LETO XV PETEK, 12. APRIL 1985 ŠT. 4 Na plečih delavca sloni bodočnost proletarca! Ivan Cankar, naš največji dramatik, ki je napisal te besede, je vedno stal na strani delovnega človeka in s peresom v roki je bil oster boj proti kapitalistični ureditvi. Delavčeva pot v zgodovini pa je bila težka tako v naši domovini kakor v svetu. Kmalu bomo praznovali stoletnico pomembnega zgodovinskega dogodka, ko je v letu 1889 potekal mednarodni socialistični kongres v Parizu. Takrat so za vse ljudi sveta imenovali 1. maj kot delavski praznik. Na prelomnici 19. v 20. stoletje so se delavci upirali nevzdržnim pogojem dela, organizirali so stavke in začela se je revolucionarna pot delovnega človeka. Marx in Engels sta postala idejna in teoretična voditelja in sta vplivala na delavce, ki so hoteli vreči kapitalistično ureditev sveta. V 20. stoletju so v Rusiji uresničili njune ideje. Kapitalisti so se začeli bati osveščenih delavskih množic. Slovenci smo prvi maj svobodno praznovali šele po drugi svetovni vojni. Pred tem obdobjem pa jih je oblast preganjala, toda naprednih misli in narodove zavesti ni mogla nikoli zatreti. V narodnoosvobodilni borbi pod vodstvom KPJ so se naši ljudje borili za osvoboditev izpod tujega jarma in za nov družbeni red, kjer ne bo krivic in izkoriščanja, kjer bo delavec svoboden. Po vojni so ponosno vihrale zastave, delavci so legalno praznovali svoj praznik. Težavna, toda uspešna je bila pot izgradnje socialitične samoupravne domovine. Zaživel je tudi delegatski sistem, vsakdo ima pravico in dolžnost povedati svoje stališče in s skupnimi silami rešujemo probleme na vseh področjih družbenega življenja ter življenja posameznih. Še živimo v času stabilizacije, ki zahteva zrelega delavca, ki zna delati, pravilno odločati, izgrajevati samoupravno pot. Žal pa ugotavljamo kljub najrazličnejšim virom obveščanja, da se premalo vključujemo v delo tako v KS kot na delovnem mestu. Lahko je stati le ob strani in kritizirati spremembe, aktivno vplivati nanje pa ne bi hoteli. Gospodarska kriza traja tudi drugod po svetu. Zavedati se moramo, da bomo le s kvalitetnim delom in varčevanjem našli rešitve in ugodni rezultati ne bodo izostali. Bodočnost je v naših rokah — to je geslo za poti, ki vodijo delavca k napredku. To je misel, ki odraža delavčevo zavest in trdno voljo. Ob letošnjem delavskem prazniku pa ne bodo odveč misli našega predsednika Tita, ki je vedno vérovai v delovnega človeka: »Vdelu moramo biti vedno prvi!« Vesna ------------------- v Začetek del na bohinjski cesti S precejšnjo zamudo je Cestno podjetje Kranj začelo z gradbenimi deli na bohinjski cesti med Bohinjsko Belo in Sotesko. Poleg Cestnega podjetja Kranj, ki bo opravilo večino del, bo pri gradnji sodeloval še Gradbinec Kranj, ki je prevzel gradbeno najbolj zahteven del »pilotno steno« na drsečem delu terena. Po dogovoru med investitorjem — Cestno skupnostjo Slovenije — in izvajalcem bi se dela morala začeti že lansko jesen, vendar so začetek del zavrla še nerešene zemljiške zadeve. V letoš- njem letu pa je predviden začetek del oviralo slabo vreme. Kljub večtedenskemu zaostanku pa izvajalci zatrjujejo, da bodo dela končana v predvidenem roku, to je še v letu 1985. Združevanja sredstev za zaključek del na bohinjski cesti je bilo v pretežni meri zaključeno v lanskem letu. Od 100.000.000 din je bilo lani združenih 90.500.000 din. Glavni delež sta prispevala LIP Bled in GG Bled. V aprilu bo zaključena finančna konštrukcija, z vključevanjem še nekaterih organizacij v združevanje sredstev. Od večjih delovnih organizacij z bohinjskega območja je sodelovanje pri združevanju v celoti zavrnila le Almira. Pomanjkanje sredstev v cestnem gospodarstvu celo za redno vzdrževanje je opazno — zlasti v spomladanskem času — na vseh naših cestah. Zato je skupščina Občinske cestne skupnosti poslala vsem organizacijam združenega dela predlog za dodatno združevanje sredstev v letu 1985, in sicer 0,224 BOD iz dohodka. S temi dodatnimi sredstvi se bo stanje na naših cestah vsaj delno izboljšalo. Slivnik --------— \ Novost v proizvodnji opažnih plošč Več kot dve leti je že minilo, ko so se začele porajati nove zamisli o proizvodnji elementov — troslojnih lesenih plošč, kateri naj bi bili namenjeni fasadnim odrom. Izdelali smo že prototipe v različnih variantah, ki so bili testirani in so pokazali tudi dobre rezultate trdnosti. V letošnjem letu je začela ta proizvod-nj a dobivati svoj pravi pomen. V letu 1985 smo planirali 2000 m2 teh plošč. Iz proizvodnje bodo oddane v mesecu aprilu. Marsikdo, ki natančno ne pozna proizvodnje opažnih plošč, si misli, da to ni nič novega in nič bolj zahtevnega kot klasična opažna plošča. Res je, na videz se ta ne razlikuje, ker je samo drugačnih dimenzij, končni izdelek pa je povsem soroden. Lip Bled je delovna organizacija, ki ima sedež na Bledu. Posamezne TOZD-e pa ima po vsej Gorenjski. En tak TOZD je v Mojstrani. Tam izdelujejo lesne izdelke, največ vhodna in garažna vrata. V Lip Bled v Mojstrani smo se pretekli teden odpravili učenci enega od osmih razredov z osnovne šole s Koroške Bele. Bil je čemeren dan. Malo je manjkalo, da ni snežilo. V Mojstrani je bril mrzel veter, ki nas je Vendar ni tako. Tehnološki proces plošč je ustaljen, vsi stroji so prirejeni na ploščo širine 50 cm. Oder je širine 40 cm in tudi drugače površinsko obdelan. Prav to in tako majhne količine pa zaenkrat predstavljajo »coklo« v proizvodnji. Zaradi širine in površinske obdelave ni mogoče spustiti teh elementov v tok obstoječe proizvodnje opažnih plošč. Izdelali jih bomo, vendar bolj po stranskem tiru, da bomo izpolnili dano nalogo, ne da bi pri tem okrnili proizvodnjo opažnih plošč. zmrazil do kosti in hitro prignal do tovarne. Tam so nas lepo sprejeli in nam povedali marsikaj o organizaciji tovarne. S tovarišem, ki nas je vodil, smo odšli v srednje velik prostor, ki je učinkoval na nas hladno in tuje. Obdan je bil z železom, strop se je dvigal zelo visoko. To je bila sušilnica lesa. Tu les sušijo nekaj dni, da se dovolj osuši. Od tod ga peljejo z vagoni v proizvodno halo, kjer ga na-žagajo na željene dimenzije, tam dela veliko delavcev. Obdelujejo ga z lesnoobdelo-valnimi stroji in tračnimi brusilkami. Vse izpadle grče pa pokrpajo z zdravim lesom. Nekatere elemente pa furnirajo s furnirjem. Vse te lesene elemente sestavljajo in tako dobijo končne izdelke. Vsak delavec ima svojo nalogo: nekdo privija ključavnice, drugi vstavlja steklo, tretji mreže in četrti spodnjo zaščitno pločevino. Na koncu delovnega procesa dva delavca vrata embalirata. Lično izdelana vrata so tako pripravljena za odpre- V delovnih organizacijah nastaja tudi posebna vrsta gradiva. Zaupno in strogo zaupno gradivo hranimo v ognjevarnih omarah. Mora biti ustrezno zavarovano in označeno. Kadar izposojamo takšne vrste gradiva, je prav, da izdelamo reverz v dveh izvodih. ROKI HRANJENJA Za naše uspešno poslovanje je zelo važno, da določimo roke hranjenja za dokumentarno gradivo. Tako je zagotovljena preglednost in urejenost, hkrati pa tudi pridobimo prostor. Pri določanju rokov hranjenja moramo preučiti, koliko časa kak dokument potrebujemo, pri delu v organizacijah združenega dela ali kot dokaz za sodišče ali druge ustanove. Dogaja se, da se dokumenti oziroma podatki podvajajo. Odvečne dokumente izločamo že pri prenašanju dokumentarnega gradiva iz tekoče v stalno zbirko. Glede na enake vrste gradiva, ki se pri večini delovnih organizacij pojavljajo, določamo roke po predpisih npr.: Zakon o evidencah na področju dela (1. 1977 in 1982) predpisuje evidence, ki jih mora organizacija voditi za svoje delavce in jih tudi hraniti trajno od dne, ko delavcem preneha delovno razmerje. Na podlagi predpisanih zastaralnih rokov določujemo roke za naše dokumentarno gradivo. Roke hranjenja pa določamo tudi na podlagi izkušenj. Za primer vzemimo: Nepremičnine, s katerimi upravlja delovna organizacija, mora priglasiti za vpis v zemljiško knjigo. Dokumente v zvezi s tem hranimo, dokler je nepremičnina v upravljanju organizacije. Tehnološka in druga tehnična dokumentacija, načrte, navodila za uporabo hranimo tako dolgo, dokler je možno, da bomo izdelek proizvajali ali rabili strojne dele. Dokumente, ki so podlaga za knjiženje v knjigovodstvu, moramo hraniti dalj časa, kadar z njimi dokazujemo terjatve, ki zastarajo v daljšem roku. O VARSTVU ARHIVSKEGA GRADIVA Del dokumentarnega gradiva ima še drugačen pomen. To so lahko podatki, ki služijo za preučevanje preteklosti, družbenega in kulturnega življenja, lahko pa tudi za raziskovanja iz raznih področij znanosti. To gradivo imenujemo arhivsko gradivo. Zakon o naravni in kulturni dediščini razlaga arhivsko gradivo takole: Arhivsko gradivo je izvirno ali repro- mo. Če vrat ne bi imeli doma, bi jih očetu priporočil za nakup. Delo se mi je zdelo zanimivo in dobro organizirano, vendar na tekočem traku ne bi rad delal. Tako delo je sestavljeno iz preveč enakomernih in avtomatičnih gibov. Po ogledu tovarne smo odšli na prostor za lesne odpadke. Tam smo si nabrali nekaj lesnih odpadkov, ki so za proizvodnjo neuporabni, mi pa bomo vse to s pri- ducirano dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo in sicer ne glede na to, kdaj, kje in pri kom je nastalo. Zato ima to gradivo tudi trajen pomen za zgodovino. Ponavadi se nam kulturna dediščina razodeva s svojimi materialnimi lastnostmi, s svojo zunanjo podobo, v njeni materialnosti. Tako je najbolj pomembna vsebina. Zakonske odločbe govorijo o varstvu arhivskega gradiva, katerega moramo ohranjati, varovati in omogočati njegovo uporabo. Vedeti pa moramo tudi to, da arhivsko gradivo omogoča raziskave in preučevanje preteklosti širšega družbenega pomena. Tedaj je zgodovinski spomenik. ODBIRANJE ARHIVSKEGA GRADIVA Arhivsko gradivo nastane tako, da ga organizacija po navodilih arhiva odbere iz dokumentarnega gradiva. Medsebojno sodelovanje lahko veliko prispeva h kvalitetnemu odbiranju arhivskega gradiva. Organizacije odbirajo gradivo na podlagi pisnega navodila in raznih napotkov, ki jih da arhiv. Le-ta preuči organizacijsko strukturo ter dejavnost organizacije, opravi analizo celotnega gradiva in pripravi se- dom uporabili pri pouku tehnike. Hvaležni smo, da nas odgovorni delavci na podobnih ekskurzijah razumejo in nam vse povedo, kar nas zanima. Posebna hvala velja kolektivu v Mojstrani, kajti vsaka taka informacija je za nas dragocena, posebno sedaj, ko smo pred odločitvijo, za kakšen poklic se bomo odločili. Peter Muhar 8. a OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela znam dokumentarnega gradiva in določi kriterije za odbiranje. Kako vrednotimo dokumentarno gradivo? Upoštevati moramo: — pomembnost vsebine gradiva — pomembnost organizacije, pri kateri je gradivo nastalo — čas in kraj nastanka — avtorstvo oziroma izvor gradiva — jezikovne, likovne in druge lastnosti gradiva — ohranjenost gradiva — podvajanje gradiva — ponavljanje in sumira-nje podatkov — vzorčni kriterij Pravilnik o odbiranju in izločanju arhivskega gradiva arhivu obvezuje organizacijo, da hrani dokumentacijo o izločenem in uničenem gradivu. Razumljivo mora biti, katero dokumentarno gradivo je bilo izločeno, časovno obdobje, količina gradiva in kdaj se lahko uniči. Te dokumente je treba hraniti trajno. Ob priliki odbiranja gradiva mora biti gradivo urejeno (če so dokumenti združeni v enoti) in če so enote razvrščene po časovnih obdobjih. Pravilnik o strokovni usposobljenosti delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (iz leta 1983) pa določa, da morajo delavci-arhivarji biti strokovno usposobljeni za delo v arhivu. Tako morajo poznati zakon in druge predpise, urejevati dokumentarno gradivo, ga varovati, odbirati in izročati arhivsko gradivo arhivu. Takšni delavci morajo opraviti tudi preizkus strokovne usposobljenosti. Cilj tega preizkusa je ugotavljati usposobljenost za tista dela in naloge v zvezi z dokumentarnim gradivom, ki jih predpisuje zakon o naravni, in kulturni edediščini. Vesna Nepravilno zložene deske lahko povzročijo nevšečnosti ali nezgode Stare V TO Podnart — lepljenje prizem Ekskurzija v LIP Bled, TO Mojstrana Zapiski s seminarja Sklepi samoupravnih organov Svet za finančne zadeve (26. 3.1985) 1. Pregledal je poročilo o finančnem poslovanju v letu 1984 in ga potrdil. 2. Obravnaval je plan finančne likvidnosti za leto 1985 in ga sprejel. 3. Odobril je kratkoročne kredite: Elmontu Bled, Elanu Begunje in Jelovici Škofja Loka; rok vračila posojila pa je podaljšal; Jelovici Škofja Loka in Slovenijalesu Ljubljana. 4. Pregledal je poročilo o internih likvidnostnih kreditih med TO in o eskontiranju menic in le-to potrdil. Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje (2.4.1985) 1. Določil je cene dnevnega pensiona v Seči, višino najemnine prikolic, garsonjer v Lovranu in koče v Vratih. Sprejel je tudi termine menjav v počitniških objektih. Prijavnica za letovanje bo objavljena v 4. številki Glasila. 2. Sprejel je predlog delitve regresa za leto 1985: 14.000 din (do 170 točk), 12.100 din (od 171 do 240 točk), 11.000 din (nad 241 točk). Predlog posreduje odbor v obravnavo in sprejem DS DO. Regres naj bo izplačan pri OD za april, to je 15. maja 1985. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (3.4.1985) 1. Pregledal je predlog prednostne liste prosilcev za stanovanja in jo dal v javno obravnavo. 2. V komisijo za ogled stanovanj prosilcev za dolgoročno posojilo je imenoval Jordana Blaževiča, Petra Debelaka, Antona Stareta, Franca Langusta (za bohinjsko območje) in Franca Svetino (za ostala območja). Delo naj komisija opravi do konca aprila. 3. Ugotovil je, da so za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica za dograditev oz. prenovo stanovanjske hiše v individualni lasti zaprosili: Sedej Marjeta, Por Metka, Gaberšček Branka, Plemelj Franc, Rimahazi Mirko, Arh Rado, Papier Zvonko, Repinc Jože, Mlakar Jože in Ravnik Franc. Odbor daje soglasje k prošnjam za dodelitev omenjenega posojila. 4. Ugotovil je, da v času javne obravnave ni bilo pripomb na predlog pravilnika o izobraževanju, zato ga je v predloženi obliki posredoval v sprejem zborom delavcev. f "N V skladu s 23. členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in na osnovi sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja objavljamo predlog prednostne liste prosilcev za stanovanja. DO 30. 4.1985 bomo sprejemali pripombe; pošljite jih tajniku samoupravnih organov v DSSS LIP Bled. PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA Priimek in ime TOZD Štev. točk Opomba 1. ODAR Ljubica T. Godec 357 2. STARE JOŽE T. Godec 340 3. ŠIPKA Danica Podnart 279 4. KOTNIK Franc Rečica 276 5. ARH Nada T. Godec 272 6. HAĐIĆ Azira Rečica 262 7. BAŠIČ Nikolija T. Godec 257 8. ZUPANC Ivanka Rečica 256 9. SODJA Roman T. Godec 253 10. PAJIĆ Radivoje Podnart 239 11. JOVANOVA Dušanka Podnart 234 zamenjava 12. KRANJC Zala T. Godec 233 13. ČUDIĆ Jelka upokojenka 223 14. MAGISTER Srečko Rečica 223 15. VIDIC Veronika Rečica 219 16. MAČEK Franc DSSS 219 17. KNAFLIČ Stane DSSS 208 18. MUZGA Silvo Rečica 202 19. HAĐIČ Šefik Podnart 188 20. SAFTIČ Julka Rečica 188 zamenjava 21. GLAVENDEKIĆ Nedeljko Podnart 179 22. FINC Cvetka DSSS 172 23. DEBEVEC Adrijana Mojstrana 163 24. KOBAL Slavko Podnart 161 25. STRAŽIŠAR Amalija DSSS 157 zamenjava 26. ČERNE Albin Rečica 151 27. STANIŠIČ Petrislav Podnart 150 28. ARH Štefan T. Godec 149 29. ČORALIČ Andrejka T. Godec 149 30. KOROŠEC SILVA T. Godec 147 31. SODJA Marko T. Godec 145 zamenjava 32. BELE Vida Podnart 144 zamenjava 33. HIKEL Bruno Rečica 139 34. LUKAČ Zvonko Rečica 137 35. MENCINGER Anton T. Godec 136 36. MIKELJ Filip T. Godec 129 37. MAŠIČIvo DSSS 128 zamenj ava 38. GOJKOVIČ Mara Rečica 122 zamenjava 39. ŠTROS Bojana T. Godec 118 V J Začetek priprav na volitve delegatov v letu 1986 Drugo leto poteče tretji mandat delegatom v skupščinskih zborih družbenih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Namesto njih bomo izvolili druge kandidate. Volilna komisija pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica je že v marcu razposlala vsem krajevnim konferencam SZDL in osnovnim organizacijam sindikata v občini smernice za priprave na te volitve. Razen delegatov bomo volili tudi vodilne funkcionarje oz. nosilce odgovornih funkcij v občini in republiki za vse družbenopolitične organizacije oz. za njihove organe. Postopek za ta opravila se je že pričel s inštruktažnimi posveti predsednidkov koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja v KK SZDL ter drugimi strokovnimi delavci, ki imajo na skrbi kadrovska vprašanja. Ti so bili seznanjeni z načinom popolnjevanja obrazcev za evidentiranje možnih kandidatov in pošiljanjem podatkov volilni komisiji. V vseh krajevnih konferencah SZDL in v osnovnih organizacijah sindikata so že ali pa bodo morali obnoviti sestavo kadrovskih odborov, pregledati stare popisni-ce evidentiranih možnih kandidatov za delegate in nosilce družbenih funkcij od leta 1974 naprej. Odbori bodo oblikovali ocene dosedanjega dela delegacij in delegatov, ki jim prihodnje leto poteče mandat. Glavna naloga pa bo seveda takojšnje evidentiranje možnih kandidatov za delegate in hkrati tudi za nosilce družbenih funkcij. Gre torej za izredno obsežno in zahtevno nalogo SZDL in sindikatov, še posebno zategadelj, ker je dogovorjeno načelo o kandidiranju najmanj dveh oz. treh kandidatov za vsako funkcijo in po možnosti tudi za sleherno delegatsko mesto. Kako obsežno bo to opravilo pove podatek, da bomo razen evidentiranja delegatov za vse tri zbore občinske skupščine, in za zbore 11 samoupravnih interesnih skupnosti, morali evidentirati tudi predsednike in podpredsednike občinske skupščine, vseh treh njenih zborov, predsednike in podpredsednike skupščin SIS družbenih in materialnih dejavnosti ter predsednike in podpredsednike obeh zborov omenjenih skupščin SIS. Razen tega naj bi se občani in delovni ljudje v združenem delu in krajevnih skupnostih odločali tudi za evidentiranje možnih kandidatov v republiške organe in organizacije in seveda v skupščino in izvršni svet! Uspeh te akcije bo odvisen od vseh nas. Občni zbor IGD Tomaž Godec Gasilci IGD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, so se 16. februarja 1985 zbrali na občnem zboru, da so pregledali opravljeno delo v preteklem letu, izvolili nov upravni in nadzorni odbor društva, ter sestavili plan dela za letošnje leto. Iz poročil upravnega in nadzornega odbora je bilo razvidno, da je bilo planirano delo v preteklem letu v glavnem v redu opravljeno. Izvedene so bile volitve novega upravnega in nadzornega odbora društva in sicer: Upravni odbor: predsednik Hodnik Jože, podpredsednik Fujs Štefan st., poveljnik Gašper Karel, podpoveljnik Smu-kavec Marjan, tehnični referent Bernjak Emil, blagajnik Šorli Andreja, tajnik Dobrinjanin Minka, praporščak Lisec Milan ml., sanitetni referent Bolčina Franc, člani: Mencinger Jože, Mencinger Franc ml., Črnko Jože, Stare Jože; nadzorni odbor: predsednik Sedlar Anton, člana: Mencinger Franc st., član Krapež Edo. Za letošnje leto je sestavljen naslednji plan dela: — izvedli bomo skupno 8 vaj (mokrih in suhih) — udeležili se bomo sektorskih in meddruštvenih vaj — sodelovali bomo na meddruštvenih vajah IGD naše delovne organizacije — udeležili se bomo tekmovanj v okviru občinske gasilske zveze Radovljica in v republiškem merilu (pokal občine Radovljica) — sodelovali bomo s sosednjimi društvi, predvsem z GD Boh. Bistrica — organizirali bomo skupne vaje za spoznavanje terena in gasilske tehnike — organizirali bomo predavanje za vse zaposlene v TO o gasilski preventivi in rokovanju z ročnimi gasilskimi aparati — praktično po oddelkih — izvedli bomo predavanje in testiranje o gasilskem znanju za vse člane našega društva — izvedli bomo predavanje za vodje, oddelkovodje, izmeno-vodje o požarni varnosti in preventivi v lesni industriji — opravili bomo pregled hi-drantne mreže v TO — pripravili vse potrebno za vsakoletno ocenjevanje in pregled s strani občinske gasilske zveze Radovljica — sodelovali bomo s člani oddelka civilne zaščite v TO — čimpreje moramo izdelati požarni načrt za TO — udeležba na tečaju za častnike in izprašane gasilce — udeležba na vseh proslavah in pogrebih — stremeli bomo za tem, da pridobimo nove člane in članice — izvedli bomo dva požarna pregleda v TO — strogo bomo kontrolirali kajenje po oddelkih in kršitelje prijavili v disciplinski postopek — vsakega zunanjega izvajalca del v naši TO moramo pismeno zadolžiti za požarno varnost — izmenovodje in delavce bomo zadolžili, da se naprave in stroji bolj čistijo, ker je v nasprotnem slučaju ogrožena požarna varnost Na občnem zboru je zastopnik Občinske gasilske zveze Radovljica tov. Arh Ivan podelil priznanja in značke za dolgoletno delo naslednjim našim članom: Rozman Valentinu in Dobrinjanin Minki za 30 let, Samar-džič Alagu za 20 let, Stare Jožetu za 10 let. Jubilantom iskrene čestitke, novemu upravnemu in nadzornemu odboru pa z mnogo uspeha pri izvedbi planiranega dela v tem letu. M. Zasedanje vseh treh zborov Na 30. ločenih sejah vseh treh zborov skupščine občine Radovljica- 27. marca so delegati pregledali analizo izvajanja in ostvarjanja srednjeročnega plana v letu 1984 in ocenili leto 1985 ter sočasno sprejeli predlog smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986—1990. Sprejeli so odlok o povračilu stroškov delegatom, članom delovnih teles skupščine občine in izvršnega sveta ter članom kolegijskih poslovodnih organov. Ponovno so obravnavali predlog sprememb in dopolnitev poslovnika skupščine občine. Seznanjeni so bili z mobilizacijskim razvojem enot in štabov teritorialne obrambe in sprejeli osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi sveta gorenjskih občin in statut sveta. Opravili so več razrešitev in imenovanj. Podrobno so bili sezna-njenii tudi s pobudo za izvedbo svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu leta 1989. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta ločeno obravnavala in sprejela osnutek odloka o potrditvi zaključnega računa in izvršitvi proračuna občine za leto 1984. Potrdila sta odlok o proračunu občine za leto 1985 in dogovor o usklajevanju davčne politike v SRS za leto 1985. Sprejela sta odlok o davkih občanov v občini in odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini. Razen teh sta sprejela še odlok o zagotavljanju sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ter oblikovanju in zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve v letu 1985, odlok o komunalnih taksah v občini in osnutek odloka o javnem redu in miru v občini. Zbor krajevnih skupnosti je na ločeni seji obravnaval še posebno pozorno tudi predlog odloka o kriterijih za delitev finančnih sredstev krajevnim skupnostim in načinu njihove uporabe. NA KRATKO OD TU IN TAM IZ NAŠE OBČINE Po podatkih Skupnosti za zaposlovanje je bilo lani v naši občini zaposlenih povprečno 12.404 delavcev. To je za 1,1 odstotek več kot predlanskim. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo lani v gospodarstvu zaposlenih za 1,2 odstotka več, v negospodarstvu pa za 0,2 odstotka manj delavcev kot leta 1983. Tudi podatek, da je v radovljiški občini zaposlenih skupaj 52,25 odstotka žensk in 47,75 odstotka moških pove dovolj, še zlasti če vemo, da predstavljajo ženske v negospodarstvu kar 75,14 odstotka vseh zaposlenih! O nezaposlenih, ki jim nekje pravijo kar »sončna uprava«, je bilo veliko govora tudi na skupščinskih sejah Skupnosti za zaposlovanje. Marsikje se neupravičeno širijo govorice, da skupnost podpira brezdelneže in jih celo financira iz družbenih skladov za nezaposlene. Da ne bo zmote, smo pobrskali po podatkih Skupnosti za zaposlovanje in ugotovili, da je v letu 1983 iz radovljiške občine prejemalo denarno nadomestilo 71 in posebno denarno pomoč 13 začasno nezaposlenih. V letu 1984 je prejemalo denarno nadomestilo 44 začasno nezaposlenih. Pristojni zagotavljajo, da med podpiranci ni nobenega člana t. i. »sončne uprave«. Živela OF \_________________________________________-—/ 27. aprila se spominjamo ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda, to je bilo vseljudsko gibanje proti okupatorju. Pobudo za nastanek je dala Komunistična partija, ki je bila vodilna borbena sila skozi vsa vojna leta. V temeljnih točkah OF je zapisano: — OF kliče k takojšnjim oboroženim akcijam, — združijo naj se vsi Slovenci v skupnem cilju za osvoboditev — poudarjena je velika povezanost vseh narodov in narodnosti po Jugoslaviji OF je zajela vse ljudske množice in jih tudi moralno usmerila. Kako je vplivala OF na Gorenjskem? Okupatorja je Gorenjska še posebej vabila zaradi strateških, gospodarskih in političnih vzrokov. Zato so se prebivalci upirali, prvi partizani so odšli v hoste Pokljuke, Mežaklje in Jelovice. Delavci in kmetje so po svojih močeh pomagali in se organizirali. Z delovanjem komunistov v strokovnih organizacijah se je večala akcijska enotnost. Vodilni jeseniški komunisti so sredi julija 1941 sklenili, da bodo skupaj z vodstvi delavskih strokovnih organizacij in levih kril predvojnih političnih strank ustanovili odbore OF. Dogovorili so se tudi o zbiranju materialnih sredstev za partizane in podpore družinam, katerih domači so bili po zaporih. Partizanske enote so se širile. 5. 8. 1941 je bil iz Cankarjeve in Jelovške čete ustanovljen Cankarjev bataljon. Kljub okupatorjevim pritiskom so se po vseh gorenjskih krajih širile napredne ideje OF. Tako lahko rečemo, da je bila OF tista gibalna sila, ki je povezovala ljudi do skupnega cilja. To moramo ceniti. Tudi v današnjih in prihodnjih časih nas mora enotnost povezovati. Vesna Na občnem zboru ZB NOV Gorje Mladi izumitelji na plan! Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Radovljica je razpisala natečaj za najbolj izvirno vozilo. Zunanji videz je lahko popolnoma poljuben, mora se premikati in na njem naj bi se vozila najmanj ena odrasla oseba. 24. marca so imeli člani ZZB NOV redni leti občni zbor v avli Osnovne šole bratov Žvan Zgornje Gorje. Zbor je otvoril predsednik organizacije Vinko Repe-Tri-glavski, ki je navzoče pozdravil. Ta organizacija šteje 162 članov, od tega 68 žensk. Starostna struktura je v poprečju 70 let. Čez 90 let štejeta še dva člana, med njimi pa sta tudi dva borca, ki sta se borila še za severno mejo. Lani so s prostovoljnim delom obnovili ograjo okoli spomenika v Srednji Ra-dovni. Pri delu so pomagali tudi lovci in GG Bled. Prav na tem kraju so prisostvovali spominski svečanosti v spomin na grozovit sežig vaščanov. Udeležili so se proslave na Pokljuki, ki je bila namenjena spominu ob zmagi mrtvega bataljona. Ivanka Tramšek in Slavka Šronc sta zaradi bolezni prosile za razrešnico. Tako so ju zamenjala Jože Pristov kot blagajnik in Janez Zalokar V krajevni skupnosti Rib-no so delavci DPD »Svoboda« Rudi Jedretič v sodelovanju z osnovno šolo Ribno pripravili ob materinskem prazniku bogat kulturni program. 7. marca so otvorili v Zadružnem domu razstavo ročnih del, krajani so predstavili bogate izdelke (veze- kot član. Člana nadzornega odbora pa sta postala Vida Žvan in Matija Ažman. Zastopnik občinske borčevske organizacije, tov. Arh je podal natančno poročilo o našem družbenem in gospodarskem stanju, o »zavoženih« investicijah v preteklem obdobju. Govoril je tudi o političnem položaju v svetu. Matevž Bizjak je prisotnim opisal bodoče delo SLO in DZ, kar vse ustreza programu nalog ZZB. Le-ti bodo aktivirali vse možne sile v slučaju napadov in pomagali slabotnim in ostarelim. Ob zaključku zbora je predsednik Vinko Repe priporočil navzočim, da bi se v večjem številu naročali na tednik TV-15 in Našo obrambo. V Zgornjih Gorjah je naročnikov TV-15 le 56, na Našo obrambo pa 46, kar je res malo. Kot vsako leto bi rad opozoril na zastave, ki ob prazničnih dnevih le redkokje visijo po hišah. Tudi tako se pokaže narodova zavest. Jože Ambrožič nje, pletenje, kvačkanje, kle-kljanje, tapiserije in drugo). 8. marca smo si ogledali proslavo, na kateri so sodelovali recitatorji DPD Ribno, člani folklore in učenci ri-benske osnovne šole. Najbolje so se odrezali otroci, ko so nam predstavili Najdihoj-co. To je zbirka otroških pesmi, recitacij, skečov ob spremljavi harmonikarja G. Skumavca. Pod vodstvom tovarišice Metke so učenci veliko vadili in uspeh ni izostal. Tekoče, neposredno in prisrčno so pozdravili matere, bližajočo pomlad in igrice, brez katerih si ne moremo zamisliti otroških let. Naslednje dni so ribenski otroci potovali z Najdihojco na Jesenice, Žirovnico in Bled in povsod so doživeli prisrčen sprejem. Vesna Vabimo vse mlade izumitelje, z nekaj domišljije bi se dalo narediti kaj izvirnega. Če vam bo komisija naklonjena, vas lahko izdelek vodi v finalno tekmovanje. Pogoji so enostavni: ni nujno, da se V organizaciji občinske zveze sindikatov so nam v mesecu marcu ponudili zanimiv ogled Miloša Mikelna Fraklova vrnitev. 13. marca letos smo si v kinodvorani na Bledu ogledali to monodramo v izvedbi Zlatka Šugmana, katerega poznamo kot dolgoletnega ljubljanskega igralca. Premiera je bila v Ljubljani že lani v novembru, letos pomladi pa se Šugman v Fra-klovi preobleki predstavlja po različnih krajih in mestih po Sloveniji. Prav začudilo me je, da so ljudje blejsko kinodvorano napolnili skoraj do zadnjega kotička. Frakel predstavlja vsestransko razgledanega državljana, pijančka, ki pre- loti dela le eden. Lahko konstruira cel razred ali aktiv. Če boste uspešni, bodo vaše vozilo (poljubno ga lahko imenujete) prikazali na sklepni razstavi 25. maja — ob Dnevu mladosti v Radov- življa ves čas ob »šanku«. Vestno zasleduje družbene spremembe, ljudske navade in kritično zre ha svet okoli sebe. Polne so in bogate njegove besede, ker pozna obilico humorja in vsakomur privabi smeh na ustnice. Pravi: V vinu je resnica! Biča človeške napake in nas opozarja, da materialne dobrine in samoljubje ne vodita v lepšo prihodnost. Šugman nam bo ostal nepozaben v podobi vinjenega Frakla, saj je na satiričen način ošvrknil našo družbo, delo in naš vsakdan. V dobri uri pa smo se prisrčno nasmejali in si zaželeli, da bi bilo podobnih predstav še več. ljici. Čaka pa vas lepa denarna nagrada, za prvo mesto: 10.000 din, 3.000 din za II. in 1.000 din za tretje mesto. Povabili pa bi vas tudi na natečaj za najbolj izviren spominek, ki bi predstavljal naše kraje v radovljiški občini, Bled in gorenjske značilnosti. Pogojev za izdelek ni, velikost, material in tehnična oprema je spet na voljo avtorjem. Naj pa bodo sorazmerno poceni, enostavni in primerno veliki. Nagrade so: 15.000 din, 10.000 in 5.000 dinarjev. Zdaj pa zavihajte rokave, orodje v roke in nikoli ne veš, morda čaka vas nagrada? Pozdravljamo pobudnika obeh natečajev, ideja je odlična, saj razvija stereotipne oblike spodbujanja mladih. J. R. Razgibana knjižnična dejavnost V okviru matične knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici deluje skupaj 17 krajevnih knjižnic. Lani so namreč na novo opremili knjižnične prostore v družbenem domu na Brezjah in v kulturnem domu v Stari Fužini. Če želimo oceniti uspešnost knjižnice, je najprimer-ljivejši podatek število izposojenih knjig. Ta je bila lani za 7 odstotkov večja kot leta 1983. Skupaj so izposodili bralcem 98.616 knjig in vpisali skupaj 3.450 rednih bralcev, kar je nekaj nad deset odstotkov celotnega prebivalstva občine Radovljica. Omeniti velja občasne knjižne razstave v prostorih knjižnice, nato tudi skupinske oglede knjižnice za šolsko mladino in cicibane in organiziranje obiskov štirih opernih in eno dramsko prireditev v Ljubljani za bralce. Knjižničarke v matični knjižnici same opravljajo knjigovezniške posle. Kokrški odred dobi domicil v občim Radovljica Kokrški odred je bil eden od partizanskih enot, ki se je med vojno bojeval tudi na območju današnje radovljiške občine. Ta enota je med drugim 4. maja 1945 napadla Begunje in osvobodila vse jetnike v tamkajšnih zloglasnih nacističnih zaporih. V odredu se je bojevalo nad 90 borcev doma iz krajev v radovljiški občini. To je tudi razlog, da je predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica na zadnji marčevski seji predlagalo občinski skupščini, da sprejme odlok o podelitvi domicila Kokrškemu odredu. Predlog je obravnavalo in z njim soglašalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica. Svečana podelitev domicilne listine predstavnikom odbora skupnosti borcev Kokr-škega odreda bo na 17. srečanju gorenjskih aktivistov OF, pripadnikov partizanskih enot, ki so se bojevale na Gorenjskem in zapornikov, junija v Begunjah. Vesna Najdihojca potuje URO MANIJA Spet je prišel ure čas, ko dan zamenjala je noč, dražji tok bo le za nas, kar več jo fabrika bo vrgla proč. Nekaj sklenemo, delamo pa drugo, da narobe to nam je že v krvi, kdo kriv bo zdaj za to izgubo, ko podrl se račun je pravi — prvi. Kljub temu bomo zgodaj vstajal’, takoj po »šihtu« — »prekvat« hudir, stabilizaciji družno bomo še nagajal’, popoldne pa k donosnejšemu šihtu v dir. Fraklova predstava Kako poteka gradnja počitniškega doma na Seči Vse kaže, da gradbeno podjetje Gradis iz Jesenic izvaja rekonstrukcijo našega počitniškega doma na Seči po načrtu, zato lahko upamo, da bodo z deli do glavne sezone gotovi. V tednu od 1. do 6. aprila so izvajali v domu naslednja opravila: — gradbeniki zidajo predelne stene ter delajo hidroizolacijo — krovci pokrivajo streho s korci — električarji napeljujejo grobo instalacijo — vodovodarji polagajo grobo vodovodno instalacijo — mizarji montirajo okenske in vratne slepe podboje Iz naštetega ter iz priloženih slik je razvidno, da faza rekonstrukcije prehaja iz IL v IV. gradbeno fazo. V mesecu aprilu predvidevajo tudi delno zunanjo ureditev — nasaditev zelenja okrog lani rekonstruiranega objekta in pa obdelavo nabre-žine pod domom. Panorama Lovrana — objekt s fotografije v katerem smo kupili garsonjeri, je eden izmed treh stavb nad naseljem TOZD PRIJAVNICA za letovanje v počitniškem domu v Seči Priimek in ime .......................................... roj. leto Delovno mesto ........................ Naslov bivališča........... Dom želim koristiti od ............................................ do ali od ...................................................... do......... (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost), ki želijo koristiti bivanje v domu: ime žene ali moža ........................................................................ ime in starost otrok...................................................................... Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 26. 4. 1985 Podpis ---------------------------—------------------------------------------------------------s TOZD .............................................................................. PRIJAVNICA ZA LETOVANJE — v počitniški prikolici v _________________________ — v garsonjeri v Lovranu____________________________ — v koči v Vratih___________________________________ Priimek in ime ............................. roj. leto............................. Delovno mesto ................ Naslov bivališča.................................... Počitniški objekt želim koristiti od................ do ' ali od ................................. do........................................ (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Poleg mene bo letovalo še .............................................................. oseb. Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 26. 4. 1985 Podpis V_________________________________________________________________________________________ > — N CENE dnevnega pensiona v počitniškem domu, najemnina za prikolice, garsonjeri v Lovranu in kočo v Vratih POČITNIŠKI DOM sobe brez sobe pred sezono kuhinje s kuhinjo in po njej 1. — za zaposlene v DO, nezaposlene zakonce in 720,00 760,00 600,00 otroke nad 12 let — za otroke od 3—12 let starosti 450,00 450,00 370,00 — za zakonce, zaposlene v drugi DO 960,00 1.000,00 820,00 — za člane SOZD-a 1.200,00 1.240,00 1.060,00 — za otroke do 12 let 720,00 760,00 600,00 Tretja rubrika cen velja za prvo in zadnjo izmeno letovanja. 2. Najemnina sob s kuhinjo, ko je dom zaprt soba 55, 56 ostale sobe — zaposleni v DO 450,00 550,00 — člani SOZD 650,00 750,00 3. Regresiranje oskrbnega dne velja od tri dni dalje, krajše bivanje pa bomo zaračunavali po ceni, dolo- ceni za posamezne obroke. 4. Menjava v domu bo v naslednjih dneh: 22. 6., 1,7., 10.7., 19. 7., 28. 7., 6. 8., 15. 8., 24. 8., 2. 9., 11.9. 5. Postavljanje šotorov in prikolic pri domu ne bo dovoljeno oz. izjemoma za krajši čas na podaljšanem prostoru parkirišča. POČITNIŠKE PRIKOLICE 1. Najemnina za prikolice znaša: zaposleni v DO člani SOZD — v sezoni od 1. 7. do 3. 9.1985 500,00 800,00 — pred sezono in po sezoni 400,00 640,00 2. Menjava bo v naslednjih dneh: 15. 6., 25. 6., 5. 7., 15.7., 25. 7., 4. 8., 14. 8., 24. 8., 3. 9., 13. 9., 23. 9. 3. Prikolice bodo nameščene: v Primoštenu (1), na Pagu (4), v Zeleni laguni (3), v Novigradu (3), v Vrsarju (2), na Krku-Punat (1). GARSONJERI V LOVRANU 1. Najemnina za garsonjero zaposleni v DO člani SOZD — v sezoni od 1. 7. do 2. 9.1985 600,00 800,00 — pred sezono in po sezoni 480,00 640,00 2. Menjava bo v naslednjih dneh: 10. 6., 20. 6., 30.6., 10. 7., 20. 7., 30. 7., 9. 8., 19. 8., 29. 8., 8. 9., 18. 9. KOČA V VRATIH zaposleni v DO člani SOZD 1. najemnina za kočo 700,00 1.100,00 Najemnino oz. oskrbnino v počitniških objektih je treba plačati pri blagajni TO oz. DSSS pred odhodom, ob prejemu odločbe o razvrstitvi. v J 3. Kalan Jože 12. Rozman Anton 22. Ažman Stanko Prijavljenih 44 tekmovalcev Moški od 36 do 45 let 1. Zupan Miha 2. Srebre Ivan 3. Plesec Franc 14. Pikon Janez Prijavljenih 58 tekmovalcev. Moški od 26 do 35 let 1. Rozman Milan 2. Lorber Drago 3. Šmid Vito 6. Ravnik Jure 12. Zalokar Zdravko Prijavljenih 64 tekmovalcev. Moški do 25 let 1. Koželj Viki 2. Golja Marjan 3. Bizjak Edo 6. Ravnik Zdravko 8. Teraž Mirko Prijavljenih 56 tekmovalcev. Alples LIP LIP Elan Lesna Lesna LIP GG Kranj Lesna Elan LIP LIP Elan Alples Meblo LIP LIP 44,74 48,40 51,80 41,60 42,62 43,05 45,68 38,50 39,62 39,89 40,45 42,31 40,71 40,73 40,96 41,28 41,66 LIP zopet skupni zmagovalec V soboto, 23. marca se je na Rogli odvijalo XXII. republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev, katerega se je udeležilo 511 tekmovalcev iz vse Slovenije. Čeprav je večina tekmovalcev iz drugih ekip dopotovalo na Roglo že dan pred tekmovanjem, smo se pri nas odločili, da odpotujemo na prireditev šele na dan tekmovanja predvsem zaradi tega, da zmanjšamo stroške udeležbe. Vendar pa se je ta poteza pokazala precej negotova, kajti vremenske prilike so bile sila neugodne in tako je bil vprašljiv predvsem točen prihod na tekmovanje. K sreči pa so imeli organizatorji veliko problemov s pripravo prog za veleslalom zaradi velike količine novozapadlega snega in tudi vlečnice niso obratovale zaradi izpada električne energije. Pričetek tekmovanja se je zavlekel skoraj za celo uro, kar je zadostovalo, da smo pravočasno prispeli na start. Zanimivo je še nekaj. Vreme nam v zadnjem času ni bilo prav nič naklonjeno in tako tudi nismo pričakovali, da bomo imeli dobro vreme na tekmovanju. Ta- Rezultati VELESLALOM Ženske na 45 let 1. Sturm Francka 2. Razdevšek Erika 3. Pintar Darinka 9. Cerkovnik Polona Prijavljenih 14 tekmovalk. Ženske od 36 do 45 let 1. Urankar Marija 2. Šmid Verona 3. Podlipec Malči 6. Kaiser Jasna Prijavljenih 25 tekmovalk. Ženske od 26 do 35 let 1. Pečnik Breda 2. Šifrer Ana 3. Skrt Meta Prijavljenih 38 tekmovalk. Ženske do 25 let 1. Prezelj Majda 2. Ristič Jelka 3. Poznič Cveta Prijavljenih 35 tekmovalk. Moški nad 45 let 1. Lakota Peter 2. Bohinc Janez 23.34,58 24.51,91 25.22,00 19.28.00 21.03.00 21.40,79 18.44.00 19.34.00 19.57.00 16.44.00 19.09.00 19.15.00 15.17,11 15.22.00 15.38.00 15.42.00 13.08.00 14.33.00 15.20.00 18.43.00 18.48.00 19.57.00 23.41.00 26.56.00 17.14.00 17.30.00 19.35.00 20.30.00 Rakuš ka situacija se nam je kazala tudi vso pot do Rogle. Tik pred vrhom pa so se meglene koprene začele redčiti in skozi oblake je sprva sramežljivo, potem pa vedno močneje začelo sijati sonce, ki nam je prikazalo vso lepoto zimske pokrajine na Pohorju. To tekmovanje je za vsakega od udeležencev pomenilo izredno doživetje in lep izlet. Tekmovanje v veleslalomu je potekalo na dolgih, vendar ne zahtevnih progah, katere pa so zaradi novega snega kmalu izgubile na kvaliteti, tako da so posebno tekmovalci z višjimi štartnimi številkami imeli zelo slabe pogoje za tekmovanje. Tudi tekaške proge so bile glede na sindikalni karakter tekmovanja dosti zahtevne in so posebno slabše pripravljenim povzročale precej težav. Pohvaliti moram člane naše ekipe za vloženi trud in prizadevnost, še posebno pa za osvojeno prvo mesto v skupni uvrstitvi. Vedeti moramo, da je to zares lep uspeh, ne glede na prejšnja leta, kajti ostale ekipe vlagajo neprimerno večja sredstva tako v opremo kakor tudi v tekmovalni razvoj svojih tekmovalcev, pa jim kljub temu še ne uspe doseči prvega mesta. Alples 52,78 Lesna Sl. Gradec 55,61 LIP Bled 59,76 LIP Bled 1.09,10 LIP Bled 51,62 Alples 51,70 Elan 52,07 LIP 53,66 GG Celje 48,38 LIP Bled 49,48 Alples 49,57 Alples 48,36 LIP 50,44 Gorenje Glin 51,46 GG Bled 42,02 Elan 44,49 TEKI Ženske nad 45 let 1. Dokl Anica Lesna 2. Bedraž Jadviga Marles 3. Cerkovnik Polona LIP Ženske od 36 do 45 let 1. Cerkovnik Ivanka LIP 2. Grabec Marija BF Ljubljana 3. Vavpotič Olga Elan Prijavljenih 13 tekmovalk. Ženske od 26 do 35 let 1. Ristič Albina LIP Bled 2. Kračun Francka LIP Sl. Konjice 3. Grom Boža Liko Vrhnika Prijavljenih 20 tekmovalk. Ženske do 25 let 1. Jošt Metka GG Kranj 2. Ristič Jelka LIP 3. Skrt Meta Alples Prijavljenih je bilo 15 tekmovalk. Moški nad 45 let 1. Kalan Jože Alples 2. Hrovat Janez Elan 3. Pintar Jože LIP 4. Lapajne Franci LIP Prijavljenih 30 tekmovalcev. Moški od 36 do 45 let 1. Malej Janez LIP 2. Zalokar Milan LIP 3. Kraševec Rajko Brest Prijavljenih 29 tekmovalcev. Moški pd 26 do 35 let 1. Ivančič Franc GG Postojna 2. Modic Janez GG Ljubljana 3. Rodman Roman Elan 11. Rakuš Mirko LIP 21. Grilc Alojz LIP Prijavljenih 37 tekmovalcev. Moški do 25 let 1. Zupan Valentin Elan 2. Robač Tomaž Lesna 3. Lapajne Mirko LIP 4. Teraž Mirko LIP Prijavljenih 27 tekmovalcev. XXII. zimska lesarijada l __________________________J Na vrhu Stola 24. februarja letos sem se udeležil znamenitega pohoda na Stol, ki je bil zelo naporen. Pri izdaji kontrolnih listkov so zahtevali tudi smučarske palice. Ni mi bilo vseeno, da bi zaradi palic moral odstopiti. Znašel sem se in počakal prijatelja v Žirovnici. Le-ta mi je dal palico in krenili smo opremljeni na pot. Prvo presenečenje, ki sem ga doživel na tem pohodu, je bilo srečanje s prijateljem, katerega že štiri leta nisem videl. To srečanje je pomenilo čisto nekaj drugega kakor v dolini. Z njim sva hodila drug za drugim proti vrhu. Vreme se je spremenilo, sonce je odprlo pogled na dolino pod gorami, v daljavi smo zagledali zaledenelo Blejsko jezero. Močan veter nam ni vzel dobre volje. Sneg je nosil sem ter tja in s presenečenjem smo zrli v dva gamsa, ki sta tekla po strmini in se umikala hudemu vetru. Ptice pa so veter izkoristile za plovbo po zraku. V koči na Stolu smo tudi pomalicali, jaz sem sedel v zakotni prostor in ptice so me obkrožile in nenadoma me je obšla misel, kako sem povezan z naravo. Zanimiv je običaj, ki sem ga imel priložnost videti. Če pride človek prvič na Stol, dobi tri krepke udarce. Tako so tedaj mlada dekleta prestajale to navado. Psu so se dekleta zasmilila in je neutolažljivo lajal. Toda navada je železen oklep in ga moraš obleči. Na poti navzdol nas je spremljal veter, toda veseli občutki so me navdajali, da sem spet obiskal 2238 m visoko goro in s tem drugim in samemu sebi dokazal, da niso važna leta za planinarjenje in da dobra volja do uspeha pripomore. Rajko iz Žirov Pomladni sprehod Umaknila se je huda in ostra zima, vsakdo je pričakoval otoplitve in pomladnih sončnih dni. V jasnem sončnem dnevu sem se tudi jaz odpravil na potep po Soriški dolini. Sneg je dolezel, med suho travo so odganjali zvončki, trobentice, mačice in tudi vijolice. Zrak sem vonjal drugače. Šel sem po obrežju Sore, katera ima prečne opornice v primeru, da prestopi bregove in poplavlja. Tu je dosti vrbovja in starejši ljudje si še vedno urežejo vejice, katerfe uporabljajo za pletenje. Iz vrbovega lesa smo v otroških letih izdelovali piščalke in mlinčke. Kar za šalo sem tudi tistega jasnega pomladnega dne napravil mlinček in kar pootročil sem se, a precej sem se sprostil, umiril in mnogim bi rad priporočil, da je čudovito iti na svež zrak posebno pomladi, ko se v naravi dogaja toliko čudovitih sprememb. Rajko iz Žirov /-------------------------------------------------\ Vili, zimske športne igre SOZD GLG Prvo mesto za ekipo LIP-a 30. marca so se na terenih Soriške planine odvijale 8. zimske igre SOZD GLG, katerih se je udeležilo okoli 200 tekmovalcev iz osmih DO, članic SOZD GLG. Nastopili so v disciplinah veleslalom in smučarski teki. Drugič je prvo mesto osvojila ekipa naše DO, katere predstavniki so štirikrat osvojili prvo mesto, petkrat drugo, trikrat tretje mesto itd. Nenehna borba med ekipama Alplesa in Lipa se je tudi tokrat iztekla v našo korist, saj je ekipa Alplesa za nami zaostala komaj za tri točke. Zato moram vse tekmovalce pohvaliti za požrtvovalnost in trud, s katerim so omogočili osvojitev prvega mesta. Rezultati VELESLALOM Ženske do 30 let 1. Skrt Meta Alples Železniki 29,13 2. Ristič Jelka LIP Bled 32,54 3. Kuhar Jelena Jelovica Šl. Loka 34,15 6. Sinkovič Janja LIP Bled 38,37 8. Zupan Lidija LIP Bled 40,76 Ženske nad 30 let 1. Praprotnik Marija GG Bled 29,66 2: Šifrer Ana LIP Bled 30,84 3. Šmid Verona Alples Železniki 31,58 7. Veber Anica LIP Bled 33,74 11. Pintar Darinka LIP Bled 37,17 18. Mencinger Branka LIP Bled 50,94 Moški do 27 let 1. Rozman Milan GG Kranj 35,20 2. Pintar Rado Alples Železniki 35,89 3. Golja Marjan Alples Železniki 36,70 5. Teraž Mirko LIP Bled 36,83 6. Ravnik Zdravko LIP Bled 37,28 8. Lapajne Mirko LIP Bled 38,22 12. Repinc Grega LIP Bled 39,61 Moški od 28 do 35 let 1. Šemrl Janez GG Bled 36,50 2. Ravnik Jure LIP Bled 37,47 3. Zalokar Zdravko LIP Bled 38,10 8. Šmid Stane LIP Bled 39,02 Moški od 36 do 45 let 1. Prezelj Mileno Alples Železniki 36,32 2. Klinar Andrej GG Bled 36,64 3. Šmid Janče Alples Železniki 37,60 Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu LIP-u 1. mesto 10. marca je na Kobli potekalo občinsko sindikalno prvenstvo v VSL, katerega se je udeležilo 142 tekmovalcev, 34 žensk in 128 moških. Tako slaba udeležba je bila predvsem zaradi tega, ker so bile tekme prestavljene s prvotnega termina zaradi slabih vremenskih razmer, po drugi strani pa je bilo o novem terminu premalo obveščeno, tako da je bila udeležba glede na število prijav četrtinska. Pri nas je bil ta odstotek ugodnejši, zato pa tudi rezultati niso izostali. REZULTATI: Ženske nad 36 let 1. Lakota Romana, Obrtno združenje (40,29), 2. Praprotnik Marija, GG Bled (42,42), 3. Ažman Vida, GG Bled (44,35), 4. Veber Anica, LIP Bled (46,12) 5. Urankar Marija, LIP Bled (46,31), 6. Kaiser Jasna, LIP Bled (46,86) Uvrščenih je bilo 14 tekmovalk. Ženske od 28 do 35 let 1. Žbogar Barbara, Iskra Oto-če (39,14), 2. Šifrer Ana, LIP Bled (40,51), 3. Bajželj Alenka, Vezenine (40,83). Uvrščenih je bilo 9 tekmovalk. Ženske do 27 let 1. Lazar Darja, Obrtno združenje Rad. (27,04), 2. Ristič Jelka, LIP Bled (27,40) 3. Zupan Lidija, LIP Bled (27,87). Uvrščenih je bilo 11 tekmovalk. Moški nad 46 let 1. Bohinc Janez, Elan Begunje (38,33), 2. Lakota Peter, GG Bled (38,53), 3. Ažman Stanko, LIP Bled (39,31), 7. Rozman Anton, LIP Bled (40,85). Uvrščenih je bilo 20 tekmovalcev. Moški od 36 do 45 let 1. Zupan Miha, Elan Begunje (35,09), 2. Peternel Janez, Elan (37,36), 3. Pikon Janez, LIP Bled (38,23), 4. Troj ar Srečo, LIP Bled (38,61), 9. Stare Miro, LIP Bled (39,31) Uvrščenih 30 tekmovalcev. Moški od 28 do 35 let 1. Šemrl Janez, GG Bled (22,97), 2. Šmit Aleš, Almira Rad. (23,23), 3. Šmit Vito, Elan Begunje (23,42), 16. Legat Lovro, LIP Bled (26,82), 17. Zalokar Zdravko, LIP Bled (27,16), 28. Kočevar Franc, LIP Bled (28,80), 35 Kniflič Marjan, LIP Bled (35,00), 36. Rakuš Mirko, LIP Bled (36,73) Uvrščenih 36 tekmovalcev. Moški do 27 let 1. Hafner Matjaž, Iskra Lipnica (30,26), 2. Kržišnik Iztok, Iskra Lipnica (31,28), 3. Gatej Tomaž, Iskra Lipnica (31,52), 4. Ravnik Zdravko, LIP Bled 31,76), 6. Cesar Igor, LIP Bled 23,40), 14. Repinc Grega, LIP Bled (33,60), 22. Zalokar Janez, LIP Bled (34,73), 26. Zorč Marjan, LIP Bled (35,48), 32. Selan Blaž, LIP Bled (36,99). Uvrščenih 42 tekmovalcev. Vrstni red — ekipno ženske 1. LIP Bled 51 točk 2. Obrtno združenje 27 točk 3. GG Bled 23 točk Uvrščenih 14 ekip. Vrstni red — ekipno moški 1. Elan Begunje 59 točk 2. LIP Bled 56 točk 3. GG Bled 41 točk Nastopili so tekmovalci iz 10 ekip. Vrstni red — ekipno skupaj 1. LIP Bled 107 točk 2. GG Bled 64 točk 3. Elan Begunje 62 točk Nastopili so predstavniki iz 14 DO. Rakuš 5. Stare Miro LIP Bled 38,60 7. Malej Janez LIP Bled 39,40 8. Pikon Janez LIP Bled 39,76 9. Troj ar Srečo LIP Bled 40.00 Moški nad 45 let 1. Ažman Stanko LIP Bled 27,10 2. Jamnik Avgust Jelovica Šk. Loka 29,28 3. Primožič Franc GG Kranj 29,51 5. Rozman Anton LIP Bled 30,22 TEKI Ženske do 30 let 1. Ristič Jelka LIP Bled 7,49,51 2. Jošt Metka GG Kranj 8,03,46 3. Skrt Meta Alples Železniki 8,39,49 Ženske nad 30 let 1. Ristič Albina LIP Bled 8.26,63 2. Mencinger Cilka LIP Bled 9.11,22 3. Praprotnik Marija GG Bled 9.30,19 Moški do 35 let 1. Nastran Tone Alples Železniki 12.23,77 2. Lapajne Mirko LIP Bled 12.24,11 3. Teraž Mirko LIP Bled 13.15,40 4. Gomilar Branko LIP Bled 13.18,62 8. Rakuš Mirko LIP Bled 14.45,67 Moški nad 35 let 1. Malej Janez LIP Bled 5.57,55 2. Kalan Jože Alples Železniki 6.30,17 3. Zalokar Milan LIP Bled 6.34,38 4. Cerkovnik Anton LIP Bled 6.49,05 5. Lapajne Franci LIP Bled 6.55,33 7. Pintar Jože LIP Bled 7.15,09 Ekipna uvrstitev — veleslalom 1. Alples Železniki 2. LIP Bled (Ristič Jelka 7, Šifrer Ana 19, Teraž Mirko 23, Ravnik Jure 26, Stare Miro 23, Ažman Stanko 15) 3. GG Bled 4. GG Kranj 5. Jelovica Škofja Loka 6. Zlit Tržič 7. Aero Medvode 8. SOZD GLG - DSSS 9. Gradis Škofja Loka 115 točk 113 točk 100 točk 92 točk 83 točk 54 točk 32 točk 22 točk 20 točk Ekipna uvrstitev — teki 1. LIP Bled (Ristič J. 6, Ristič A. 6, Lapajne M. 12, Malej J. 12) 2. Alples Železniki 3. GG Kranj 4. GG Bled 5. Jelovica Škofja Loka 36 točk 31 točk 15 točk 11 točk 4 točke Ekipno — veleslalom in teki Teki VSL Skupaj 1. LIP Bled 36 113 149 2. Alples Železniki 31 115 146 3. GG Bled 11 100 111 4. GG Kranj 15 92 107 5. Jelovica Škofja Loka 4 84 87 6. Zlit Tržič — 54 54 7. Aero Medvode — 32 32 8. SOZD GLG - DSSS — 22 22 9. Gradis Škofja Loka — 20 20 V KS Gorje: Za izboljšanje turizma Gorjanska pokrajina je zanimiva, pestra in raznolika in tako ustvarjena za podeželski turizem, tako v poletnem in zimskem času. To območje je v neposredni bližini Bleda ob pokljuškem pogorju. Turistični delavci v Gorjah so povezani s TD Bled. Gorjanski godbeniki sodelujejo na raznih turističnih prireditvah, žal pa je prenehala delovati folklorna skupina. V Gorjah so tudi zasebniki, ki oddajajo sobe. To pa je neorganizirano in nepovezano. Delavci TD Gorje so se odločili, da je potrebno glede tega nekaj ukreniti. Izvolili so poseben odbor — sekcijo, tako imenovano DIT (domači in tuji turizem). Začetki so povsod težavni in tudi tu je bilo tako. Vodja sekcije Jože Kuralt iz Spodnjih Gorij se je sporazumel s svojim očetom in tako sta v stanovanjski hiši pripravila ustrezen prostor, kjer je sedež DIT-a. Lani 27. decembra so slovesno odprli ta sedež gorjanske turistične dejavnosti. Kakor smo izvedeli, DIT je oživel in trenutno imajo na razpolago 88 postelj (ogrevane) in v času zimske sezone so bile polno zasedene. Nudili pa so tudi domačo hrano in polno dnevno oskrbo. Pripravljeno je za turiste v poletni sezoni (200 postelj). Novo prijavljene sobe si ogleda komisija DIT-a in tako označi kategorijo, na podlagi ocenitve določijo najemnino. Turistični urad v Spodnjih Gorjah ponuja tudi dvakrat mesečno izlet na Koroško. Vsakega gosta ob prihodu počastijo s »frakeljcem« žganega in tudi takšna majhna pozornost pripomore do gostovega dobrega počutja. Moramo še povedati, da Ku-raltovi govorijo kar pet jezikov in to je most k dobremu sporazumevanju. Pri vseh turističnih naporih pa ostane problem propagande. Leta 1937 so natiskali prvi prospekt o Gorjah, dve leti kasneje še enega. Toda vse do današnjih dni kaj novega ni. Z voljo in nekaj denarja pa se bo morda tudi to uredilo. Jože Ambrožič Človek in psoriaza v________________________ Človeka tarejo najrazličnejše tegobe in bolezni, med zelo nadležnimi kožnimi boleznimi pa je luskavica ali psoriasis vulgaris. V letu 1979 so v naši ožji domovini ustanovili Društvo psoriati-kov, ki ima namen uvesti enotno evidenco članov, jim s pomočjo zdravstvenih in drugih ustanov ter organizacij združenega dela pomagati pri vsakdanjem delu in življenju. Da bi psoriatiki v Sloveniji zvedeli čim več o svoji bolezni, o načinu sodobnega zdravljenje, organizira društvo tudi razna predavanja in posvete. Za letošnje leto so si člani društva zadali naslednji program: — Utrditi vlogo društva, da se pridobi čim več članov, zadolžiti člane za aktivno delo na svojem področju. — Organizirati oblike in metode dela, da društvo pridobi pravo družbeno vlogo. — Povezati se z zdravstvenimi ustanovami zaradi uveljavljanja klimatskega zdravljenja, nabave zdravil ipd. — Popestriti je potrebno obveščanje in poskrbeti za redno izdajanje glasila. — Z zdravstveno organizacijo Veli Lošinj, turističnimi organizacijami urediti probleme v zvezi zdravljenja psoriatikov. — Aktive po regijah organizirati tako, da bodo bolniki imeli svoj status in aktivni odnos pri razreševanju statusa bolnikov. — Na podlagi posebnega sporazuma aktivneje sodelovati z raziskovalnimi organizacijami na področju te bolezni. — Povezovati se tudi z drugimi društvi po Jugoslaviji in s tujino. V Sloveniji je psoriatikov okrog 30—40.000, luskavica je dokaj pogosta kožna bolezen, ni nalezljiva in o njej še malo vedo. Natančni vzroki za to bolezen še niso znani, zato se ne da zaenkrat dokončno ozdraviti. Za nastanek so značilni tile dejavniki: — Dednost: če ima eden od staršev luskavico, je do 30 % verjetnosti, da jo bodo imeli otroci. — Dejavniki, ki bolezen lahko izzovejo pri tistih, ki skrito bolezen nosijo, so: razne poškodbe, angina, spremembe v ravnovesju žlez z notranjim izločanjem, težki duševni pretresi. Luskavica se največkrat pojavi v puberteti, redkeje v zrelih letih. Ljudje, ki imajo luskavico, bodo bolje živeli in delali v svojem okolju, če bodo naleteli na razumevanje. Tudi v ta namen je bilo ustanovljeno društvo. Ob zaključku tega kratkega članka pa bi želeli povabiti nove člane. Vsakdo, ki bi želel postati član Društva psoriatikov, naj pošlje pristopno izjavo z matičnimi podatki ter natančnim naslovom tajnici društva: Marija KOLMAN, Viso-če 3, 64290 TRŽIČ. STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAREC 1985 delavcev pripravnikov TOZD Tomaž Godec 437 3 TOZD Rečica 332 1 TOZD Mojstrana 89 TOZD Podnart 80 TOZD Filbo 106 TOZD Trgovina 27 DSSS 93 11 Skupaj: 1164 15 ZAPOSLILI SO SE: v TOZD Tomaž Godec: Mencinger Janez, 1966 — SS; Žmitek Franc, 1949 — NK; Benedik Peter, 1964 — K; Dežman Martin, 1964 — NK. v TOZD Rečica: Čop Milana, 1965 — SS; Mandeljc Andrej, 1960 — K; Kr-ničar Dušan, 1948 — Ks; Gomilar Branko, 1966 — Ks. v TOZD Mojstrana: Janša Angela, 1961 — NK; Lasnik Robert, 1965 — NK; Pintarič Milivoj, 1964 — NK; Halupka Zdravko, 1968 — NK; Kovačec Poldi, 1965 — PK; Kovačec Miran, 1967 — NK. v TOZD Podnart: Bole Anton, 1954 — K; Kopač Boris, 1963 — Ks. v TOZD Filbo: Smukavec Darko, 1964 — NK. v DSSS: Kocjančič Lidija, 1962 — VŠ (pripravnik); Mikelj Valentin, 1964 — SS (pripravnik); Cvetek Ivanka, 1963 — SS (pripravnik); Odar Jože, 1964 — SS (pripravnik). ODŠLI IZ DO: iz TOZD Tomaž Godec: Korošec Jerica, NK — upokojitev, iz TOZD Rečica: Žvan Janez, NK — izjava delavca, iz TOZD Mojstrana: Mežik Jože, Ks — invalidska upokojitev iz TOZD Podnart: Razinger Matilda, NK — sporazumno, iz TOZD Filbo: Cvijič Đorđo, K — sporazumno. RODILI SO SE: Skumavec Štefki in Matjažu (TOZD Rečica) — hči; Šarec Ruži (TOZD Podnart) — sin ____________________________________________________j V TO Tomaž Godec so se upokojili V TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica se je v preteklem letu to je v letu 1984 upokojilo lepo število sodelavk in sodelavcev. Velika večina od njih je delala v naši TO dolgo vrsto let, dela so bili navajeni že iz svoje rane mladosti in so mnogokrat opravljali razen svojega tudi druga dela, kakor so pač narekovale potrebe. Upokojeni so bili: CERKOVNIK Angela se je v naši TO zaposlila meseca septembra 1976 in sicer v obratu opažnih plošč. Pred prihodom v našo TO je bila zaposlena kot čistilka in perica v otroških jaslih na Jesenicah, nato v kuhinji bolnice v Mariboru, kjer se je usposobila za PK kuharico, dalje v kuhinji hotela »Stane Žagar« v Bohinju in nato kot KV krojač v podjetju »Vezenine« Bled. V obratu opažnih plošč je opravljala dela in naloge pri vlaganju desk v spajalni stroj. VIDMAR Marija je bila zaradi aktivnega sodelovanja brata v NOV meseca februarja 1943 med vojno izseljena. Prva njena zaposlitev je bila v KZ Boh. Bela, nato pa v hotelu Zlatorog v Bohinju. Dela in naloge v naši TO je pričela opravljati junija 1957. leta in sicer v takratni zabojarni, nekaj časa pa je delala tudi v žagi. S pričetkom obratovanja opažnih plošč se je zaposlila v tem obratu na delih in nalogah nanašal-ca lepila, ki jih je opravljala do upokojitve. Aktivno je delala vsa leta pri CZ, kot vodja v enoti prve pomoči, bila nekajkrat član izvršnega odbora sindikata, opravljala je tudi funkcije delegata SIS in delegata zbora združenega dela občine Radovljica. Bila je tudi delegat DS TO in pa večkratni član drugih samoupravnih organov, to je odborov in komisij. Dve mandatni dobi je bila tudi član sekretariata OOZK. POGAČNIK Mara je v času pred zadnjo vojno živela v Srbiji, januarja 1943 leta pa je bila zaradi sodelovanja sorodnikov z NOB izseljena. Po vojni se je zaposlila v čevljarskem podjetju »Triglav« Boh. Bistrica, nato pa je maja 1956. pričela z delom v naši TO. Sprva se je za nekaj časa zaposlila v obratu žaga za opravljanje obračuna OD in ostalih administrativnih del za ta obrat, nato pa v obratu opažne plošče na istih delovnih nalogah, kjer je ostala do upokojitve. V svojem dolgoletnem delovnem obdobju je bila aktivna tudi v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih v TO. Bila je delegat DS TO, opravljala je tudi funkcijo delegata SIS. Dolgo vrsto let je bila član izvršnega odbora sindikata in blagajnik, še dalj pa članica UO IGD, »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica in prav tako blagajnik. Aktivna je bila tudi v enotah CZ in sicer v enoti prve pomoči. \_____________________________________________________ CERKOVNIK Jože je delal po končani vojni nekaj časa na domačem gospodarstvu, nato se je zaposlil v Železarni Jesenice. Ker ga je delo v lesni industriji veselilo, se je že decembra 1950 zaposlil kot pomočnik polnojarmeni-čarja v naši TO in tam delal do aprila 1952, ko je odšel za nekaj let opravljat dela polnojarmeničarja v KZ BOH. Bistrica. Zatem se je septembra 1956 ponovno vrnil na delo v našo TO na skladišče žaganega lesa. Tam je dve leti delal kot čelilec žaganega lesa, nato se je kot polnojarmeničar ponovno zaposlil v žagi, kjer je ostal do upokojitve. V tem času svojega dela je bil nekajkrat izvoljen za člana izvršnega odbora sindikata v svojem obratu. ARH Francka se je zaposlila v naši TO že februarja 1948. leta, pred tem pa je delala na očetovem posestvu. Oče ni bil redno zaposlen nikjer, razen v zimskem času, ko je občasno prevažal hlodovino. Delati je pričela v zabojarni, nato je bila prerazporejena na skladišče žaganega lesa na izmero in potem še vse do 1. 1954 na dela pri izmeri hlodovine. Zaradi družinskih razlogov je ostala dve leti doma, nato pa sledita zaposlitvi pri Cestnem podjetju Kranj in Lesni galanteriji Jesenice. Z delom v naši TO je ponovno pričela leta 1974 meseca junija in sicer v obratu opažne plošče na sortaciji le-teh. Aktivno se je udejstvovala pri delu samoupravnih organov TO in DO. Bila je delagat DS in večkratni član odborov in komisij na obeh novojih. V delo sindikata se je vključila že takoj po prvi zaposlitvi in z njim nadaljevala, predvsem kot član izvršnega odbora. Aktivna je bila tudi kot delegat skupščine oz. delegacij SIS. URH Albin je posvetil vse svoje delovno življenje delu v lesni industriji, saj je nastopil delo v njej že avgusta leta 1951. Zaposlil se je kot delavec v zabojarni pri izdelavi zabojev in na drugih delih, če je to bilo potrebno. Tam je ostal najdalj časa, nakar je zaradi proizvodnih potreb bil za nekaj časa prerazporejen v žago na opravljanje del pomočnika polnojarmeničarja in v oddelek za izdelavo sredic. Zaradi slabšega zdravja je bil kasneje premeščen na dela voznika premičnega tira, kjer je ostal vse do njegove ukinitve, ko je začel opravljati dela vratarja-telefonista in vratarja. S teh del je tudi odšel v pokoj. BLAZIN Ana je precejšen del svojega življenja preživela doma, na mali kmetiji. Že v rani mladosti ji je umrla mati, zato se je morala posvetiti temu delu in pa kot izučenemu krojaču tudi šivanju. No kljub svojim življenjskim potrebam je med vojno nudila pomoč NOB in sicer v obliki hrane ali pa prostora, kjer so se odvijali sestanki odpora, celo partizanska osnovna šola je bila nekaj časa pri njih. Po vojni se je zaposlila kot snažilka pri hotelih »Alpetour« Bohinj. V naš kolektiv je prišla maja 1977 leta in se zaposlila na delih nareza sredine v obratu opažnih plošč, v pokoj pa je odšla z opravljanja del snažilke v istem obratu. MENCINGER Milena izhaja iz napredne delavske družine. Oče kot predvojni komunist, borec 1. 1941 ni bil nikjer zaposlen, našel si je občasno kakšna priložnostna dela za skromno preživljanje svoje družine. Zaradi vsestranskega sodelovanja z NOB je bila skupaj z ostalimi domačimi februarja 1943. leta izseljena. Po vojni preden se je zaposlila na našem obratu si je služila kruh z deli, kot so kidanje snega in pletje tirov na železnici. Na naš obrat je prišla julija 1953. leta in se za krajši čas zaposlila v zabojarni, nato je odšla v oddelek za izdelavo lesne volne, kjer je delala vse do ukinitve njene proizvodnje. Pred prihodom na delo v obrat opažnih plošč je delala še na vkladanju desk v sušilnico, v samem obratu pa je odpravljala poleg drugih raznih del, dela na sortiranju desk za elemente. V enotah CZ je bila dolgo vrsto let aktivna kot član in nazadnje kot vodja enote prve pomoči. Bila je tudi aktivna članica IGD »TOMAŽ GODEC«, dokler je delovala ženska desetina. DEBELJAK Ivanka je prišla v naš kolektiv oktobra 1959 in je prav tako posvetila celo delovno življenje delu v lesni industriji. Kot otrok mnogoštevilne družine je morala zgodaj poprijeti za delo, le-tega je opravljala tako, kot je bilo to potrebno. Sprva je le malo časa opravljala dela v zabojarni, delo, čeprav je bilo mnogokrat zaradi teže vremenskih pogojev in podaljšanega delovnega urnika na skladišču žaganega lesa dosti težje, je takoj prevzela in ga opravljala skoraj do upokojitve. Delala je kot skladiščni delavec in nazadnje kot sorter žaganega lesa. Zaradi bolezni je bila prerazporejena v obrat pohištvo na delo na brušenju in embaliranju pohištva. V obdobju ko je bila zaposlena pri nas je bila delegat DS, nekajkrat pa tudi član izvršnega odbora sindikata. OGRIN Slavko se je izučil mizarskega poklica, ker so pač tako zahtevale razmere zaradi številne družine in pa zaradi tega, ker mu je bil ta poklic pri srcu. Na LIP oziroma na naš obrat je prišel na dela v mizarsko delavnico leta 1949. Tam je opravljal dela na raznih montažah in na mizarskih vzdrževalnih delih. S pričetkom proizvodnje pohištva je bil razporejen na dela vodja lakirnice, kjer je ostal vse dokler ni bil zaradi bolezni prerazporejen na dela vratarja. KOROŠEC Anton je dolgo vrsto let opravljal dela doma na svoji mali kmetiji. Za ta dela je imel nekaj časa tudi kooperacijsko pogodbo z GKZ Srednja vas. V naši TO se je zaposlil februarja 1979 v obratu opažne plošče na delih in nalogah upravljalec sekirostroja. Vsem upokojenim sodelavkam in sodelavcem se zahvaljujemo za ves trud, za vestno in dobro opravljeno delo. Zahvala tudi vsem tistim, ki so aktivno delali v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in delegaci-jah. Želimo jim obilo zdravja in osebne sreče, z željo da nas kdaj obiščejo. Xt w w • Čiščenje pašnikov v Bohinju Že dolgo časa v bohinjskem kotu opažamo, da je vse manj pašnih površin. Zaradi tega upada živinoreja in kakovost mleka. Le planinska paša pa je močna krma, v kateri je polno vitaminov. Zaradi tega bo v Bohinju letos velika mladinska očiščevalna akcija. V planu je obnova pašnikov ob Bohinjskem jezeru, Nomenju in Boh. Češnjici. Skupaj naj bi očistili 100 ha pašnih površin. Obseg del je velik. V teh pašnikih naj bi posekali grmovje, pobrali kamenje, postavili ograje. Potrebno bi bilo urediti napajališča in solnice. Ker pa Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas kot investitor nima druge možnosti za realizacijo tèh del, se obrača na nas mlade. Skupaj z vso mladino iz Radovljiške občine bomo tudi mi mladi iz DO LIP Bled sodelovali v teh akcijah in bomo še enkrat dokazali slogo in moč mladih. Te akcije bodo potekale od 14.4. do 16. 6. 1985 ob sobotah in nedeljah. Delalo naj bi se od 7. do 14. ure. Organizirani bodo tudi topli obroki po dogovoru udeležencev akcije pa se bodo organizirale tudi družabne in zabavne aktivnosti. Zato vas pozivamo k čim večji udeležbi na teh akcijah. Kajti le s tem bomo pomagali k boljšim rezultatom v prireji mesa in mleka, Bohinju pa k sodobnejšemu načinu paše živine in s tem razvoju kmetijstva v Bohinju. Marjan Ravnik Joža Pumpica Živel je Joža Pumpica, le malo kdo ga še pozna. Prav rad je žvižgal in zapel, noč in dan je bil vesel. Ko zjutraj sva prišla na delo, pozdravila sva se veselo, nikdar se nisva kregala, ko butare sva delala. Imel je majhno bajtico, tam doli na borovljah, krog nje so rasile šmarnice in sladke borovnice. Obdajali so jo borovci, na njih pa so gnezdili škorci. On je vse ptičke rad imel, pozimi zanje je skrbel. Zdaj Joža Pumpice več ni, zato skrbimo zanje mi. Angela Hov, hov, hov Dvesto jurjev je koštov, ta prekrasni hov, hov, hov, in še ta gospa je lepa, kadar s tistim kužkom šeta, moški gledajo za njima, mene pa zelo zanima, ali gledajo gospo ali cucka za dvesto. Angela Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilija, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. J