ftev. 144. O Llnbljanl, v ponedeljek, dne 26. lunljo 1905. Velja po pošti: za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za letrt leta „ „ 5'— za cn mesec ,, „ 1-70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list zn slovenski narod uto mm. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... It „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Frl večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. RuMji slovenskega vseučilišča. Izjava učnega ministra Hartelna je globoko zadela Slovence. A vsebina njegovih besed nam odkriva stvari, ki morajo z gnevom napolniti srce vsakemu Slovencu. Da se položaj pozna od vseh strani, hočemo podati pregled zadnjih dogodkov. »Slovanska zveza" je storila vse korake, da se zagotovi ustanovitev slovenskega vseučilišča. Dr. Šusteršič je pridobil Mladočehe, katerih načelnik dr. Pacak mu je dal besedo, še ko je bil ministerski predsednik dr. Korber, da se smatrajo Mladočehi v tem vprašanju solidarne z Jugoslovani. Prišel je baron Gautsch, ki je začel loviti Čehe z raznimi obljubami, tako da je pod vtiskom njegove znane izjave dr. Kra-maf izjavil, da Cehi ne bodo delali zaprek rešitvi proračuna. V seji načelnikov klnbov je pa dr. Šusteršič že prej bil naznanil stališče Slovanske zveze" dr. Pacaku. Od strani »Slovanske zveze" se je storilo vse, kar je bilo mogoče. Dr. Šusteršič ie bil pri baronu Gautschu in zahteval od ijega, da naj takoj pri prvem branju pro-ačuna poda tudi glede Slovencev obvezno vladno izjavo za ustanovitev slovenskega vseučilišča. V proračunskem odseku je pa poslanec Robič stavil odločno in javno zahtevo. „Slovanska zveza" more pokazati torej na resno delo in prizadevanje, da se uresniči slovensko vseučilišče. Drugače so delali liberalci. Nj ihova zveza z Nemci, zvarjena v sanjskem deželnem zboru, i h veže tudi na Dunaju. Delali io popolnoma po načrtu Vsenemcev, iki hočejo preprečiti slovensko vseučilišče. Ali ne vstane v državnem zboru poslanec Plantan in izjavi, da se Slovencem nič ne mudi za vseučilisče, da itak še ni vse pripravljeno in da so Slovenci zadovoljni, če se jim le zakonito zagotovi, da bo nekoč ustanovljeno vseučilišče v Ljubljani? Vse je ostrmelo, ko je slovenski poslanec tako govoril v državni zbornici. Pa je prišlo še huje. Liberalci in Nemci so vedeli, da je bil dr. Šusteršič pri Gautschu, vedeli so, da je »Slovanska zveza" povsod poizkusila vse, «da pridobi vlado in večino za slovensko vseučilišče. Prišel je odločilni trenutek. Storiti so morali torej nekaj, kar bi ubilo pred zbornico zastopnike slovenskega naroda in pokazalo za vselej, da je na Slovenskem liberalizem tako razdrl slovenski živelj, da mu gospodari Nemec po liberalni zvezi. Ta dokaz je doprinesel dr. Tavčar, ki je nastopil z Barbom in Franko S t e i n o m ravno takrat, ko je bila zadeva slovenskega vseučilišča v odločilnem stadiju. Za slovensko vseučilišče se je bil izjavil ljubljanski škof. Torej po njem! In nato po posameznih poslancih »Slovanske zveze"! [Bil je gnusen prizor, ko je poslanec lonega mesta, ki prosi za vseučilišče, pred zbornico blatil v zvezi s smrtnimi sovražniki slovenskega naroda najodločnejše boritelje za slovensko univerzo. Mož, ki se je trudil dokazati državni zbornici, da je slovenski narod za stoletja zao- stal, bedast in »pomeksikanjen", torej nesposoben za vseučilišče, je hotel umazati čast možem, ki se bore za to idejo »Slovanska zveza" se je takoj, ko je videla, kako se stvar suče, posvetovala in uredila po tem svojej razmerje do ivlade. Liberalci — nič S^rfidpbftra^ svojo maršruto od Nemcev — tej~%erl8jim treba posvetovati! In res, ko je v seji načelnikov klubov dr. Šusteršič podal svojo izjavo, n i bilo čuti dr. Ferjančiča. Ta ni podal nikake izjave za slovensko vseučilišče. Izgovor, da to ni bilo potrebno, je jalov. Kajti v odločilnem t r e n o t k u, ko se posvetujejo načelniki klubov o svojem postopanju glede na svoje najvažnejše zadeve, bi bil m o r a 1 dr. Ferjančič govoriti. A on je molčal; pustil je dr. Šusteršiča, naj se sam vojskuje za slovensko vseučilišče! Pritisk »Slovanske zveze" je pa nagnil učnega ministra, da je govoril javno v zbornici. In tu smo slišali besede, ki nam odkrivajo, da se je za kulisami zgodilo veliko izdajstvo. Minister je sicer priznal upravičenost slovenske zahteve, a je navedel zato razlog, ki ga bodo Nemci izpodbijali. Rekel je, da je treba zato slovanskih visokih šol, ker imamo slovanske srednje šole, s katerih prihajajo dijaki, ki ne znajo nemščine. A to ni pravi razlog. Slovensko vseučilišče zahtevajo praktične potrebe vsega našega ljudstva. Stanje naših srednjih šol že zdaj ni pravično, in zato se naj nikar ne jemlje za zgled drugim vrstam šolstva. Pa to je teoretična stvar. A za dejanski položaj je pomenljivo to, da je napovedal učni minister, da če se ustanovi v Ljubljani vseučilišče, se bo več strok poučevalo v nemškemjeziku. Ali si vlada tako misli slovensko vseučilišče ? Ta novi način rešitve vseučiliškega vprašanja nas je pa tem bolj iznenadil, ker je minister doslovno rekel: »Slovenci sami so izrekli željo, da se neka vrsta predavanj vrši v nemškem jeziku, in s tem je mogoče, ustreči nemškim željam, izrečenim vkranjskem deželnem zboru". Kdo so ti »Slovenci" ? Mi za gotovo vemo, da ni te »želje" izrekel noben poslanec »Slovanske zveze". Ti »Slovenci" morejo biti torej edino le liberalci. Da, mi stojimo tu pred novim izdajstvom slovensko-nemške zveze. Minister se sklicuje na kranjski deželni zbor, v katerem gospodari zdaj ona zveza, po kateri so liberalni Nemci dejanski vladarji dežele. Torej se mora ustreči pred vsem nemškim željam. Če jih je tudi le 5 % v deželi, a v kranjskem deželnem zboru so po vednem izdajstvu liberalnih Slovencev gospodujoča stranka. To dejstvo je vrgel učni minister v obraz slovenskim poslancem pred celo zbornico ! Pa ne dovolj, da so pripomogli libe ralci Nemcem do moči, oni so še sami izrecno izdali slovensko stvar s tem, da so se izrekli proti ministru v smislu, diktiranem jim od barona Schwegla. Tako daleč gre slovensko-nemška zveza, da so slovenski liberalci tudi na Dunaju morali podati ravno tako izjavo, kakršno je diktiral v kranjskem deželnem zboru baron Schwegel! Vihar ogorčenja se mora dvigniti proti takemu početju ! A še dalje gredo ti ljudje. Sobotni »Narod" se škodoželjno veseli, da je tako prišlo. On priznava, da je to plod razdvojenosti slovenske delegacije. A on prizna tudi, da so liberalci nalašč naredili to izdajstvo, zato, da bi razdrli uspeh »Slovanske zveze". Sobotni .Narod" pripoveduje v suhih besedah, da je bilo to maščevanje nad dr. Šusteršičem zato, ker ni hotel osnovati državnozborskega kluba, v katerem bi bili nosili liberalci prvi zvonec. Videč, da je stala »Slovanska zveza" že pred uspehom, se je dr. Ferjančič umaknil v seji klub >vih načelnikov in so pristali tisti »Slovenci", na katere se minister sklicuje, k Schweglovi zahtevi. Taki so sadovi te nesrečne zveze. Kaj pomaga, če Hribarji in Majaroni peticioni-rajo za ljubljansko vseučilišče! Baron Schvvegel pravi: Dobro, a predavalo se bo na njem nemško ! In vlada jim pravi: Seveda, saj ste s Schweglom v zvezi in morate to odobravati. Kdaj bo konec teh neznosnih razmer ? Revolucija u Lodzu. Iz Rusije so zopet došla poročila o krvavih izgredih. Pravcata vstaja je pa bila v Lodzu. V četrtek so bile v Lodzu resne demonstracije. Na tisoče delavcev je korakalo z rdečimi zastavami na čelu po mestu. Na Frančiškanski cesti je narasla množica na 70.000, ki so korakali popolnoma mirno na Rinški trg. Na Andrejevi cesti so se spopadli prvič z vojaki in nato so zgradili delavci prvo barikado. Iz Varšave poročajo, da je vojaštvo v Lodzu oddalo nad sto strelov. Dogajali so se grozni prizori. Mrliči so ležali cel dan po cestah. Ljudstvo je rabilo v boju z vojaki steklene šipe, opeko, revolverje in mrtvim vojakom vzeto orožje. Z a-prte so vse trgovine, kavarne, hoteli in tovarne. Vojaštvo je zasedlo vse ulice in ceste. Pretrgane so brzojavne in telefonske žice. Ubitih je mnogo kazakov, vojakov in častnikov. Množica je zgradila ponoči nad 24 novih barikad, a so jih vzeli vojaki. V mrtvašnicah leži vse polno mrličev. V bolnišnice in mrtvašnice ne puste kazaki ljudi. Z nagajkami so razgnali kazaki žene, ki so hotele obiskati svojce. Meščanstvo zapušča v divjem begu Lodz, kjer se pleni in požiga. Ker je za vzdržavanje reda premalo vojaštva, so brzojavili v Varšavo po pomoč. Celo noč je trajal v soboto 24. t. m v Lodzu boj. Neprestano je bilo čuti vojaške strele. Š t e vilo mrtvih in ranjencev cenijo na 200 0, med njimi mnogo vojakov. Vrženi sta bili dve bombi. Berolinski »Lokalanzeiger" javlja, da je med težkoranjenimi častniki tudi polkovnik Andrajov. Mestna ambulanca je bila 2 3. t. m. pozvana dve-stopedesetkrat na pomoč, pa se je mogla odzvati komaj v polovici slučajev. Ranjence so večinoma umirajoče prenesli v bolnico. Ležali so pod hodnikih, dvoriščih in stopnjicah. Ponoči so streljali iz neke hiše v ulici Konstantinovska na vojake. Ti so hišo razdejali in umorili vse prebivalce hiše. Proti vstašem se je borilo 4 pehotnih, en dragonski inen k a z a š k i polk. Delavci so izpremeniti dve hiši v Poštni ulici v trdnjavi. Dve stotniji kazakov sta rabili cel dan, da sta vzeli z naskokom hiši. Delavci so zelo varčevali s strelivom, a kazaki so streljali celi dan na barikade. Iz Varšave poročajo, da je v L o d -zu popolna vstaja. V soboto so zgradili delavci sedem novih barikad iz tramvajskih vozov, kočij, voz, trotoarnih plošč in pohištva. Vojaki so osvojili barikade po dvanajsturnem boju. Tudi 25. t. m. s o s e nadaljevali boji med vojaštvom in vstaši po ulicah in nekaterih barikadah. »Magdeburger Ztg." poroča iz Lodza: Tudi ponoči dne 25. t m. je trajal celo noč boj. Cele ceste so popolnoma opustošene. Mesto izgleda, kakor da so je oplenili Tartari. Policija je naznanila že v četrtek nekaterim boljšim rodbinam, naj zapuste mesto, ker se je bati nemirov. List opisuje dogodke takole: Preoblečeni policisti so vprizorili pred Maksimovo kavarno izgred, pri katerem so klicali in huj-skali proti vladi in peli prekucijske pesmi ter metali v kavarno kamenje. Pridružilo se jim je mnogo ljudi, ki so nadaljevali izgrede, nakar so izginili policisti. Pametni delavci so opominjali množico, naj bode mirna, a nastopili so že dragonci in kazaki, ki so mahali s sabljami na množico. Ubitih je bilo 150 oseb. Vsled tega so pričeli delavci graditi barikade, nakar so vzbruhnili nemiri. Vojaštvo je nastopalo nad vse silovito. Morili so oelo žene in otroke. O p u -stošili so tudi n e k o g i m n a z i j o in so pretepli več gimnazijcev do smrti. Vojaki so plenili prodajalne za žganje in se opijanili. Število žrtev cenijo na 2200 oseb. Prebivalstvo je grozno prestrašeno in beži. Tudi lodska okolica je v vstaji. Vojaška posadka v Lodzu šteje 10000 mož pod poveljstvom generala Certkova. »Lokalanzeiger" poroča, da je umorjena med drugimi hči berolinskega tovarnarja Zilbast in tovarnar Neumann. »Beri. Tageblatt" poroča, da je bilo ubitih veliko častnikov in vojakov. Iz Varšave dohajajo neprenehoma vojaška ojačenja. »Hamburger Nachrichten" poročajo, da so ©plenili vstaši posestvo velikega kneza Cirila v okolici Lodza. Vojaško stražo so porazili. Odposlani polk je došel prepozno. Rusko-juponska vojska. Bitka se že vrši ? London, 26. junija. Njujorški listi dobivajo od svojih dopisnikov na bojišču brzojavke, da se odločilna bitka že vrši. — Japonci so si osvojili že važne ruske postojanke. V Mandžuriji. London, 24. junija. V peterburških vojaških krogih raste vznemirjenje, ker še vedno ni poročil z mandžurskega bojišča. Sodi se, da je Ojama nalašč nekoliko ustavil svoje prodiranje, ker hoče počakati sodelovanja vzhodnih kolon, ki naj obkolijo Lineviča. Rusi s severne Koreje. London, 25. junija. »Daily Telegraph" poroča iz Tokia: Ruske čete, ki so zapustile severno Korejo, so bile močne 12.000 mož ter so imele seboj 16 topov. Med zalivom Posjet in Vladivostokom stoji baje 30.000 Rusov. Ruska vojna blagajna. Peterburg, 24. junija. Sedaj se je doznalo, da se je posrečilo rešiti vojno blagajno brodovja Roždestvenskega pred bitko pri Cušimi ter jo spraviti v varnost. — Ob pricetku bitke jo je glavni zakladnik bro-dovja, kapitan Somito, v znesku več milijonov rubljev sprejel na visokem morju in 28 maja privedel v Čifu. Truplo admirala Folkerzama. Listi so sedili, da se je truplo ubitega udmirala Folkerzama potopile z oklopnico „Oslablja". Sedaj se poroča, da so to truplo pripeljali v Sangaj, odkoder ga bodo na prošnjo njegove vdove prepeljali v Rusijo. Roždestvenski umobolen? London, 26. junija. Neka tukajšnja brzojavna agentura poroča iz Tokia, da admiral Roždestvenski v bolnišnici v Sasehu postaja umobolen. Dvignjen „Bajan". Tokio, 24 junija. Poveljnik Port Arturja poroča, da se je posrečilo, dvigniti oklopno križarko »Bajan". Sahalin — ne bo prodan. Peterburg, 24. junija. Prejšnji namestnik na vzhodu, admiral Aleksejev je dejal, da Rusija ne more prodati otoka Američanom S Sahalinom bi Rusija izgubila zadnji pristop k odprtemu morju in bi morala zapustiti Poamurje. Res so ruski vladi došle ponudbe za nakup Sahalina, a ne od ameriške strani, ampak od zaseb nikov, ki hočejo izkoristiti silno bogastvo na Sabalinu. Bila je glavna napaka Rusije, da ni dvignila ogromnih zakladov na Sa-halinu, ampak napravila iz otoka naselbino za pregnance. O miru. London, 24. junija. Japonski poslanik v Washingtonu se je sinoči tri ure raz-govarjal z Rooseveltom v .beli hiši". Ko ga je pozneje neki časnikar prašal glede premirja, je odgovoril, da se morajo poprej urediti neke zadeve. N e \v - J o r k , 24 junija. „New York-World" poroča, da je Roosevelt opustil vsako nado na premirje. Sedaj izkuša doseči le, da se naj kmalu snidejo pooblaščenci. Japonska je formalno naznanila, da ne dovoli premirja prej, dokler Rusija v principu ne pristane na vojao odškodnino v gotovini. Peterburg, 24. junija. Aleksejev je dejal, da Rusija ne bo odstopila ozemlja, niti ne bo plačala vojne odškodnine. London, 24. junija. O vprašinju vojne odškodnine se ruski listi izražajo danes odkrito. Med drugim pravijo, da bi bilo pametnejše, ako Rusija naravnost odreče vojno odškodnino ter rajše dovoli odstop ozemlja. London, 24. junija. Ruski pooblaščenci za mirovna pogajanja v Washingtonu so dobili pooblastilo k sklepu miru za slučaj, da so japonski pogoji sprejemljivi. Berolin, 24. junija. Iz New Yorka poročajo: Poročilo iz Washingto«a trdi, da je bila brezuspešna Rooseveltova prošnja na carja, naj prosi za premirje. London, 24 junija. .Standard" poroča: P-rgajanja o mirovni konferenci v Wa-shingtonu se nadaljujejo; zunanji urad pa sedaj še ne more poročati več. Avstrijske vojaške priprave v južnih Tirolah. „Corriere della Sera" poroča iz Ale o velikih vojaških pripravah. V Trento so pripeljali mnogo topov in jih spravili v trdnjave Doss Trento, Lard ire, Giudicario in v trdnjave, ki stražijo ceste ob strani jezer Levico in Caldonazzo. V Carvari (na Ladin-skem) so napravili veliko zalogo orožja, živil pa v Vaiarsi (na cesti iz Rovereda v Vicenzo na Laškem). V ta okraj so prišli častniki, da proučujejo, kako zgraditi trdnjave, ki naj zapi6 pota. Ravnotako skup-ljajo orožje in živila r Colle Santa Lucia, v Livincllongo in v visoki planini Corde-vole, par korakov od italijanske meje. Vzl skega dijaštva na Dunaju je bil v soboto. Sprejel je resolucijo, v kateri zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani ter protestira proti preložitvi italijanske pravne fakultete v Trst. Shod je pozval slovenske in hrvaške poslance, naj, če treba, z obstrukcijo dosežejo slovenske zahteve. Obrtna novela v parlamentu. Med člani obrtnega odseka se pojavlja gibanje, ki meri na to, da se pododbor izpremeni v posebno komisijo in da zbornica v to privoli s plenarnim sklepom. Ta posebni obrtni odsek določijo za permanentnega, da se bo posvetoval o obrtni noveli in izdela do-tične predloge za zbornico. Če se to uresniči, nameravajo zborovati v tem odseku do konca julija, potem ga pa zopet sklicati v začetku septembra. Blamaža se nadaljuje. „Slov. Narod" še zdaj ni popravil svojega „poro-čila iz državnega zbora", v katerem je videl, da se je dr. Kreku v državnem zboru, »trebušček tresel", dasi niti državni poslanec ni. Ni popravil laži, da je dr. Susteršič bil „mora!ično justificiran" in da je govoril v zbornici dasi ga niti na Dunaju ni bilo tedaj! Tako malo spoštovanja ima do svojih naročnikov, da se mu ne zdi vredno, jim priznati resnice, dasi jih je tako podlo nalagal. In se dobe še ljudje, ki ne izpregle-dajo, da ta list „od laži živi!" — Ali je Kranjska že pod Italijo? 22. t. m. si je ogledovalo nekaj i članov tržaškega in videmskega italijanskega planinskega društva postojnsko jamo. — Iz „Piccola" smo izvedeli, da Lahi niso prekrstili s»mo Postojno v „Postumia", ampak so tudi Planini dali ime »Albiniana!" Laška impertinenca smrdi res že do oblakov. — Ppomoviran ie bil v Clevelan-du Slovenec g. Jakob Seliškar, doma iz Dola pri Polhovem Gradcu, za doktorja zdravilstva. — Slavnost 25 letnice ,katoliškega bralnega in izobraževalnega društva v Gorjah se je vršila včeraj vkljub slabemu vremenu ob precejšnji udeležbi. Zastopanih je bilo mnogo društev z devetimi zastavami. Poročilo sledi. — Tatvina v Trstu. Zadnje dni sta bila v Trstu ukradena dva srebrna svetilnika v vrednosti 600 kron, štirji srebrni ključi, 3 srebrni samovari in srebrn bokal. V vseh teh rečeh so bili vrezane črke E R. in E. V. — Stavkujoči konviktovci. Iz Tridenta poročajo, da stavkajo gojenci ondotnega knezoškofijskega konvikta. Nekateri izmed njih so bili namreč določeni, da se udeleže zgodovinskega obhoda pri Virgilovi slavnosti na slavnostnih vozovih pri živečih podobah. Slavnostni odbor je v naglici najel nekaj gojencev mestnih zavodov, proti stavkujočim konviktovcem pa je vodstvo naperilo disciplinarno preiskavo. — „Lega(( se razširja po celi Istri. Namestništvo je potrdilo pravila podružnice „Lege", ustanovljene pri sv. Vin-cencu (v južni Istri). — Vreme na našem jugu. Jadransko morje je nemirno in burno, ker prevladuje močen veter vzhod sever-vzhod. Zato povsod menijo, da bo vreme ostalo še dolgo časa izpremenljivo. — Srbi na Slovenskem. Dne 13. julija bo krenilo več Srbov iz Bdlgrtda na izlet na Slovensko. Izleta se udeleži cvet belgradske inteligence ia najuglednejši bel-gradski meščani. Pot bo trajala 4 dni, pose-tili bodo tudi Ljubljano. V Belgradu se vse živo zanima za ta izlet, katerega Srbi vračajo Slovencem, ki so obiskali Belgrad ob priliki kraljevega kronanja. Predlog, naj se priredi ta pohod, je stavil Slovenec Janko Vukasovid, pehotni podpolkovnik in poveljnik'belgradske žandarmerije; a poleg njega se trudijo za lepo prireditev gospodje dr. Jovan C v i j i c , profesor geografije na bel-gradskem vseučilišču, Milutin S t e p a n e -vič, član glavne kontrole, trgovec Marko Vuletic (Stibilj) in urednik „Politike", Slovenec Vladislav R i b n i k a r. Za izlet s e je prijavilo večje število srbskih častnikov in dam. _ Ob priliki odkritja Prešernovega spomenika s e b o o r g a n i z i-r a 1 še večji izletvLjubljano. — Umrl je v Trstu v dobi 67 let g. Jakob Cuček, rojen v Starišici, okraj Postojna, ki se je dolgo vrsto let bavil s kupčijo z lesom. — Naš rojak g. Fr. Bučar, dvorni operni pevec na operi v Weimaru, je obiskal te dni s svojo gospo soprogo Ljubljano in svoj rojstni kraj Postojno. — Dva milijona kron škode je napravila toča, ki je padala 24 t. m. v okolici G r a d i š k e. Največ jo je bilo v Sv. Lovrencu pri Moši. Tri kosi toče so tehtali en kilogram - Okoli Kormina je tudi napravila toča strahovito škodo. Ne kega vola, ki je bil na paši, je tako hudo pobila, da so ga morali takoj zaklati. V vseh teh okrajih je uničen ves pridelek do najmanjšega zrnca. Več ljudi je toča ranila do krvi. — Od druge strani se nam poroča: V petek, dne 23. t. m. je toča silno razsajala začenši v Italiji okolici Cividada skozi za-padna Brda. Najbolj prizadete vasi v Brdih so Mernik, Krušovlje, Neblo, Barbana, Fle-ana Medana, dalje v Furlaniji: Rusig, Spesa, Kopriva, St. Lovrenc. Do Gradišča je popolnoma uničen ves poljski pridelek. Toča je padala 20 mi-nut m je pokrila zemljo 15 cm. debelo. — Toča je bila debeljša kot kokošje jajce. — Stavka opekarskih delavcev na Vrhniki je končana, ker so dobili zvišane plače. m ~ Podružnico „Slov. plan. društva" ustanove v Litiji. — Nesreča. V Radohi, okraj Novo mesto je tovarniški delavec Mat. Vidgaj prišel med stroj, ki ga je popolnoma stri Vid-gaj je bil v par trenotkih mrtev. — Žganje — morilec. V Slavini se je 35!etni delavec Alojzij Nagode iz Kraš napil zganja in umrl. r ^ La"9°ba,,dskih grobov so v Lajhu v Kranju doslej prekopali 120. * T "finske kaprice. Lo- i V3^,1 llstl tožijo, da je pri procesiji sv. rešnj. telesa bila tudi »cirilmetodijska" zastava, katero so nesli »italijanski" (!) otro-čiči hrvaške šole. Procesije se ni udeležil slavni renegatski magistrat in še slavnejša mestna godba, kar pa ni nikdo obžaloval — Velika nesreča pni Reki. v htazih, podobčini reški se je zgodila ve- lika nesreča. Trije otroki Jožefa Mahne so se igrali na vozu, ki je bil na nekem strmcu. Kar se jame voz pomikati navzdol; Jožef Mahne star 5 in pol let se zvrne in ostane na mestu mrtev. T?ča ""Povila strašno Škodo. Iz Boh. Bistrice se nam piše z dne 23. t. mes : Celo dopoldne bila je neznosna soparica. Toplomer je kazal 20 sto pinj. Polagoma so se začeli črnosivi oblaki zbirati od Triglavskega pogorja proti Črni prsti vedno gosteje. Bali smo se nevihte. In po pravici. Kmalu popoldne začele so kapati debele dežne kaplje, za njimi tupatam kako zrno toč,;, na to pa se vsuje med gromom in bliskom toča, debela kakor orehi v toliki množini, da je bilo hipoma vse belo Skoraj pol ure je neprenehoma uničevala polje in sadje. V trenutku je pogled v naravo, kakor po zimi, ko zapade prvi sneg gore in dolino. Zilostno hite kmetovalci na polje gle dat uničen trud znoja in trpljenja. Do cela uničena je bukova dolina ter fužinarsko polje ob jezeru. Skoda je velik a. Na petdeset let, tako pripovedujejo najstarejši Bohinjci, ne pomnijo, da bi bila kdajtoča napravila toliko škode, kakor danes. Toplomer je padel od 20 na 12 stopinj. — Topliške novice. T u k a j š- nje gorke kopeli rabi sedaj okoli 80 ljudi, največ srednjega stanu in vojakov. Te dni je došel iz Ljubljane c. in kr. polkovnik L u k a n c pl. Savenburg, dalje poveljnik gasilcev g. S t r i c e 1 j in hišni posestnik Bortolo Tomšič. Kme tiško ljudstvo je začelo v večjem številu prihajati, zlasti Bili Kranjci in Kranjice. Nekaterim je kopanje zelo koristilo. Veteran iz Mojstrane Mihael A n c e 1 j, ki se je pod Radeckijem na Laškem boril, 80 let star, je prišel zelo slab v Toplice. Lani ga je puh strele oplazil, da je bil po vsem životu otrpnjen. Pohvalil se je, da gre prav dobro ozdravljen nazaj na Gorenjsko. Isto-tako je dekletu Mariji G a r t n e r iz Pod lonka kopanje potegnilo revmatizem iz ži vota. Popolnoma zdrava in krepka se je vrnila v Selško dolino in se jokala pri od hodu, tako ji je v Toplicah dopadlo. -Tukajšnjega župnika je znani liberalni dopisun zaradi neke pridige v »Narodu« povaljal. Gosp župnik je bil že kot kaplan zaradi svojega narodnega mišljenja večkrat v nekdanjem nemškutarskem „Lii- bacher Wochenblattu", sedaj pa je sloven skim liberalcem trn v peti in kost v grlu. Toda on se malo zmeni za to, kaj piše o njem liberalna žvirca. G. župnik je že pridigal pred visokimi dostojanstveniki vseh krogov in dobro premisli, kaj pove. Tudi govor z dne 21. maja 1905 ima doma spisan od besede do besede. Sestavljen je na podlagi pridige slavnega govornika škofa Slomška v zbranih spisih 6. knjige, stran 439 in dr. Jakoba Schmitta v zborniku iz 1. 1882: „Bolezni odkod in čemu?" Zbornik je izšel s škofijsko aprobacijo „Freiburg im Breisgau". Liberalni cunjar, ki nabira farško blago po novomeški okolici, naj pride enkrat sam župnika poslušat morda bo govor bolje razumel kot njegov referent na koru Gregorc. Par stavkov iztrgati iz celote in krivo obrniti, je prav lahko, toda pošteno to ni. Slomšek piše: „Bog je izprva ustvaril vse dobro ia popolno, greh pa je to pokvaril in prinesel vse hudo na svet". Kateri katoličan more to tajiti? Medicinsko gotovo je, da mnogo bolezni zakrivijo ljudje sami. Treba je le pogledati v velike mestne bolnice, zlasti nekatere oddelke, kjer ležijo žrtve greha. Bog pa tudi lahko na izreden način bolezen pošlje in ima pri tem svoje namene, ki so le njemu znani. Največji škodljivec in bacil človeškega rodu pa je bil i?reh in bo ostal, kakor tudi spada med naj hujše bacile liberalni „Narodov" dopisnik m blatober novomeške okolice. Se nekaj iz Toplic. Letošnja kopališka sezona, ki glede obiska vsled neopravičenega strahu pred miliarijo daleč zaostaja za onimi prejšnjih let, je dobila nenavaden sijaj po prihodu visokorodne voj-vodmje Marije Meklenburg - Sverinske Visoka gospa se od mladosti zanima za zgodovino in starinoslovje ter se zadnji čas marljivo bavi z izkopavanjem prazgodovinskih predmetov tudi zategadelj, ker najde v izkopavanju mnogo razvedrila v težki beli vsled izgube očeta kneza Hugona Windish graetza m najstarejšega sina Pavla, ki je služil kot poročnik v nemški mornarici. — Kopala je letos že na Vačah, v Smarjeti, v Brusnicah in zdaj koplje gomile v taborskem griču pri Toplicah. Doslej se ji ni posrečilo kaj posebno znamenitega na dan spraviti, morebiti bo poslej kaj bolj srečna. — Obiskal jo je te dni stric Ernest knez Win-dischgraetz, tudi vnet nabiralec starin, ki ima na Dunaju in v svoji vili na Bledu ve like zbirke izkopin posebno orožja in denarjev. Obiskal je tudi g. župnika ter mu dal mnogo podatkov za življenjepis lani v Planini umrlega brata kneza hugona — Kako avanzira nemški uradnik ? Sporočili smo, da je imenovan višjim poštnim kontrolorjem znani kon- trolor Neumann. To imenovanje je res značilno v marsikaterem oziru. Neumann je trd, zagrizen Nemec, ki sovraži Slovence, ter se mu v nemški nadutosti ni zdelo vredno tekom dolgega službovanja priučiti se slovenščine. Sicer tudi laški ne zna, le tako za veliko silo. Izvežban je le za službo pri brzojavnem oddelku. Pričakovati m bilo nič drugega nego to, da pojde ta nemški človek v pokoj, ker ima že 46 (beri počasi: šestinštirideset) let službe, namreč vštetih vojaških 12 let. Ali kaj se je zgodilo ? Tam pred časom je bil ta zagrizenec, katerega nikdo ne mara na pošti, katerega se podložni mu uradniki bojijo kakor hudič križa, kandidat celo za mesto višjega upravitelja v Gorici ! Ali to bi bilo le predebelo, zato so se tudi Lahi upirali. Toda posrečilo se mu je vendar, da je imenovan višjim kontrolorjem. Iz Gorice so preme stili pred časom drugega višjega kontrolorja v Trst, da je napravil prostor Neu-mannu v Gorici ! Sicer je erar drugače skop ter ne dd uradnikom niti krajcarja re-munerac je pa če delajo ob raznih prilikah kakor ob praznikih, kot črne živina, v tem slučaju pa se je izvršilo ex off i premeščenje, erar je plačal trimesečno plačo in troške premeščeuja, kar znaša za osmi razred več stotakov, in imenovan je ljubljenec goriški Neumann. Najlepše pa je to : Ker ima mož 46 (beri počasi šestinštirideset) let službe, bi ne mogel avanzirati, marveč po obstoječih določbah bi moral iti v pokoj. Pa kaj seje zgodilo ? Neumann je drage volje »odstopil" tistih 12 let erarju (najbrže so mu svetovali, naj tako stori !), tako da bi ne imel še 40 let službe — in imenovan je bil višjim poštnim kontrolorjem za Gorico. — Kaj takega je mogoče le pri nemškem uradniku Slovenca bi bili pognali v pokoj, Nemec pa naj ostane ! XT — Mačka povzročila ogenj. Na rokluki pri Gorjah so pogorele stavbe Pustovega posestva, ki je sedaj last barona Schwegla. Ogenj je povzročila mačka, ki se je v peči zažgala in potem goreča letela po hiši. Malo je manjkalo, da nista zgoreli tudi dve ženski — Razpis Strossmayerjeve ustanove. V spomin in slavo velikemu Slavjanu vladiki Josipu Juraju Stroesma-yerju ustanovilo je .Pisateljsko podporno društvo" v Ljubljani „Strossmayer-j e v o ustanovo" in je določilo v ta namen za letos znesek 5 0 k r o n. Do te ustanove imajo pravico do podpore potrebni slovenski pisatelji. Vabimo torej svoje tovariše na književnem polju, kateri mislijo na to ustanovo, naj se pismeno oglase do 1. avgusta 1905 leta. — V Ljubljani, dne 24. junija 1905 Pisateljsko podporno društvo. Anton Trstenjak, podpredsednik. — V zadevi podržavljanja zasebnih železnic bo jutri v drž. zboru konferenca interesiranih parlamentarnih strank. Konferenco so sklicali Mlado-čehi. — V Belgradu je sklenila srbska vlada, da sezida palačo za znanstveno akademijo in državno knjižnico. — Za šmarijsko dekanijo bo sestanek Sodalitatis 3. julija 1.1. v S t. V i d u na Dolenjskem ob 9 uri. — Ustanovni shod deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem vršil se je dne 24. t. m. v mestni dvorani. G »spod Ubald pl. T r n k o cz y je pozdravil kot načelnik pripravljalnega odbora navzoče ter podal kratko poročilo o dosedanjem delo vanju odbora, iz katerega je bilo posneti, da je župan g. I v a n Hribar že 7. februarja t. 1. sklical shod interesentov, pri katerem je bil voljen odbor. Ta se je obrnil na različne že obstoječe avstrijske in ino-stranske zveze te vrste ter prejel od njih mnogo zelo poučnih pravil in letnih poročil. Vse gradivo se je porabilo v sestavo pravil in programa. Naglašal je načelnik s posebnim zadovoljstvom, da se je vršila pri g. deželnem predsedniku ekscelenci Viktorju baronu Heinu maja meseca enketa, ter da je deželna zveza dobila zagotovilo izdatne državne podpore. G. dr. Valentin K r i-sper je pojasnil že odobrena društvena pravila in opozarjal na posebne določbe take deželne zveze, katera ima namen biti središče posameznim lokalnim prometnim društvom. G dr. Vinko Gregorič razvijal je program, po katerem bi mogla zveza delovati, in govoril o velikem materijalnem dobičku, ki ga bode dežela imela od prometa s tujci, omenil da je glavni namen take zveze, podpirati in nadzorovati podjetja, ki služijo tujcem, posluževati se dobro urejene reklame ter pridobivati tudi denarna sredstva. Konečno je kazal na to, da ima kranjska dežela krasno podlago za razvoj turistike. Izvolili so se potem sledeči gospodje v odbor : c kr. sodni pristav d r. V 1 a d i m i r F o r s t e r, primarij dr. V i n k o Gregorič, odvetnik dr. Valentin K r i s p e r , ravnatelj c. kr. kmetijske družbe Gustav Pire, kanonik Ivan S u š -n i k , c. kr. gimnazijski profesor d r. J o s i p T o m i n š e k, lekarnar Ubald pl. Trn-k o c z y, vsi iz Ljubljane, vodja c. kr. okraj - nega glavarstva v Postojni Štefan Lapa j ne in hotelir J a k o b Pe te rne l, župan na Bledu. Končno je izrekel v imenu mestne občine župan g. Ivan Hribar pripravljalnemu odboru zahvalo. — Nov lekarnar v Litiji. Z dnem 1. julija otvori v Litiji lekarno zaveden Hrvat g. H i n k o B r i 11 i, ki je bil dolgo vrsto let sotrudnik tukajšnje lekarne Trnkoczyja. G. Brilli je na glasu izrednega veščaka, katerega se more strankam le priporočiti. Poznamo ga v tem oziru dobro ter smo prepričani, da bo Litiji in njeni okolici res tako strokovno uredil lekarno, da se bo mogla kosati z največjimi mestnimi zahtevami. — Nesreča pri gradbi železnice. 17. t. m. se je prevrnil iz vozička 39ietni Valentin Musič iz Loke, okraj kam-nik, tako nesrečno, da so ga zgrabila kolesa sledečega voza. Mož je dobil težke poškodbe in je bil prepeljan v deželno bolnico. — Ogenj užgan od strele. 16. t. m. je užgala strela ogenj v podu posestnika Anton Adama v Zavrhu v ljubljanski okolici. Skoda znaša 1000 K, pa je pokrita z zavarovalnino. iluDljansKe noulce. lj Nadvojvoda Jožef Ferdinand in 27. polk v Gradec. Gradec, 26. junija. Ko je bil graški župan, dr. Graf pretekli teden v av-dijenci pri cesarju, so ga obvestili, da bodo imenovali nadvojvodo Jožefa Ferdinanda, drugega sina nadvojvode toskanskega, Ferdinanda, prihodnjo jesen za poveljnika polka št. 27, „Kralj Belgijcev" in bodo polk prestavili v Gradec. Nadvojvoda Jožef Ferdinand ss bo nastanil v Gradcu. lj Ljubljansko veteransko društvo se letos ni udeležiio niti frančiškanske niti šentjakobske procesije. Kakor se nam poroča, je odbor sklenil, da se v špalirju ne udeleži, pač pa je baje društvo pripravljeno nastopiti v koloiah, ako dobi od gg. župnikov dotična dovoljenja. lj Umrla je včeraj popoldne na Zaloški cesti štev. 2 občespoštovana gospa Ivana Komp roj. Vehovec, soproga c. kr. majorja v pok. Rajnica j« bila vzor krščanske žene in matere, polna žive vere, odkritosrčne pobožnosti in dejanjske ljubezni do ubožcev. Dolgotrajno ia jako mučno bolezen je prenašala z junaško potrpežljivostjo in tiho udanostjo v voljo božjo. Svetila ji večna luč! Velečislani rodbini naše iskreno sočutje! — V Ditenheimu pri Brun-ecku je umrl oficijal tukajšnjega vojaškega skladišča g. W. pl. G r e b m e r W o 1 f s -t h u r n. — V Šiški je umrla udova policijskega komisarja gospa Marija M i -r o v i č roj. H e i n d 1. - V Kranju je umrla 27 let stara gdč. Jelica Pollak, hči hišne posestnice Marije Pollak v Kranju. lj Na Rakovniku so tekom maja sezidali hišo za delavce — pri zgradbi svetišča in glavnega poslopja. Za svetišče je koncesijonirala deželna vlada in dala tudi stavbeni prostor. Stavbenik je Fr. Randela. Fundamenti so v betonu in deloma vže dovršeni. Močno potrebujejo mnogo delavcev in voznikov. Ni dvoma, da imajo na Rakovniku lepo bodočnost. lj Prvo ljubljansko uradniško konsumno društvo je imelo v preteklem poslovnem letu izgube 581 kron 87 v. Izpremenili so ime društvu v „ P r v o ljubljansko uradniško gospodarsko društvo". lj Deželna vinska klet. Tudi pri zadnji javni vinski pokušnji prav veliko odličnih obiskovalcev raznih krogov in stanov, da vzamejo za nekaj mesecev slovo od prostora, v katerem so preživeli mnogo veselih večerov Javne pokušnje se sicer ne jfldo več vršile do jeseni, pač pa bo klet še vedno na razpolago zaključenim družbam, odnosno posameznim interesentom zlasti tujim, ako se dotični zglase vsaj en dan poprej pri^ ravnatelju G. P i r c u pri c. kr. cmet. družbi, odnosno pri vodstvu deželne kleti g. F r. G o m b a č u pri dež. odboru deželni dvorec). Nadaljno kupčijsko posredovanje se bo vršilo kakor dosedaj; in tudi vina, ki so še sedaj v kleti na razpolago se bodo oddajala reflektantem v zaželjenih množinah. lj Skupil jo je pred par dnevi neki mlad gospod, ki se je bil zagledal v nekega lepega dekleta in ž njo v neki gostilni na Dolenjski cesti pil. Okrog dvanajste ure je zapustil z svojo izvoljenko gostilno in jo mahnil proti mestu. Kmalu so pa prihiteli za njima trije rokodelski pomočniki, ki so gospoda vrgli na tla in ga pretepli s palicami Raztrgali so mu tudi obleko in pohodili slamnik. Dekle je ušlo proti mestu. Napadalci se bodo morali zagovarjati zaradi tega »viteškega čina" pred oblastjo. lj V prid fondu za Prešer-nev spomenik je založila nujodličnejša dunajska tovarna Adolfa Jakobija za izdelovanje cigaretnih papirčkov posebne za- vejčke takega papirja. Izredno fini, brezles ni in nedišeči papirčki leže med ovitkom trobojnice, na kateri je beležka: 4% v prid Prešernovemu spomeniku; vse skupaj pa obdaja zavoj, ia katerem je na eni strani prav lična slika Prešernova, na drugi pa slovenska trobojnica in znani Prešernovi stihi: „Vremena Kranjcem bodo se zjasnile" z lirami in zvezdami. Papirčki se dobivajo po vseh tobakarnah. Slovenski kadilci, zahtevajte povsod le Prešernove cigaretne papirčke na korist fondu! Ij Aretovani sta bili včeraj zjutraj vlačuga Uršula Okroščekova iz Št. Ruperta pri Krškem in 231«tna Julijana Jeršenova iz Loškega potoka, ker sta prišli pogledat Ljubljano, dasi nista bili v to opravičeni. lj Tukajšnje reševalno društvo je dobile pretekli teden še eden službeni voz. lj Magistratni sklep — pomaga! Po ulicah že ni več videti mnogo ženskih vlečk. Mnogo dam se ravna po ma-gistratnem sklepu. Štajerske novice. š Izlet v St. Ilj nameravajo prirediti dne 16. julija vsa slovenska društva iz Maribora. š Radi prepovedi slovenskih napisov v Mariboru je interpeliral v drž. zboru poslanec R o b i č. š Schillerjev hrast v Mariboru. Nemški listi popolnoma molče o tem, da so pred dnevi v Mariboru ujeli nekega človeka, ki je poškodoval naprave okolu Schillerjevega hrasta. Prijeti mož je Nemec! š Izreden vzrok smrti. V Rušah je kočar Mihael Moraus lovil čebelni roj. Čebela ga je ob 11 uri dopoldne pičila blizu ušes. V kratkem času je bil ves njegov obraz moder in ob 2 uri popoldne je bil Moraus mrtev. šZa rektorja graškega vseučilišča je izvoljen profesor anatomije dr. Moric Holl. š ,,Celjsko pevsko društvo" priredi v sredo, 28. t. m. k o r p o r a -tivni izlet v Zagreb in uprizori ob 8. uri zvečer tam veliki koncert, v prid .Družbi sv. Cirila in Metoda". Ves mešani zbor šteje 70 glasov in je jako dobro izvežban. Razne stvari. Najnovejše. V strahu pred izkušnjo se je ustrelila v Kašavi 191etna učiteljska kandi-datinja Marija Hocheneiser. Trideset oseb utonilo. Iz Portugalske poročajo, da se je pri ustju reke Minko potopila neka ladja. Utonilo je trideset oseb. Vsled zastrupljenja krvi, ker ga je pičil mrčes, je umrl v Lincu nad-poročnik Henrik Pumerer. Maščevanje političnega kaznjenca. V Weimarju je neki iz 151etne ječe odpuščeni kaznjenec umoril deželnosodnega svetnika Gutjstra, ki ga je pred 15 leti obsodil, dasi je tajil. Zadal je svetniku 23 ran. P. n. naročnikom, ki jim koncem meseca poteče naročnina, smo danes priložili položnice. Prosimo, da se jih poslužijo čimpreje, da se more nadaljevati z rednim pošiljanjem lista. Telefonska m brzojavna poročila. Dunaj, 26. junija. Iz zanesljivega vira čujem, da je vladi predlog, naj bi se na vseučilišču v Ljubljani nemški predavalo, predložil ljubljanski župan Hribar. Kakor je na eni strani pozdravljati vladno izjavo, da smatra zahteve Slovencev po vseučilišču za opravičene, je tembolj obžalovati, da tudi v to zadevo celokupnega slovenskega naroda vmešava liberalna srauka ntmško slovensko zvezo. Dunaj, 26. junija. Današnja seja drž. zbora se je pričela še le po 3. uri popoldne. Gautsch bo jutri v kvotni deputaciji pojas nil stališče avstrijske vlade. Dunaj, 26. junija. Tu je zboroval izvrševalni odbor Mladočehor. Odbor je z zadoščenjem sprejel na znanje Gautschevo izjavo o češkem vseučilišču na Moravskem, a izjavil, da vstraja na stališču, da more tako vseučilišče biti samo v Brnu. Češki držav-nozborski klub je dobil navodila, naj se v tekočem zasedanju trgovska pogodba z Nemčijo in krediti za alpske železnice ne rešijo. Dunaj, 26 junija. Vlada namerava predložiti zakonsko predlogo, da lahko eventuelno sama sklene provizorično trg. nagodbo z Bolgarijo in Švico do srede leta 1906. Dunaj, 26. junija. Državni poslanec Tschare je umrl. Dunaj, 26. junija. Cuje se, da bo državni zbor zboroval do dne 8. julija. Lizabona, 26. junija. Po Španskem so bili po nekaterih krajih veliki nemiri, ker je vlada poslala svoje agente pobirat nov davek na poljedelske izdelke. V mnogih provincah se ljudstvo oborožuje, da prežene agente. Vojaštvo je rekvirirano. V Algarve je prebivalstvo več agentov masakriralo. V drugih provincah groze, da bodo ta zgled posnemali. Položaj je jako resen. Pariz, 26. junija. Pri Lionu sta med vojaškimi vajami trčila skupaj dva konjeniška eskadrona En častnik je obležal mrtev, dvajset vojakov je ranjenih, dvajset konjev pa ubitih. London, 26 junija. Izvoljena je komisija, ki bo proučila sleparije, katere so se godile v vojski z Buri. Kodanj, 26. junija. Danska šolska ladja se je potopila. Utonilo je 29 kadetov, 50 so jih rešili. Varšava, 26. junija. Včeraj so demonstrante hodili po Karmelitski ulici z rdečo zastavo. En agent je bil zaboden, en stražnik ustreljen. Peterburg, 26. junija. V zadnji seji peterburškega občinskega sveta je izjavil klub prepovedi Nikitin, da je prepričan e tem, da bo ljudsko zastopstvo splošno in ne le stanovsko ali narodnosno. V ljudskem zastopstvu bodo zastopane vse ljudske narodnosti, rodovi in veroizpovedanja. Varšava, 26. junija. Tudi včeraj so bili v Lodzu hudi boji. biri se proklamacija, naj se danes prične generalna stavka. Lodz, 26. junija. Iz raznih hiš so zopet streljali na vojaške patrulje, ki ne dajo nobenega pardona. Bati se je izbruha lakote. Vse gostilne in kavarne so zaprte. Berolin, 26. junija. V Lodzu še vedno ni miru in varnosti. V soboto so kazaki pobili neko židovsko družino petih oseb ko se je vozila v kočiji. Lodz, 26. junija. Car je zapovedal, da se tu napravi red. Garnizijo hitro po-množujejo. Med delavci narašča razburjenje. Širijo se proklamacije, ki pozivajo delavstvo, naj v boju vztraja. Delavci so se obrnili do svojih tovarišev v drugih mestih, naj jim pridejo na pomoč. Res prihajajo v mesto nove delavske čete, kar pa poizkuša vojaštvo preprečevati. Ceste v mestu je vojaštvo zastražilo. Množi se ustavljanje dela. Pogled na mestne ulice je strašen. Mnogo hiš je razdrtih, javna poslopja so poškodovana. 500 svetilk po ulicah je razbitih, tlak ves krvav. Uničenih je 30 monopolnih prodajalnic. Žganje so delavci iz sodov izlili po cestah. Peterburg, 26. junija. L;nevič poroča, da je položaj na bojišču neizpremenjen. Ko so začeli Japonci z napadi na desno rusko krilo in na fronto ob železnici, so se ruske prednje čete umikale, nakar so pa 21. t. m. pričele zopet prodirati in so zasedle nekaj krajev, katere so prej zapustile Japonci so se sicer na nekaterih krajih upirali, a se zopet umaknili. New York, 26. junija. Zadeva o premirju na bojišču je brezuspešna, ker Roosevelt odklanja, da bi zato on naprosil Japonsko. Rusija bo poizkušala z upanjetr,da izčrpa sovražnikovo moč se vojskovati še več let, predno bo zadovoljna plačati vojno odškodnino ali odstopiti kaj sveta. London, 26. junija. Lahko se smatra, da je upanje na premirje na bojišču razbito. Peterburg, 26. junija. Ruska vlada se pogaja s prvimi ruskimi bankami za najet je novega posojila. Moskva, 26. junija. Tu se vrši mobilizacija 17.000 mož. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenenega so-žalja povodom smrti našega brata, gospoda Ivana Matajca učitelja za krasne darovane vence in za mnogo-brojno spremstvo na zadnjem potu dragega pokojnika izrekamo vsem sorodnikom, priiateliem in znancem svojo naj-iskrenejšo zahvalo. 1299 Ljubljana, dniS 23. junija 1905. ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, povodom smrti našega preljub-ljenega sina oziroma brata, bratranca in nečaka, gospoda KarolaPuppis kakor tudi za prekrasne darovane vence in za mnogobrojno udeležbo pri spremstvu k večnemu počitku predragega pokojnika izrekamo tem potom prečastiti duhovščini, c. kr. uradnikom ter vsem prijateljem in znancem svojo najprisrč-nejšo zahvalo. 129Č ' Rodbina Puppis v Gorenjem Logatcu. Karol Komp c. kr. major v p. naznanja v svojem imenu kakor tudi imenom svojih otrok Karola Komp, ces. kr. poročnik in Rozalije Komp vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest o smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, ozir. matere, gospe Ivane Komp roj. Uetiouec ki je po dolgi, zelo mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče danes, dnč 25. junija ob 4s/4. uri pop. v 57. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v torek, 27. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Martina cesta št. 2 na pokopališče k sv. Krištofu. Svete zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 25. junija rgos. Venci se hvaležno odklanjajo. Kesta rsakaga druzega oznanili. sprejme takoj 1275 3-3 tvrdka Jos. Petri č, Sv. Martina cesta 20, Ljubljana. Poslano. Ker sem izvedel, da kroži o meni in moji soprogi lažnjivo in zlobno obrekovanje, kateremu namen ne more biti drugo, kakor mojim trgovinam, posebno pa mlekarni v Št. Petru škodovati, opozarjam, da bodem proti vsakemu, kdor bode take zlobne laži govoril, po svojem zastopniku sodnijsko postopal. 1298 1-1 A. Bole. Postojna, 25. junija 1905. pospešuje tek do jedi, lajšuje prebavo ter 1 m 1 uspešno razkrojnje ..templjev vrelec" «•* m. nflfTfl^k , .v . IIUM uOM^^aoao^ olajšuje 1220 č 1-1 Soliden 1175 3—7 vajenec se sprejme takoj v špecerijski trgovini M. E. Supan, Dunajska cesta. 1215 4 Vse vrste modnega blaga radi konca sezone po zelo znižanih cenah priporoča Ernest Sark, Dvorni trg 3. Išče se prodajalka, katera bi bila dobro izurjena za prodajalno manufakturnega blaga, zlasti v modnem blagu, ter vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Zahteva se solidno vedenje, ker je hiša strogo krščanska. Plača po dogovoru. 1286 3—3 Kje? se izve pri upravništvu Slovenca. Lepo posestvo na lepem prostoru na Gorenjskem pripravno za vsako obrt ali trgovino se proda takoj iz proste roke. 1294 3—1 Več se poizve v upravništvu. tanovanje kuhinje, ter drugih se odda za avgust-termin. Več se poizve Tržaška cesta 13. obstoječe iz 2 sob, pritiklin 3—1 iz dobre hiše sprejme takoj 1297 Karol Puppis, trgovec z mešanim blagom v Gor. Logatcu. Razpis. 1284 3—2 posojilnica v Radovljici, roštvom, oddaja konkurenčnim potom v svrho registrovana zadruga z omejenim po- zgradb« $yej« rtoue jji^c 7. Kleparska dela, 8. Mizarska dela, 9. Steklarska dela, 10. Pleskarska dela, 11. Slikarska dela. naslednja stavbinska dela: 1. Zidarska dela, 2. Tesarska dela, 3. Kamnoseška dela, 4. Krovska dela, 5. Dobava železnine, 6. Lončarska dela, Ponudbe se sprejemajo le do 8. julija 1905. Natančni proračun in načrti so na razpolago v posojilnični pisarni. Stavbinski odbor si izrecno pridržuje pravico, oddati vsa dela enemu podjetniku ali pa posamezno. Vsak oferent mora položiti 10% ponudene vsote kot varščino. Stavbinski odbor. Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u lra n t n a zvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „M EktCC K" I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. Pojasnila stvareh, potem Bm v vseh gospodarskih in finančnih o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 150—67