobusa. Ko smo se peljali goram naproti, so se sive meglice razpršile. Storžičevo vznožje nas je sprejelo v soncu in mladostni prešernosti. Na dvorišču osemletke v Preddvoru je bilo že vse pripravljeno za start. Dolgo vrsto mladih tekmovalcev so pozdravili: načelnik mladinskega odseka Franc Benedik, tehnični vodja pohoda Tončka Vodnik, član komisije Miloš Pelko in zastopnik upravnega odbora PD Kranj. Skupno je prišlo 15 ekip: 12 mladinskih in 3 članske. Tri ekipe so zastopale mladinski odsek PD Kranj, druge so bile: planinska skupina gimnazije Skofja Loka, skupina iz tekstilne šole v Kranju, zastopniki mladih planincev iz osnovne šole Preddvor, Luci-jan Seljak, tri planinske ekipe iz osnovne šole Stane Žagar, dve taborniški ekipi iz odreda S t razni h ognjev in dve skupini tabornikov iz tovarne Sava. 1/žrebali so vrstni red za odhode posameznih ekip. Prva naloga jc bila reševanje testov iz zgodovine kokrškega odroda, iz poznavanja planinskih postojank, vrhov in dostopov v gore, industrija na Gorenjskem, prve pomoči in varstva narave. Vprašanj je bilo kar precej. Preden je zapisan ali obkrožen pravilni odgovor, je bilo treba malo temeljiteje pomisliti. Sledil je orientacijski pohod. Komisija Je pregledala opremo, dala vsaki ekipi na loge. Glave so se sklonile nad kartami, roke so uravnavale kompase in začrtale pravo smer poli. Mladinci so morali najti pet kontrolnih točk, člani pa sedem. Okolje kontrolnih točk so morali tudi opisati ter dobiti podpis kontrolorja. Ni šlo vsem lahko Pota so vodila preko polj, travnikov, čez potočke, ob robu jesenskega gozda, ki je žarel v najlepših barvah, skozi vasice, mimo spomenikov slavne poti kokrškega odreda. Ves čas jc vprašujoče gledal v dolino vrh Storžiča in vabil. Ne, letos nas ne boš •prejel med svoje skale, kompas kaže drugo smer. Neka skupina pa je bila prepriča na, da mora priti tja gori in se jc že skoraj približala Ka lišču. Se enkratni izračun ie pokazal pomoto. Treba se je bilo vrniti v nižjo lego. Preje kot v treh urah pohoda je že prišla na cilj v Goricah prva ekipa: Mihela, Olga in Janez. To so tudi zmagovalci letošnjega pohoda. Nato so počasi prihajali še ostali. Sledila je objava rezultatov in podelitev pokalov. Ostal je v mladinskem odseku PD Kranj. Drugo mesto je dosegla ekipa iz tekstilne šole, tretje pa planinska skupina iz škofjeloške gimnazije. Članske ekipe niso dosegle obveznih pogojev, zato drugi pokal ni bil podeljen. Vse sodelujoče skupine so prejele diplome. V pozdrav Goricam in lepim doživljajem na današnjem po hodu smo skupaj zapeli gorenjsko pesem, ki je odmevala pod gorami. M. B. Dinar solidarnosti V dneh od 20. do 26. novembra 1969 bodo pionirji in mladinci šol zbirali papir za tako imenovani Pionirski dinar solidarnosti za pomoč svojim tovarišem, prizadetim ob potresu v Bosanski Krajina. Tako zbrani denar bodo prispevali za gradnjo šole solidarnosti v Banjaluki. Pozivamo vse občane, da pomagajo učencem, da bo ta akcija čim bolje uspela. Zveza društev prijateljev mladine občine K.anj Zakaj zamuda? Že dolgo let sem naročena na Glas in Kmečki glas. Časopisa zelo rada berem. Glas, ker sem škofjeločanka, a živim na Toškem čelu nad Šentvidom, pa me zanima, kaj je novega po Gorenjski, Kmečki glas pa nam daje dobre nasvete za kmetovanje. če pa bo šlo tako naprej, bom morala časopisa odpovedati. Razlog je povsem enostaven in razumljiv. Poštar iz Šentvida ne prinaša pošte na Toško čelo, pa čeprav do nas vodi lepa avtomobilska cesta. Poštar nezakonito pušča našo pošlo po nekaterih hišah, ki so precej oddaljene od nas. Tako se dogaja, da dobivam pošto z veliko zamudo. Da bom točna, naj povem, da sem v soboto, 8. tega meseca dobila štiri številke Glasa in dve številki Kmečkega glasa. Kdo le rad bere stare časopise, pa tudi nemogoče je toliko časopisov naenkrat prebrati. Zanima me, če je to po zakonih o PTT zakonito, pa tudi kaj o tem meni pošta Šentvid? A. Dobnikar, Toško čelo 7 Šentvid Znamka ob tisočletniei Skupina za propagando in tisk pri odboru za praznovanje tisočletnice Škofje Loke bo izvedla razpis za simbol, ki se bo uporabljal ob tem jubileju. Sklenili so, naj se isti znak uporablja na lepakih, kuvertah, vstopnicah in žigih. »Za loških tisoč let naj se izda tudi znamka, ki ne sme mimo Koširja, očeta poštne znamke,« se je glasil eden izmed sklepov skupine za propagando. Turistična zveza Skofja Loka bo do leta 1973 izdala barvni prospekt Loke in njene okolice. S pomočjo arhiva in Loških razgledov pa bodo pripravili zagodovinsko dokumentacijo o nastanku in razvoju loškega gospostva. Takšno delo bo zagotovilo objektivno pisanje o zgodovini mesta pod Lubnikom. Za občinski praznik leta 1972 bodo razobešeni lepaki po vsej Sloveniji pa tudi ostala propaganda bo tedaj na višku. A. Igličar Razpisna komisija VELETRGOVINE ŽIVILA KRANJ razpisuje na podlagi 116. člena statuta podjetja delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, ki so določeni s statutom podjetja: — visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, pravne, upravne ali komercialne smeri; 7-letna delovna praksa, od tega vsaj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih v gospodarstvu, — srednješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri; 10-letna praksa, od tega vsaj 5 let na odgovornejših delovnih mestih v gospodarstvu. Prijave z vsemi dokazili izobrazbe in zahtevani praksi naj kandidati pošljejo razpisni komisiji veletrgovine Živila Kranj najkasneje do vštetega 4. 12. 1969. Delovni kolektiv Plamena praznufe 75-letnico (Nadaljevanje) Ob obupnem položaju delavcev Krope i.n Kamne gorite je deželni predsednik baron VVinhler marca 1880. leta poslal Trgovinski zbornici pismo, v katerem je razložil stanje ter pozval na anketo, kako rešiti vprašanje revščine v Kropi. Do ankete ni prišlo in socialno vprašanje ni bilo rešeno. Le občina je razdelila delavcem 1700 kg moke in 500 goldinarjev kot pomoč okrajnega glavarstva iz Radovljice. Ker je delavcem in družinam pretila na-lljna izselitev, so finančno pomoč porabili v glavnem za najemnine Delavstvo se je zaradi navedenih razmer začelo zavedati svojega položaja. Stavkovni val, ki je pod vplivom delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani zajel ljubljansko delavstvo, se jc leta 1883 razširil tudi v Kropo. 4. junija so začeli stavkati žebljarji v Kropi. V tem težkem obdobju za obstoj in napredek fužin so kroparski žebljarji ustanovili odbor, ki so ga imenovali Zveza kovaških mojstrov. Leta je 26. julija 1883. leta poslal Trgoviinski zbornici v Ljubljano prošnjo za ustanovitev zadruge. V prošnji so prikazali, koliko dobička imajo prekupčevalci od zaslužka delavcev, s katerim bi lahko /a druga delala. Delavcem in žebljarjem so namreč v navedenem času znižali plače od 4 na 3 goldinarje tedensko, nasprotno pa je prekupčevalcu ostalo od delavca tu di 3 goldinarje. 1. člen pravil jc predvideval, da lahko postane član zadruge vsak državljan. Pa tudi ostali osnutek pravil jc bil za takratne čase i« zavest delavcev zelo demokratičen, kar jc bilo verjetno vzrok, da Trgovinska zbornica na vlogo sploh ni odgovorila in zato zadruga ni bila ustanovi jema. Razvoj v 19. stoletju, posebno v drugi polovici, nam jasno izpričuje tudi na teritoriju kroparske občine, da je razvoj nove liberalno kapitalistične družbe šel ob zrušitvi fevdalnega sistema vedno v določeno obliko razredne družbe izkoriščevalcev na eni ter i/\ niščanih na drugi strani. Vse časopisne ugotovitve o bedi, trpljenju in umiranju delavcev, žena — mater, posebno pa mladine ter razpisi o anketah in pred logih so bile le tolažba za P »miljenje. Rešitev vprašanja zaposlenih delavcev Krope in Kamne gorice ter obstoj samih krajev pa je ob-visel na ramah delovnih ljudi. Leta 1894 pa so se začcili resno pnpiavljati na ustanovitev zadruge. Glavni organizatorji so bili: takratni župnik Franc Hdnigman, K.uvl Pibrovec, Franc šolar in kroparski rojak dr. Viktor Su-pan, ki je izdela! pravila zadruge in so bila sprejeta na ustanovnem sestanku 16. novembra 1894. leta. Po vseh pripravah pripravi jalnega odbora je b;l 1. maja 1895 prvi občni zbor. 2. maja IS')5 je v zadrugi začelo delati 47 kovačev-žebljarjev. Ravnatel j zadruge je bil trgovsko izobraženi Franc šolar. Razumljivo je, da so že v samem začetku nastopile ti-nančne težave. Kranjska industrijska družba jc kreditirala zadrugi 20.000 kg želeja, do konca leta pa je dolg B*" rasel ma 100 tisoč kg. VodStV? zadruge je zaprosilo pri "c želni vladi in Trgovinski zbornici za pomoč, toda breZ uspeha. Kljub težavam pa je zadruga prvo poslovno leto zaklJ čila z uspehom, [meda je 64.643 goldinarjev prometa I n 168 go** b~........ j - j--------- K'i*ka. dinarjev izkazanega do©,c = Ob koncu poslovnega l^ta J Imela zadruga že 86 delavoej Privatnih podjetnikov jc 111 i Med najmočnejšim je bil Jurij Magušar s 44 delavci. : V prvih letih razvoja J« P j vatni sektor skušal konkui rati zadrugi z namenom« < bi onemogočil nadaljnji tW voj zadruge. »Slovenski . rod« je leta 1903 pf*Jg člaek o ponarejenem letOJJ? računu. Revizija pa I* r,">.,{c. zala, da je bila zadruga tivna in da ima P -V 1 \ $ nega sklada še 7401' čistega dobička. Podobnih padov je imela zadruga razvojem še več un v se Z . manom, da onemogočijo lavcem delo v zadrugi- (Nadaljevanje) irt C. Rozina« BTlB Prodam »dresiranega« OSLIČKA. Poljšica 8, Bled 5293 Prodam zazidljive PARCELE. Naslov v oglasnem oddelku 5376 Prodam PEC na olje kontakt. Krelj Franc, Kranj Stara cesta 13 5377 Prodam starinsko SKRINJO. Naslov v oglasnem oddelku 5378 Prodam 6 mesecev starega PSA volčjaka, primernega za dresiranje. Selca 58, Skorja Loka 5379 Prodam 2290 kosov nove cementne strešne OPEKE. — Mošnje 27, p. Radovljica 5380 Prodam 400 kg težko KRAVO pred tretjo telitvijo. Šve-Eelj, Visoče 6, p. Brezje 5381 Prodam z opeko krit SKEDENJ, 17 krat Srn in zamenjam KRAVO za KONJA. — Naslov v ogl. oddelku 5382 Prodam nov električni VARILNI APARAT. Ljubno 27, Podnart 5383 Poceni prodam »TRAME«. Kranj, Partizanska 33 5384 Prodam KRAVO s teletom. Mlaka 21, Kranj 5385 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Ziherl, Kranj — Valjavčeva 13/11 5386 Mizarsko KOMBIN1RKO Prodam najboljšemu ponudniku. Bešter, Žirovnica 5387 Prodam ŠTEDILNIK na dr-^a za 300 din, iste velikosti *ot električni. Hrastje št. 26, Kranj 5388 Prodam dve POSTELJI z prežami, posteljnimi OMA-KICAMI ter dva stolčka z Mizico. Ogled vsak dan po g. uri. Rudolf, Sorlijeva 21, Kranj 5389 Prodam 8 let starega KO-NJA. Lah Marija. Cesta tal-S°v 13, Koroška Bela (pri Lu*an) 5404 Stanovanja Ugodno prodam do strehe zgrajeno cnonadst ropno HI-^° na lepem turističnem kraju blizu Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5390 KLETNO SOBO oddam dvema neporočenima moiki-Kranj, Tavčarjeva 7 5391 Zakonca brez otrok iščeta SOBO v Kranju ali okolici Kranja. Lukič, Kranj, Zlato •polje 3/n 5392 Nudim opremljeno ali neopremljeno SOBO za pomoč v gospodinjstvu. Kranj, To mažičeva 17 (Primskovo) 5393 Takoj sprejmemo KROJAČA za popravila nove konfekcije. Zaposlitev honorarna. Naslov v oglasnem oddelku. Izgubil sem moško ročno uro od Huj do kegljišča na sejmišču. Bitenc, Huje št. 33, Kranj 5394 Zamenjano suknjo v nedeljo, 16. 11. 69, v slaščičarni Bučar vrnite prav tam ali Kranj, Gasilska 16 5395 Izgubil se je majhen pes 'terier, črnorjav, z belo liso pod vratom. Ima verižico z imenom Miki. Vrnite ga prosim proti lepi nagradi. Bje-govič, Kranj, Kidričeva 27 5396 Izgubil sem OČALA od Šenčurja do Kranja. Proti nagradi vrniti. Ajdovec Franc, Šenčur 140 5403 Za varstvo petletne hčerke in pomoč v gospodinjstvu iščem pošteno mlajšo UPOKOJENKO. Stanovanje in hrana zagotovljena. Naslov v oglasnem oddelku 5397 Potrebujem inštruktorja za gospodarsko računstvo za srednjo šoilo. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 5398 Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj. Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni; redakcija 21-835 21-860; uprava Usta. ma-tooglasna In naročniška »luiba 22 152 — Naročnina-, letna 32, polletna 16 uln, cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: be-8cda 1 din, naročniki Imajo j 10°/o. popusta. Neplačanih 1 »glasov ne objavljamo Kulturno umetniško društvo VESELI PLANŠARJI v novi izpopolnjeni zasedbi obvešča vse ljubitelje na-rodnozabavne glasbe, naj se glede glasbenega sodelovanja na raznih prireditvah, plesih itd. obračajo direktno na naslov organizacijskega vodje: Franček Povše, Ljubljana, Podlim-barskega 44, ali umetniškega vodje: Pavel Kosec, Preserje 11. p. Radomlje (tel. 72-389). Kupim Kupim dobro ohranjen otroški KOŠ na kolesih. Naslov v oglasnem oddelku 5399 Ostalo gar bom videl, da bo peljal čez parcelo, ga bom sodnij-sko preganjal. Markič Janko, 2iganja vas 10, Tržič 5400 Opozarjam Robatina Alojza iz Cirč, da preneha z grožnjami, sicer ga bom sod-nijsko preganjal. Vrbek Stanko, Planina 2, Kranj 5401 TAPETE — sodobne pode polagam. Naročila na telefon 22-630, Kranj 5402 Obvestila GAMSOV RAJ — Počitniški dom podjetja Rade Končar Bašelj pri Preddvoru, TELE Prepovedujem vsako vož njo čez parcelo Gabrovc. Ko- FON 74-140 obvešča cenjene pOJ*' goste, da je odprt vso zimo. Restavracija — prenočišča — penzioni. Prostori ogrevani. Cesta plužena. Vabljeni! 5274 DRUŠTVO ŠOFERJEV n AVTOMEHANIKOV JESENICE organizira tečaj za pridobitev strokovne izobrazbe (kvalifikacije) voznikov motornih vozil. Kandidati morajo imeti končano osemletko ali njej ustrezno šolo ter najmanj eno leto vozniško dovoljenje kategorije »C«. Prijavite se lahko v društveni pisarni Jesenice, Rogljeva 1, vsak torek,, četrtek in petek od 16. do 18. ure. Po 28. novembru tega leta prijav ne bomo več sprejemali 5370 m. m Združeno podjetje Transturist HOTELI IN ŽIČNICE v Bohinju potrebuje 1 trlo ali kvartet ansambel za dnevno izvajanje domače glasbe v SKI HOTELU NA VOGLU od 20. 12. 1969 do vštetega 1.5. 1970. °onudbe s pogoji pošljite do 30.11.1969 na Transturist — HOTELI IN 2IC-NICE v Bohinju. po več kot 50 letih bo ponovno izšla v knjižni zbirki BABIC JNA SKRINJA Danes lahko marsikaj, kar so stare pratike prinašale, brez škode pogrešate, šc vedno pa je vrsta vprašanj, na katera boste našli odgovor v pratiki: — o mesecih, praznikih, običajih, kmečkih opravilih in slovenski kuhinji — stari slovenski pregovori in rekla — večni koledar, premakljivi in nepremakljivi prazniki — deželni in farni patroni, seznam godov — mesečni horoskopi — Notradamusovc prerokbe itd. Nepreklicno naročam .................................. izvodov knjige SLOVENSKA STOLETNA PRATIKA Ceno 12.— N din bom poravnal takoj po prejemu knjige. Ime in priimek _..................................................--- ..........-.......---- Podpis BABIĆ1NA SKRINJA izdajo ČGP DELO NOVI TEDNIK CEiJfc IMajemniška pravica Senat občinskega sodišča je pred kratkim obsodil Višak Josipa ii Radovljice na tri mesece zapora pogojno za dobo enega leta. Obsojeni je stopil pred sodišče, ker je 28. oktobra razbil okna in vrata ter napravil luknjo v zid stanovanja, v katerem stanuje Anica Dežman, lastnik pa je Višak Josip. Sodišče je Višak Josipa spoznalo za krivega ter ga obsodilo na pogojno kazen razen tega pa bo moral v 15 dneh popraviti dvoje vrat, štiri okna, zazidati luknjo v zidu ter sploh stanovanje pripraviti, da bo primerno za bivanje. Sodba še ni pravo- moćna. S to sodbo seveda še ni rešena zadeva Dežman-Višak in za katero se mnogi naši bralci zelo zanimajo. Mnogo je namreč primerov, ko lastniki hočejo v svoja zasedena stanovanja, v katerih pa so najemniki. Po sedanjem zakonu mora lastnik stanovanja, ki se hoče vseliti v svoje stanovanje, preskrbeti najemniku primerno stanovanje in šele nato predlagati izselitev oziroma zamenjavo stanovanja. Vsekakor je primer Višak iz Radovljice izjemen in je takih lastnikov, ki bi se spuščali tako daleč, da bi uveljavljali svoje lastninske pravice na tako brutalen način, na srečo malo. Vendar pa marsikoga skrbi prav ob omenjenem primeru, ali je najemnik stanovanja dovolj zaščiten kljub zakonom, ki ščitijo njegovo stanovanjsko pravico. V primeru, o katerem govorimo, se je lastniku dejansko posrečilo, da je izrinil iz stanovanja najemnico s tem, da je stanovanje tako poškodoval, da ni mogoče v njem bivati. Nihče ne more trditi, da nasilje v Radovljici ne bo spodbudilo morda tudi druge lastnike stanovanj, da bodo na enak način reševali svoje probleme. L. M. Izlet z ukradenim avtomobilom je bil kratek V soboto, 15. novembra, ob drugi uri zjutraj je miličniška patrulja na Jeprci ustavila osebni avtomobil, v katerem sta bila Tomaž Kne in mladoletnik Avguštin Z. oba iz Kranja. Miličniki so ugotovili, da sta vozila ukraden avtomobil, last Lojzeta Pogačarja iz Ljubljane. Avtomobil so vrnili lastniku. Voznik ni ustavil V soboto, 15. novembra, ob deseti uri zvečer sta se na be-finskem klancu pri Bledu oplazila osebni avtomobil, voznik Vrbančič Feliks z Jesenic, ter osebni avtomobil neznane registracije. Avtomobil je svetle barve in ima razbit levi smerni kazalec ter po vsej verjetnosti poškodovano prednjo levo stran vozila. Za voznikom poizvedujejo. Vlom v mesnico v Škofji Loki V noči od 14. na 15. november je neznanec vlomil v mesnico na Cankarjevem trgu v Škofji Loki. V notranjost je prišel skozi okno, s katerega je odtrgal tanko zaščitno mrežo ter nato s silo odprl okno. Posrečilo se mu je odpreti zidno blagajno, iz katere je odnesel 14.400 din. Vzel je tudi dve salami, ribje konzerve in ženski dežnik. Vlom raziskujejo. Vlom na Deteljici V noči od 14. na 15. november je neznani vlomilec prišel skozi svetlobno okno na zadnji strani stavbe v restavracijo podjetja Kompas v Bistrici pri Tržiču. Vlomilec je odnesel 33 škatlic različnih cigaret in steklenico šampanjca. Utonil v Savi V soboto, 15. novembra, popoldne so v Savi Boliinjki našli Utopljenega 61-te t nega Jožeta Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Prejšnji dan je bil pokojni pomagal z drugimi občani in gasilci graditi obrambni nasip pred naraslo reko. Po končanem delu so vsi nekaj popili. Zvečer, ko se je pokojni vračal proti domu, je verjetno padel v naraslo reko in utonil. Zahvala dobre zlate mame, stare Ob bridki izgubi naše mame, sestre in tete Franačke Ovsensk iz Zgoše se iskreno zalival ju jemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno so/al je in da \>vano cvetje. Zahvaljujemo sc dobrim sosedom iz Radovljice in Zgošo za vsestransko pomoč in tolažbo in toliksnje poslednje slovo. Najlepša hvala dr. Cer-nelu za lajšanje bolečin med njeno boleznijo, častiti duhovščini za spremstvo, radovljiškim pevcem za žaloslinkc. Posebna bvala za pozornost Zli Begunje za poklonjeno cvetje ter tov. Mikiču za ganljive besede ob odprtem grobu. Sc enkrat vsem najlepša hvala. žalujoča družina Golmajer — Rjavčeva Medved ali divji psi? Pred kratkim so kmetje iz Doslovlč in Smokuča našli na Poljski planini nad sv. Petrom nad Begunjami šest raztrganih ovc. Zanimivo je, da so bile ovce raztrgane in ranjene samo v glavo, posebno v smrček in tilnik, sicer pa so bile cele. Domačini menijo, da so ovce postale plen divjih psov, ki se klatijo po gozdu. V zadnjih dneh pa se širijo glasovi, da so bile ovce plen medveda. Znano je, da se v Zelenici na Koroški strani Ljubelja zadržuje medved. Sicer ne vem, če so ga opazili tudi letos, vem pa, da so ga lani večkrat videli. Menda so v bližini raztrganih ovc opazili sledove medvedjih tac. O slednjem sem povprašal Gorjaka, ki stanuje pri sv Petru nad Begunjami In je lovski čuvaj lovske družine »Stol«. »čeprav sem vsak dan v gozdu,« Je odvrnil Gorjak, »nisem nikjer opazil sledove medveda. Menim, da so ovce žrtev divjih psov.« J. Vldlc Na cesti med Dražgošami in Cešnjico se je v četrtek, 13. novembra, popoldne vdrla cesta pod tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Filip Kavčič iz Dražgoš. Cesta je popustila pod zadnjim kolesom tovornjaka, tako da je vozilo zdrselo kakih 12 metrov pod cesto. Voznik je bil v nesreči ranjen, na tovornjaku pa je za 5000 din škode. V petek, 14. novembra, okoli dvanajste ure se je na cesti drugega reda na Spodnjem Jezerskem pripetila huda prometna nesreča. Voznik avtobusa Feliks Murn je pri vožnji od Kranja proti Zg. Jezerskem na mostu čez Kokro zapeljal najprej v desno, nato v levo stran mostu. Pri tem je avtobus podrl ograjo ter se prevrnil 3 metre globoko v strugo Kokre. V nesreči so bili huje ranjeni: voznik avtobusa Feliks Murn, sprevodnik Ciril Šavs ter potniki Jožefa Skuber in Ivan Stojčevič. Odpeljali so jih v bolnišnico Petra Deržaja. Lažje ranjeni pa so bili: Ljudmila Sušnik, Romana Kaštrun, Klara Truden in Julijana Vreš. Škode na vozilu je za 40.000 din. Na Cesti Maršala Tita na Jesenicah je v petek, 14. novembra, okoli dvajsete ure voznik osebnega avtomobila Silvo Ga-šperšič z Jesenic v bližini prehoda za pešce zadel 72-letno Marijo Markizeti z Jesenic. Zaradi hudih poškodb je Marki-zetijeva na kraju nesreče umrla. Zaradi neprimerne hitrosti je v soboto, 15. novembra, popoldne zapeljal s ceste Nova vas—Zapuže voznik osebnega avtomobila Vinko Polončič iz Dobrega polja pri Radovljici. Avtomobil je zapeljal s ceste v sadovnjak in se ustavil ob drevesu. Voznik jc bil v nesreči huje ranjen, na avtomobilu pa je za 5000 din škode. V soboto popoldne je na Visokem voznik mopeda Jože Pa-gon iz Hotemaž prehiteval osebni avtomobil ,ki ga je vozila Olga Sintič iz Kranja. Mopedisl je pri prehitevanju s komolcem zadel v avtomobil in padel. Huje ranjenega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na cesti med Golnikom in Goricami sta v nedeljo, 16. novembra, dopoldne trčila avtomobila. Voznik osebnega avtomobila Karel Hadoš z Raven pri Tržiču je zavil na levo stran ceste in s tem zaprl pot nasproti vozečemu avtomobilu, voznik Simon Car iz Medvod. Pri trčenju je nastalo na vozilih za 20.000 din škode. V nedeljo dopoldne se je na cesti prvega reda pri viaduktu Lešnica nenadoma ustavil voznik osebnega avtomobila italijanske registracije Roberto S?rdo. Zaradi tega je trčilo drug v drugega šest avtomobilov. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 8200 din. Na cesti med Kranjem in Brnikom se jc v ponedeljek p°* poldne pripetila bucla prometna nesreča, ki je terjala dve človeški življenji. Voznik osebnega avtomobila Anton Pavlic iz Domžal je iz neznanega vzroka peljal po levi strani ceste in pri tem trčil v osebni avtomobil, vozil ga je Jože Bitcnc iz Ljubljane, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Trčenje oben »prinčev« jc bilo tako hudo, da je Anton Pavlic umrl takoj, voznik Bitenc pa je umrl takoj zatem, ko je bil prepeljan-v bolnišnico Petra Der/aja v Ljubljani. Sopotnik v Bitence-vem avtomobilu Marjan MohoriĆ i/ (irada pri Cerkljah pa Je bil huje ranjen, škode na avtomobilih je za 30.000 din. Na škofjeloški cesti v Kranju se je istega dne zvečer pnPe~ tila prometna nezgoda vozniku osebnega avtermobila Franci Vilfanu iz Dorfarjev pri '/.abjiici. Voznik je vozil proti ^ran,[, in je z avtomobilom zadel Draga Orjača, ki se je s kolc*0.^ nenadoma zapeljal čez cesto. Kolesar je bil pri ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. tem l»"e L. M. Zahvala Ob boleči izgubi našega nepozabne;.;« sina, brat.«, očka in strica Franca Oselja se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam v teh težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali m nam i/iekli so/.aljc. Posebno zahvalo smo dolini izreči podjetju Creina Kranj, predvsem tovarišem Rcnku, Grudnu in Slebirju s sodelavci, za organiziranje pogreba, vsem gasilcem, posebno še članom domačega društva, častiti duhovščini za zadnje Spremstvo, govornikom za izrečene ganljive besede ob njegovem odprtem grobu. Nadalje pevcem s Prhnskovega in godbi i/. Kranja, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, posebno ustanovam in organizacijam ter vsem, ki sle ga v tako velikem številu spremili na poti v njegov prerani grob. Žalujoči: mama, bral Jernej m . .na Julka z. družinami ter šlelka s siiu kOOfl Francijcm Voglje, Vokto, Pšata, dne 2. novembra 1969 Z rednega letnega občnega zbora SK Triglav Vsem v Kranju enake možnosti Udeleženci letošnjega občnega zbora kranjskih smučarjev so podobno kot v prejšnjih letih razpravljali predvsem o dveh najbolj bolečih vprašanjih: o pomanjkanju ustreznih objektov za vadbo in o še vedno nerešenem finančnem vprašanju. Smučarski klub Triglav z dotacijo praktično komaj pokrije stroške za treninge. Le z veliko prizadevnostjo posameznih funkcionarjev, ki so zbrali nekaj dodatnih sredstev, je uspelo upravnemu odboru kluba, da je minulo sezono z največjo težavo bi ob varčevanju pripeljal do konca. Zdaj je pred vrati nova sezona, klubska blagajna Pa je prazna oziroma bo letna bilanca izkazovala ob novem letu najmanj 3 milijone S dinarjev primanjkljaja, ne da bi pri tem nabavili kakšno novo opremo. Ob upoštevanju izdatkov za nabavo novih smuči, katere morajo dobiti posamezni tekmovalci pred vadbo na snegu, pa bo ta primanjkljaj še občutno večji. Kljub racionalni potrošnji je primanjkljaj v klubu iz leta v leto večji. Vzrok je treba iskati tudi v DOMČa-nJu cen raznih storitev ob enaki dotaciji vsako leto. Kranjski smučarski kolektiv deluje nedvomno °a vseh klubov v najtežjih razmerah, vsi drugi imajo namreč plačano uporabo različnih objektov za vadbo in tekmovanja, smučarski klub pa mera iz ^rcJs'.cv za osnovno dejavnost kriti strošl /a iičnice in ke. je Kranj še vedno brez skakalnice, morajo skakalci vaditi zunaj Kranja, kar je povezano z velikimi dodatnimi stroški, ki jih drugi nimajo. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je klub potrošil letno društveno dotacijo samo za vadbo ob žičnicah in za treninge zunaj Kranja. Zatorej ni čudno, da kranjski smučarski kolektiv kljub prizadevnosti posameznih odbornikov zahaja iz leta v leto v vedno hujše finančne težave. Smučarji kranjskega Triglava so torej še vedno v neenakopravnem položaju v primerjavi z ostalimi športi v Kranju. Ce bi nekdo kril stroške za žičnice in za treninge na skakalnicah zunaj Kranja, potem bi klub vsekakor veliko lažje »dihal«. Vseh teh težav nimajo ostali športi v Kranju. To je nedvomno največja težava, ki tare SK Triglav že vrsto let in kot kaže pristojni občinski športni forumi ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da so kranjski smučarji v neenakopravnem položaju z drugimi klubi. V smučarskem klubu Triglav vidijo rešitev predvsem v tem, da bi klub prej ■! dodatno namenska sredstva za kritje stroškov vadbe ob žičnicah in za treninge skakalcev zunaj Kranja, dokler ne bo v Kranju zgrajena 75-mctrska ska-kcOiica. Ta sredstva bi morali seslavljavci letnih preračunov vsekakor upo-ItCVI ;i In zagotoviti primerna sredstva iz občinskega proračuna tako, kot za ostale športe v Kranju. Od nedelje do nedei;e NOGOMET — Z nedeljskim kolom v conski nogometni Hgi se je končal jesenski del prvenstva. V zadnjem kolu so gorenjski predstavniki dosegli naslednje rezultate: LTH : Triglav 0:0, Lesce : Sava 3:3 (1:3). Kranjski Triglav je zasedel tretje, LTH peto in Lesce enajsto mesto. NAMIZNI TENIS — Na zveznem pozivnem turnirju *a mladinec in mladinke v Ljubljani jc pri mladinkah Presencida Kianjčanka Jakopinova, ki se je uvi stila "a peto mesto. Med mladinci pa se jc Kranjčan Stare Uv'stil na sedmo mesto. HOKEJ NA LEDU — V 6. kolu so Jesenice v LJublja-nl premagale Slavijo z 10:4, Kranjska gora pa je na Jesenicah izgubila z Mcdveščakom s 4:8. V vodstvu so Jesenice s 3 točkami prednosti pred Oltmpljo, Kranjca gora pa jc s 4 točkami na četrtem mestu. Prlhod-ni» soboto je na sporedu sedmo kolo. Pari so naslednji: Ollmplja : Kranjska gora. Partizan : Jesenice ■ Mcdveščak : Slavlja. Gorenjski ekipi torej gostujeta. Jesenice so velik favorit, čeprav bodo nastopile v Beogradu. Kranjska gora pa bo verjetno klonila v hali •Ivoll. Remi v Kranju V šestem kolu so šahisti kranjskega Borca igrali neodločeno (4:4) z močno ekipo Domžal. Posamezni rezultati: Mali : Ivačič remi, Murcvec Vavpotič remi, Zbil : Cizelj remi, Matjašič : Lorbek 0:1, Ivanovič : Tre-bušak 0:1, Krek : Laznik remi. Naglic : Križe!j 1:0, Pire : Osolnik 1:0. F. Stagar K K Triglav republiški prvak K številnim uspehom v letošnjem letu so kegljači kranjskega Triglava minulo nedeljo dodali še enega. Na prvenstvu SRS. ki je bilo v Kranju, so osvojili v borbenih igrah prvo mesto in dosegli odličen rezultat 1863 podrtih kegljev. Deseterica kranjskega Triglava pa je bila hkrati edina ekipa na letošnjem prvenstvu, ki je pedria več kot 1800 kegljev. Na državino prvenstvo se je UVrstiiB ftt najboljših ekip. Z Gorenjske bo poleg Triglava nastopila še ekipa Jesenic, ki je osvojila na republiškem prvenstvu peto mesto z rezultatom 1719 podrtih kegljev. Na letošnjem prvenstvu SRS v borbenih igrah je nastopilo 27 ekip, z Gorenjske je nastopilo pet ekip. Kranjska gora je zasedla 12. mesto, Blektro — Kranj 14. in Ljubelj 20. mesto. J. J. Gladek poraz Dupelj Pred dnevi se je pričelo tekmovanje v občinski namiz-noteniški ligi Kranj. Prijavilo se je 25 ekip, ki so razdeljene v tri jakostne skupine. Rezultati 1. kola — I. skupina: Golnik : Naklo 2:5, Triglav I : Voklo I 5:2, Sava : Zabnica I 0:5, Dijaški dom : Duplje 5:0, 2. skupina — Kranj I : Visoko I 3:5, Duplje II : Proleter 5:0, Zabni-ca II : Triglav II 4:5, Naklo II : Voklo II 2:5, 3. skupina — Visoko II : Dijaški dom II 2:5, Triglav III : Naklo III 5:0, Olševek : Zabnica III 2:5, Šenčur : Cerklje preloženo. V 1. razredu je favorit Zabnica, v 2. Voklo m v 3. Triglav III. A. Novak Slovenija avto POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 10 Na zalogi vsa zimska oprema tudi vse vrste snežne verige Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Pionirji vračajo ugled nogometu Rezultati nogometašev kranjskega Triglava so v zadnjih letih sila skromni. Od nekdaj ene izmed najboljših enajsteric v Sloveniji je Triglav letos po 25 letih nastopanja v prvi republiški ligi zdrknil za stopnico nižje — v consko ligo. Njihova velika želja, da bi se ponovno vrndi med prvoligaše, se jim bo morda spomladi uresničila. Pomembnejše od povratka v republiško ligo pa je nedvomno prizadevno delo pri vzgoji mladih nogometašev. Znani nogometni strokovnjak Rudi Gros je letos prevzel vadbo pionirjev in rezultati njegovega dela so se že pokazali v jesenskem delu prvenstva, ko je pionirska ekipa Triglava osvojila naslov jesenskega prvaka Gorenjske. Odigrali so devet tekem in vedno zmagali z odlično razliko v golih 60:3. Barve Triglava so branili naslednji igralci: Melink, Be-hek, Blažek, Klajič I in II. Žagar, Kordež, Pompe, Je-senovec, Tivold, Mrak, Marčun, Stagar, Valant, Calič in Flander. Kapetan ekipe je bil Boris Mrak, najboljši strelec pa Pavle Marčun. Za uspeh ekipe pa so nedvomno še zaslužni predvsem Vlado Pompe. Dušan Stagar in Nejko Kordež. Ekipa je izredno disciplinirana tako na treningih kakor tudi na tekmovanjih. V letošnjem jesenskem delu prvenstva ni bil niti en igralec kaznovan. Disciplina, marljivost in dober uspeh mladih nogometašev v šoli so nedvomno kvalitete ekipe, ki je že pokazala zavidljive rezultate in, ki bi morala v bližji prihodnosti vrniti ugled kranjskemu nogometu. P. Didić Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo V soboto bomo objavili zadnjič glasovalni listek za izbor najboljšega gorenjskega športnika oziroma najboljšo gorenjsko ekipo, športnik, ki bo prejel na osnovi glasovalnih listkov največ točk, bo osvojil naslov najboljšega gorenjskega športnika za leto 1969. Enako velja seveda tudi za ekipe. Rezultate naše ankete pa bomo objavili v slavnostni številki ob dnevu republike. GLASOVALNI LISTEK NAJBOLJŠI GORENJSKI ŠPORTNIK Priimek in ime panoga 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 1. 2. 3. 4. 5. NAJBOLJŠA GORENJSKA EKIPA Klub panoga Listek izpolnil Zbirno mesto je bilo ob sedmih zjutraj na ploščadi pred občinsko skupščino v Kranju. Izžrebanci so bili zelo točni. Ze zjutraj smo pri- j čakovali, da nas čaka izredno lep in sonca poln dan, Oblaki na jutranjem nebu so bili redki, redki po tako slabem in deževnem vremenu. Organizatorja izleta za naše izžrebance Glas in Crei-na so gotovo malo slabše spali, saj so bila petkova vremenska poročila vznemirljiva. Povsod, kjer naj bi se peljali mi, so bile poplave. V Poljanski dolini, na Primorskem. Vendar se nas je vreme usmililo. Nekateri smo začeli resno razmišljati, da imajo organizatorji zveze s tistimi, ki komandirajo vremenu! Nekaj minut po 7. uri smo krenili. Še prej nas je naš fotograf pred odhodom par-krat pritisnil. Seveda sem mu prikimal. Svoje so opravili še predstavniki trgovskega podjetja Živila iz Kranja. Natovorili so nas z vrečkami, po'ni m i dobrot. »Da ne boste lačni,« so dejali. »Žejni pa tako in tako nc boste, saj na Primorskem ne manjka vina. Na pot smo odšli zares dobro oboroženi. Živila so vsakemu izletniku za primer slabosti podarile tudi mini i stekleničko konjaka. Podobno je storila še Specerija z Bleda. Zdravil je bilo torej dovolj ... I Dva mercedesa Creine sta potegnila. Zanimivo potovanje se je pričelo. Predstavim imj vam še »junake«, ki so vso pot tako vestno skrbaii za nas. Šoferja sta bila MIRO KANALEC in FRANCI GORICAN, vod- , nika pa IVICA MOIIORKO ter VIKTOR PERNE. KMALU SMO POSTALI PRIJATELJI Zdanilo se je. Dan je bil prekrasen, zato je biJo tudi razpoloženje izredno. Komaj smo se zavedli, je bila za nami Skofja Loka, Poljane. Kladje itd. V Kladju so hiše v takem bregu, pravijo, da so gospodinje pri štedilniku privezane, da sadijo fižol z brzostrelko in da slišijo četrtkov večer šele v soboto! No, lepa prispodoba in šala obenem. Takšnih in podobnih domislic ni zmanjkalo. Ivica in Jože (sedel jc čisto spredaj) sta se kar kosala, kdo bo izdrl boljši »vic« ali zastavil uganko. Dobro sta se ujemala. Tudi pri petju. Kmalu je z njima zapel ves av tobus. Vožnja je bila zanimiva. Opazovali smo naraslo in umazano Soro, namočene travnike in njive. Od Tribuše dalje nas je spremljala Idrij ca. Nič lepša mi bila. Na strmo in na nekaterih mestih slabo cesto smo pozabili. Le Jurja in Cirila je malo »prijelo«, tako da sta se založila z nepremočijivimi vrečkami. Uporabiti jih jima ni bilo treba. Jure se je sicer pošteno spotil, v Cerknem pa je bil že toliko zdrav, da si je privoščil dva deci rebule. Ni bil edini... »BOLNIŠNICA FRANJA« Po blatni in od dežja razmočeni stezi smo se povzpeli do edinstvenega partizanskega spomenika pri nas — bolnišnice Franja. Mnogi so jo prvič videli in se niso mogli načuditi, kako je mogel ta, za tiste čase naravnost čudovit objekt ostati prikrit. V njej se je zdravilo prek 500 ranjencev, borcev in aktivistov IX. korpusa in drugih slovenskih partizanskih enot. onea, veselja in rujnega vinca na pretek Po zares izdatnem kosilu v hotelu Neptun v Kanalu smo se odpravili proti naslednji postaji, viinski kleti Dobrovo v Brdih. Sprejel nas je prijazni upravnik inž. Sirk Tomo. Razkazal nam je trinadstropno orjaško viinsko klet, največjo na Primorskem in eno največjih 1 v republiki. Sprehajali smo se med ogromnimi 6500-litr-skimi sodi. jeklenimi cisternami, skladišči. Leto za letom dozori v teh sodovih na hektolitre svetovno anane briške rebule, tokajca in mer lota. Klet sprejme 660 vagonov grozdja. Iz njega pridelajo 5 milijonov 800 tisoč litrov vina, od toga 60 odstotkov rebule. Klet v Dobrovi je last kmetijske zadruge Brda. Na njenem območju je 800 hektarjev vinogradov. 110 hektarjev je družbenih, drugi so zasebni. V kleti je zaposlenih 37 ljudi, večina moških in so vsi poklicni kletarji. Inž. Sirk na* je po-učU, da se poprečna družina lahko preživi z 2 hektarjema vinograda, največ pa je takih, ki imajo 6 do 7 hektarjev goric. 70 odstotkov trte na Goriškem je dobre, ostala je manj kvalitetna. Po uradnem delu nas je čakal neuradni. V posebnem prostom kleti so bile za na> pripravljene dobrote, kakršne pridelujejo s;:mo v Dobrovi. Pristna domača v na Večina jc segala po rebuli. 1 NA SVIDENJE I PRIHODNJE LETO Dan se je začel umikati večeru, ko smo se poslovili od Dobrove in naših prijaznih gostiteljev. Presenečeni smo bili nad sprejemom. Žal nam je bilo, da se bo na izletu ustvarjena družba kmalu razbila in odšla na različne kraje, na vse konce Gorenjske i,n še dlje. Srečanja na izletu ne bomo kmalu poza; bili. Tistim izžrebancem, ki niso mogli na pet, je bilo gotovo žal. V roke mi je prišlo pismo, ki ga je napisala Kokalj Anica iz Preserij. Izžrebana je hda, a ni mogla na pot. Takole piše: »Zelo sem bila vesela novice, da sem izžrebana. Toda izleta se ne bom niogla udeležiti, ker že vol-njo na krajših progah težk« prenesem ... Mnogo sreč« pri vašem nadaljnjem del« in pa seveda na izletu vam želi vaša zvesta bralka Kokalj Anica.« To pisrno tni je pokazala njena nečakinja Kokalj Lojzka, ki se je namesto tete Anice udc!^ž'Ia izleta. V imenu bralcev, udeležencev izleta, najlepša hvala vsem, ki so nam ga omogo-MJ In bili z nami. V Imeni« teh pa hvala i/./.r •-»>:' BCfjj ki 90 poskrbeli ta ' razpoloženje hi vessije, da nam je bilo vsem skupaj 1* PO. J Košnjek Obdarili sta nas treonki podjetji Živila Iz Kranja... Marsikateremu partizanu je prav ta, v grapi stisnjena bolnišnica, rešila življenje. Resnično, srečanje z. njo je pravo doživetje, četudi si jo kdaj prej že videl. Vse do potankosti smo si ogledali. Pri lom sla nam s svojim znanjem pomagala vodnika Ivica in Viktor ter Franc Ko-nobelj, ki je bi! med NOB na tem področju. PO IZDATNEM KOSILU DOBRA KAPLJICA Zgodaj popoldne smo pri-romali v Kanal Spremljala nas je toliko opevana in v zgodovini noš t otoki a t krvava Soča. V soboto je bila kalna, deroča, naravnost strašna. Bruhala je prek zapornic Doblarja in Plav. Ilropeće sc jc zvijala v vrtincih. In Specerija z Bleda — Foto: F. Perdan