Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 1. SEPTEMBRA 1994 Pred 24. Dnevi narodnih noš V dneh od 9. do 11. septembra bo v Kamniku spet naša osrednja turistična prireditev, to so 24. Dnevi narodnih noš s kamniškim sejmom. Že skoraj četrt stoletja se vsako leto drugo nedeljo v septembru v mestu pod kamniškimi planinami srečujejo številne skupine narodnih noš iz raznih krajev naše dežele pa tudi iz zamjestva. Zdi se, da bi naše- mu mestu kar nekaj manjkalo, če se v teh dneh ne bi pojavile stojnice s pisano trgovsko in gostinsko ponudbo in če ne bi bilo vrveža ljudi v živopisnih nošah od vsepovsod. V kamniškem turističnem društvu so se zato skupaj z občino kljub nekaterim lanskim zapletom odločili, da s to tradicijo nadaljujejo tudi letos. Seveda tudi tokrat ne bodo mogli mimo že dolgoletne dileme, kako uravnovesiti kvaliteto prireditev, še posebno pa nastopajočih folklornih skupin in ansamblov, z gmotnimi možnostmi. Zato, da bi glavnino ali celo vse stroške pokrili z lastnimi prihodki, bo potrebno polno razumevanje gostincev, trgovcev pa tudi drugih podjetni- (Nadaljevanje na 2. strani) DNEVI NARODNIH NOŠ 94 - PROGRAM KULTURNIH PRIREDITEV URA PRIZORIŠČE PRIREDITEV 0, ,„._„_______ SREDA, 7. septembra : ■ ■ ■ ■ ' . ' '■■ ■ 19 Galerija Majolka Leon HOMAR: Podobe Kamnika (razstava) ČETRTEK, 8. septembra 19 Razstavišče Veronika POZDRAVI IZ KAMNIKA (razstava) Kamnik in okolica na starih razglednicah iz. zbirke Marka Korenčana Razstava bo odprta do konca septembra "94 PETEK, 9. septembra 18.30 ».30 Glavni trg Glavni trg Izročila Velike planine (KD Planšar z gosti z Velike planine) NOŠE, PLES! IN PESMI SLOVENSKIH POKRAJIN FS Rožmarin. Haloze FS Sava. Kranj SOBOTA, HO. septembra 10 18.30 19.30 21 Glavni trg Veronika Šut na, Veronika Glavni trg Glavni trg Promenadni koncert: MESTNA GODBA KAMNIK SREČANJI-: CITRARJEV GORENJSKI-Nastop i/branih citrarjev iz Tržiča. Radovljice, Kranja, Jesenic. Domžal in Kamnika t Izročila Velike planine ^ (KD PlanSar z gosti) SwBmu SLOVENSKI LJUDSKE VI/I . J*3w5#. Prifarski muzikanti, Kočevje \VHfv®?Bfc Od tradicije k sodobnosti: Pletenine .^Q^^Jyrf^x\ Pletenine Sponko (modna revija) \W^^5SKŽ2Bk\ NEDELJA, 1L septembra ° K) 15 16.30 Glavni trg ETA-KIK Glavni trg Promenadni koncert lir TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ ^ po ulicah Kamnika NOŠE, PLESI IN PESMI SLOVENSKIH POKRAJIN FS Rezija, FS Mandrač Koper, KD PlanSar... V soboto in nedeljo bo v Maistrovi ulici prikaz izdelave predmetov domaće obrti Letos se bodo v Kamniku že štiriindvajseta srečale narodne noše iz naših krajev in zamejstva. S prve popočitniške seje izvršnega sveta Stanovanjska posojila razdeljena MAKSIMA družba za upravljanje Vaš certifikat je vrednost. Zaupajte ga nam, ki znamo njegovo vrednost ohraniti in oplemenititi Čakamo Vas v LB Podružnici Kamnik na Tomšičevi 1 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8.00 do 11.00 in od 13.00 do 16.30. Maksimalno dobra družba za vaš certifikat Naslednja, 16. št. Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 15. septembra. Prispevke sprejemamo do srede, 7. septembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 13. septembra. Po dobrem poldrugem mesecu počitniškega predaha se je v sredo, 24. avgusta, spet sestal, tokrat že na 88. seji, občinski izvršni svet. Čeprav so občinske upravne službe v tem času normalno delovale, se je nabralo šestnajst zadev, o katerih je morala odločiti občinska vlada. Med najpomembnejšimi je bila gotovo odločitev o dodelitvi stanovanjskih posojil mladim družinam, na kar so nekateri graditelji stanovanjskih hiš verjetno že težko čakali, saj bi radi še pred zimo kaj postorili za svoj novi dom. Med ostalimi zadevami naj omenimo poročilo o polletni realizaciji občinskega proračuna, spremembo cen dimnikarskih storitev, imenovanje komisije za spremljanje najemnih razmerij pri gostinskih objektih na Šim-novcu in Zelenem robu, poročilo o ukrepih za zatiranje podlubni-kov, zagotovitev sredstev za popravila gozdne ceste in vodotokov itd. Kot posebno točko je izvršni svet obravnaval informacijo o programu letošnjih Dni narodnih noš, ki jo je podal Dušan Mesner, predsednik Turističnega društva Kamnik. Člani IS so predlagano zasnovo letošnje prireditve, ki vključuje tudi predstavitev velikoplaninskih planšar-skih navad in običajev, razširja pa tudi kulturno zabavne prireditve na celotno območje mesta, podprli. Posojila vsem, ki so zadostili pogojem Na razpis za dodelitev stanovanjskih posojil mladim družinam in za obnovo zaščitenih starih hiš, ki je bil objavljen v začetku junija v Kamniškem občanu, se je iz vrst mladih družin prijavilo 97 prosilcev. Od teh jih je 76 izpolnilo razpisane pogoje, ostali pa niso prišli v poštev, ker bodisi niso predložili potrebne gradbe- ne dokumentacije ali pa so kupili družbeno stanovanje z ugodnostmi po stanovanjskem zakonu in podobno. Od vseh vlog je bilo kar 90 vlog za posojilo za gradnjo stanovanjske hiše, le sedem se jih je odločilo, da bodo to posojilo namenili za nakup stanovanja. Posojila so bila odobrena vsem, ki so izpolnili pogoje, in v višini, za katero so zaprosili. Ta pa se giblje od 500.000 do 3,500.000 SIT. Tako je bilo s sklepom izvršnega sveta 76. prosilcem razdeljenih 101,150.000 SIT posojil. Nekoliko manj zanimanja je bilo za posojila za obnovo starih spomeniško zaščitenih hiš v Kamniku in po drugih krajih občine. Prispelo je 33 vlog, od katerih le dve nista izpolnjevali pogojev. Zato so v ta namen razdelili le 59.800.000 SIT namesto predvidenih 65,500.000 SIT. Razliko so zato dodatno namenili mladim družinam. Prejemniki posojil bodo koristili posojila prek SKB banke. (nadaljevanje na 2. strani) EOT nomx Servis - prodaja Janez Rode Rova 3/a, Radomlje tel.: 727-010 tel. / fax: 727-319 Po otvoritvi novega prodajno-servisnega centra, 16. septembra, še posebne ugodnosti! ena Obveščamo vse, ki so naročili šolske knjige v KNJIGARNI KOČNA, da bo javno žrebanje nagrad v soboto, 10. septembra, ob 17. uri pred Knjigarno na Ljubljanski cesti. Ta dan boste v Knjigarni lahko kupovali ves dan. Ne pozabite oddati izpolnjenega kupona. V naših trgovinah s tekstilnim blagom vam nudimo izredno ugoden nakup moških, ženskih in otroških bund in puhovk. v PEKONFEKCIJA moška bunda 8.000,00 SIT moška puhovka 11.000,00 SIT V PE OBLAČILA ženska bunda 7.980.00 SIT v PE CICIBAN otroška bunda od 4.644,00 do 5.050,00 SIT vPEČENČA otroškabunda 4.610,00SIT Izkoristite izredno priložnost! Hvala za zaupanje! Se priporočamo! Nastajajo Terme Snovik Prvi pogumni koraki Še konec julija je bila na travniku pod Snovnikom le jama in kupi izkopane ilovice, ki so jo prizadevni domačini s sa-mokolnicami vozili iz nje. Takrat si je marsikdo potihem mislil, da letos z bazenom ne bo nič. Mimogrede, štirinajst dni prej smo v enem od časnikov že lahko prebrali, da bazen že stoji. Ko smo takrat povprašali »kopalce«, kjer se kopajo, so nam hudomušno odvrnili, da se res kopajo, toda v lastnem znoju... Toda čez dobrih deset dni so izkopano jamo že prekrili s plastično folijo in vanjo spustili prve kubike termalne vode iz bližnje vrtine. Nad bazenom, ki je dolg 20 m, širok 10 m in globok 1 m, so postavili cisterno s sedmimi m3 rezervne vode. Sicer pa so ob vrtini postavili črpalko, ko jp poganja di-eselski agregat. Čeprav gre sedaj le za poskusni bazen, ki bi jim omogočil pridobiti uporabne podatke za nadaljnje urejanje in naložbe, je že prve dni pritegnil veliko obiskovalcev. Tako so jih na veliki šmaren našteli kar prek sto. Tudi v nedeljo, 21. avgusta, smo tu srečali tar precej kopalcev, med njimi nekaj Kamniča-nov. Velik transparent z napisom Terme Snovik, ki so ga obesili prek tuhinjske ceste na Potoku, popotnike po Tuhinjski dolini že od daleč opozori, da je 1000 m od glavne ceste novo kopališče. Polovico ceste so sicer uspeli že asfaltirati, polovica pa je še makadamska. Na oni strani mostu preko potoka Snoviščnica sta nas pod pisanim senčnikom pozdravila dva fantiča, ki sta zbirala od obiskovalcev po 150 tolarjev prispevka za urejanje kopališča. Malo naprej pa že stoji tudi kiosk, ki skrbi za žejne kopalce, ki jih tudi to nedeljo ni manjkalo. V vodi, ki so ji tisti dan namerili okrog 25 stopinj C, in okrog bazena je bilo kar precej domačinov, pa tudi Podgorcev in Kamničanov je bilo nekaj. Med obiskovalci sta bila verjetno tudi prva tuja kopalca v tem bazenu, zakonca Schmid iz Miinchna. Med domačini je bil tu tudi Srečo Vrankar, kmet iz Sno-vika, ki je eden od »glavnih« pri uresničevanju te turistične zamisli in lastnik zemljišča, na katerem je poskusni bazen. Povprašali smo jih tudi po prvih vtisih. Srečo Vrankar, Snovik Moji prvi vtisi so dobri, le vreme nam zadnje dni malo nagaja. Sicer pa bomo verjetno že začeli dogrevati vodo s toplotno črpalko iz Gorenja. V bazenu je sedaj okrog 170 m3 vode. Prek 7000 litrske cisterne pa skrbijo za pretok približno 30 1 na kopalca dnevno. Verjamem, da bomo zamišljen program postopoma tudi uresničili. Franc Hribar, Kamnik Treba je čestitati vaščanom Snovika, ki so se tako zavzeto lotili tega dela s Srečom Vran-karjem na čelu, in seveda tudi vodji projekta Ivanu Hribarju. Vse, kar je doslej narejenega, so napravili z lastnimi močmi. Tu sem bil že desetkrat in vedno vidim kaj novega. Ivan Drolc, Snovik Po obisku sodeč je kar lušt-no. Počasi bomo zmogli. Predstavitev programa CRP v Snoviku V četrtek, 25. avgusta, sta kamniški izvršni svet in odbor za celovit program podeželja (CRP) skupaj z domačini v Snoviku predstavila uresničeni del programa, posebej pa prve rezultate razvoja kmečkega turizma in termalno kopališkega kompleksa na območju Snovika. O programu in dosedanjih dosežkih so spregovorili Miha Novak, predsednik IS, Marjan Štele, član IS, in Janez Hribar, vodja projekta Terme Snovik. O predstavitvi bomo podrobneje poročali v naslednji številki, (fs) Stanovanjska posojila razdeljena (nadaljevanje s 1. strani) Realna letna obrestna mera bo 4% z upoštevano dodatno stopnjo mesečne rasti drobnoprodaj-nih cen (inflacija). Posojila pa bo treba vrniti v štirih letih. Proračunska poraba v predviđenih okvirih Za gibanje proračunskih prihodkov in odhodkov v prvem polletju je značilno, da so bili izvirni proračunski prihodki doseženi s 53,3% predvidene višine, odhodki pa le s 37,7 za letos predvidenih odhodkov. To pa seveda ne pomeni, da bo na koncu leta nastal presežek sredstev. Vzrok temu je v dejstvu, da so večino naložb, kijih financira občinski proračun, začeli izvajati v drugem polletju. Zato bo že ob koncu tretjega četrtletja verjetno slika že precej drugačna. Investicijski del proračuna, ki predstavlja dobro desetino vseh proračunskih sredstev je bil v prvem polletju izvršen le v višini ene petine za letos predvidene vsote. Stroški občinske uprave pa so z 49,3% v dogovorjenih okvirih. Dimnikarji dražji za 23% S prvim septembrom naj bi se po sklepu izvršnega sveta dimnikarske storitve podražile za 23%. Zadnje povišanje cen teh storitev je bilo namreč 1. novembra lani. Dimnikarji so sicer predlagali, da bi se n. pr. v gospodinjstvu ometanje dimnikov podražilo za 49%, ker so mnenja, da cene v naši občini precej zaostajajo za podobnimi cenami v ostalih občinah ljubljanske in gorenjske regije. Kot je pokazala razprava na seji, bo izvršni svet upošteval tudi 5% ekološko takso na ceno dimnikarskih storitev. Za trajnejšo sanacijo vodotokov Zato, da bi končno prišli do trajnejših rešitev pri sanaciji vo- dotokov na območju Motnika, ki naj bi preprečevala nastajanje večjih škod po neurjih, je izvršni svet sklenil pri Podjetju za urejanje voda naročiti ustrezno analizo. Od skupno potrebnih 840.000 SIT za ta namen bo občina prispevala 40%, ostalo pa Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda. Za nujno sanacijo ceste od planinskega doma v Kamniški Bistrici prek Žagane peči do spodnje postaje žičnice na Kokrško sedlo je izvršni svet odobril Planinskemu društvu Kamnik 460.000 SIT. Cesta je bila po letošnjem julijskem neurju povsem neprevozna. Nastalo škodo so ocenili na preko 1 milijon SIT. F. S. Z majhnim je treba začeti. Vode je dosti, le nekoliko dogreti jo bo treba. Na vrtnini ima namreč le 23 stopinj C. Zdravilne lastnosti vode pa bodo v kratkem ponovno preverili strokovnjaki. Stanka Burja, Snovik Začetek je kar dober, le voda bi morala biti za kakšno stopinjo toplejša. Dr. Niko Sadnikar, Kamnik Prihajam s Štajerske. Videl sem transparent Terme Snovik, pa sem zavil sem gor. Prav presenečen sem, da je bazen že pripravljen in da je kolikortoli-ko že urejeno za kopanje. Kot Kamničan sem zelo vesel, da se je že trideset let stara zamisel o toplicah v Vasenem v Snoviku le začela uresničevati. To bo vsekakor velikega pomena za naš turizem. Jochan Schmid, Miinchen Z ženo sva prišla s kolesi iz Celovca, kjer sva pustila avto. Sva na poti iz Maribora proti Ljubljani. Ko sva ob cesti videla napis, da so tu blizu terme, sva šla pogledat in sva se pravkar že malo okopala. Tu je zelo lepo. Ali bo tekla tudi topla voda? Ce je ta voda res zdravilna, potem z obiskom ne boste imeli težav. Tudi midva z ženo se bova potem še kdaj oglasila. Ciril Simičak, Kamnik Ko sem bil pred pol leta prvič tukaj, mi je neki možakar, ki je tu pripravljal drva dejal: »Tu bo pa bazen.« Rekel sem mu, da bo to trajalo še dvajset let, preden bo kaj. No, danes pa vidim, da sem se kar krepko zmotil. Vsak začetek je težak. Tako je bilo tudi v Podčetrtku. Začeli so s takim ali še manjšim bazenom. Danes pa so Atomske toplice svetovnega slovesa. Tako bo lahko tudi tukaj, če se bo pokazalo, da je voda resnično zdravilna. Taki so bili torej prvi vtisi kopalcev v Snoviku. Zaželimo prizadevnim Snovičanom čimveč spodbudnih rezultatov s poskusnim bazenom in da bi bili, tako kot doslej, deležni razumevanja in pomoči kamniške občine tudi v prihodnje. Še posebej pa, da bil ureditveni načrt za to območje, ki je bil to poletje v obravnavi, čimprej sprejet. ^ Ob složnem sodelovanju uspeh gotovo ne bo izostal, čeprav bo treba premostiti še marsikatero oviro, med njimi finačna gotovo ne bo med zadnjimi. F. S. Če so se prizadevni krajani Snovika 29. julija še kopali, kot so dejali, v lastnem znoju (si. zgoraj), pa so že čez 14 dni v termalni vodi lahko zaplavali prvi kopalci (slika spodaj). Pred 24* dnevi narodnih noš Nadaljevanje s 1. strani kov, ki naj bi prek svojih prispevkov za prodajo na stojnicah in v svojih lokalih prispevali svoj delež za uresničitev te zamisli. Seveda pa naj bi to veljalo tudi za plačilo parkirnine oz. vstopnine. Ena izmed značilnosti letošnjega programa prireditev je, da bodo nastopi folklornih skupin in ansamblov razdeljeni po celotnem območju starega mesta od Šutne do Grabna. Tudi sprevod narodnih noš bo letos potekal čez Graben do Kika. Na ta način želijo doseči tudi večji obisk stojnic in sploh oživeti celotnov mestno jedro. Zato bodo Šutno še dodatno osvetlili. Kot drugo značilnost pa lahko štejemo predstavitev pastirskega izročila in običajev z Velike planine kot naše osrednje etnološke in turistične znamenitosti. S plesi, pesmijo, običaji in pastirskimi jedrni naj bi se predstavili Kulturno društvo Planšar in Pašne skupnosti Velike, Male in Gojške planine. Pesmi in plese slovenskih pokrajin bodo že od petka dalje na različnih prizoriščih izvajale folklorne skupine Rožmarin iz Haloz, Sava iz Kranja, v nedeljo pa tudi plesalci iz Kopra, Rezije in morda celo iz Slovaške. V soboto bo poleg prome-nadnega koncerta Mestne godbe vredno ogleda tudi srečanje citrarjev Gorenjske, nastop planšarjev in slovenske ljudske viže v izvedbi Prifarskih nui/.i-kantov iz Kočevja. Dneve narodnih noš bosta uvedli otvoritvi dveh zanimivih razstav, v sredo Podobe iz Kamnika Leona Homarja v Galeriji Majolka in v četrtek Pozdravi iz Kamnika — razstava starih kamniških razglednic v Razstavišču Veronika. K zabavnemu vzdušju bo prispevalo kar sedem narodno zabavnih ansamblov. Če bo svoj delež prispevalo tudi vreme, potem bo prihodnji teden v Kamniku res živahno in veselo. F. SVETELJ Javna gozdarska služba se predstavi Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da lahko parkirne lističe za parkiranje motornih vozil na avtobusni postaji in na Glavnem trgu kupijo v trafiki na avtobusni postaji in v trafiki na Glavnem trgu. Glasbena šola Kamnik Kajuhova pot 11 razpisuje informativni vpis ZA NAVADNO HARMONIKO Interesenti naj se oglasijo v mesecu septembru osebno v Glasbeni šoli ali po tel. 815-187. Že lani poleti je izšel Zakon 0 gozdovih, ki ne glede na lastništvo predpisuje kot upravljalca z gozdovi Zavod za gozdove Slovenije. Zakon je dejansko zaživel šele v letošnjem letu. Od 1. 5. 1994 je v okviru Zavoda formirana Območna enota Ljubljana in v okviru te Krajevna enota Kamnik, ki se nahaja na istem naslovu kot dosedanji gozdni obrati, to je na Tunjiški 21. (Uradne ure: re-virni vodje vsak dan od 7. do 8. ure, vodja enote vsak dan od 7. do 11. ure). Krajevna enota Kamnik obsega ozemlje sedanje občine Kamnik in je ena redkih v Območni enoti Ljubljana, ki je popolno kadrovsko zasedena, kot zahteva sistemizacija, ki je bila izdelana na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo RS. Enoto vodi vodja Krajevne enote, v pomoč pa so mu vodja gojenja in načrtovanja ter šest revir-nih vodij. V enoti je sistemizira-na tudi administrativna pomoč, vendar do sedaj z nekoliko dodatnega truda vsa administrativna dela opravljajo strokovni delavci sami. Revirji so naslednji: 1 Revir Kamniška Bistrica - re-virni vodja Jože Romšak, gozd. tehnik - revir obsega k.o. Županje njive. 2 Revir Kamnik-Komenda - revirni vodja Franc Vugrinec, gozd. tehnik - revir obsega k.o. Tunjice, Kamnik, Palovče, Volčji Potok, Križ, Podgorje, Klanec, Mlaka, Suhadole, Kaplja vas, Moste, Nasovče. 3 Revir Črna - revirni vodja Janez Klemene, ing. gozd. - revir obsega k.o. Bistričica, Stranje, Košiše, Godič, Mekinje, Gozd, Podvolovljek, Črna. 4 Revir Sela - revirni vodja Avgust Klančnik, gozd. tehnik - revir obsega k.o. Nevlje, Tučna, Loke, Znojile, Podhruška, Hru-ševka. 5 Revir Tuhinj - revirni vodja Jure Slapničar, gozd. tehnik - revir obsega k.o. Šmartno, Pšajnovica, Zg. Tuhinj, Rakito-vec, Hribi. 6 Revir Motnik - revirni vodja Silvo Gorjan, gozd. tehnik - revir obsega k.o. Špitalič, Motnik, Zg. Motnik. Revirni vodje v svojih revirjih opravljajo javno gozdarsko službo v vseh gozdovih ne glede na lastništvo. Podlaga za njihovo delo oz. za delo celotne Krajevne enote je Zakon o gozdovih oz. delovne naloge, ki so predpisane na podlagi zakona. Zavod za gozdove Slovenije oziroma v njegovem imenu Krajevna enota deluje kot upravni organ. Do nadaljnjega izdaja Krajevna enota za najbolj nujna dela v gozdu tri vrste odločb v upravnem postopku. Vendar odločbe niso samo upravni akt, so tudi končni člen strokovno izdelanih gojitvenih načrtov, ki so podlaga in obenem omejitveni faktor za vsa dela v gozdu. Prvenstveno se to nanaša na strokovno izbiro dreves za posek in na negovalna dela. Ta dela morajo biti po našem najboljšem včdenju in znanju usklajena z naravo, z eno besedo — gospodariti moramo sonarav-no, da dosežemo trajnosten ekološki učinek. Gojitveni načrti naj bi bili do leta 1998 izdelani za vse gozdove v občini, za kar skrbi gojitelj-načrtovalec, ki je obvezno delavec z visoko strokovno izobrazbo ter nekajletno prakso v gozdarstvu. Na Krajevni enoti Kamnik je to Iztok Popovič, dipl. ing. gozdarstva. Odločbe so naslednje: A - Odločba o odobritvi poseka izbranih dreves To je odločba za izbiro (odkazi-lo) dreves za posek, ki se izdaja izključno na željo (vlogo, zahtevo) lastnika gozda. Ko lastnik izrazi željo po poseku, z revirnim vodjem opravita ogled v gozdu in na podlagi ogleda le-ta lastniku izda odločbo. Vsak posek brez odločbe se pojmuje kot nedovoljen posek, za katerega je predvidena denarna kazen najmanj 15000 SIT (80. člen ZOG). B - Odločba o izvedbi potrebnih gojitvenih in varstvenih del za zaščito pred divjadjo Odločba se izdaja za vsa gojitvena dela (pogozdovanje, obžetev, nego mladja, nego gošče, redčenje, zaščito pred divjadjo) po predhodnem ogledu in s pristankom lastnika. s. C - Odločba o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih delih v gozdovih Odločba se izdaja lastniku gozda, v katerem so drevje napadli bolezni ali škodljivci (lubadar). Odločba se izda po uradni dolžnosti - pritožba ne zadrži izvršitve. Če lastnik ne izvrši del, ki so mu po odločbi naložena, mu Zavod izda Sklep o izvršbi, kar pomeni, da ta dela po nalogu upravnega organa opravi nekdo drug na lastnikove stroške Zavod obravnava kot lastnike vse fizične osebe (privatne lastnike), kot tudi pravne osebe (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Občino, Cerkev, Pašne Ob petdesetletnici bojev za Zgornjo Savinjsko dolino Srečanje v Lačji vasi Zadnjo julijsko soboto so se na Veniškem ranču v Lačji vasi v sosednji mozirski občini srečali bivši borci Šlandrove in Zi-danškove brigade, da bi skupaj s prebivalci Zgornje Savinjske doline in ostalimi udeleženci iz sosednjih krajev proslavili petdesetletnico osvoboditve te lepe doline pod Savinjskimi Alpami. Spominsko slovesnost sta pripravila odbor Šlandrove brigade, ki ga je vodil Tone Poljanšek, in občina Mozirje. V pestrem kulturnem programu sta sodelovala mozirska godba in moški pevski zbor Ra-duha iz Ljubnega ob Savinji, ki je z venčkom partizanskih pesmi požel posebno priznanje številnih udeležencev. Med njimi je bilo tudi precej Kamniča-nov, ki so se na proslavo pripeljali tudi s posebnim avtobu- som. Slovesnosti sta se udeležila tudi župana kamniške in mo-zirske občine Maks Lavrinc in Franc Miklavc. S svojimi nekdanjimi soborci so se po dolgih letih spet srečali Janko Sekir-nik — Simon, prvi komandant Šlandrove brigade, Ivan Dolni-čar, predsednik slovenske borčevske organizacije, in drugi. Franc Miklavc, predsednik občinske skupščine Mozirje, je prisrčno pozdravil vse udeležence in v svojem nagovoru med drugim dejal: »Tudi Zgor-njesavinjčani smo prisluhnili pozivu takratne osvobodilne fronte in ognjevito dvignili svojo pest v upor proti fašistični drhali, ki je hotela uničiti tukajšnji živelj. Imeli smo dobre razmere za partizanski način vojskovanja. Kaj vse bi lahko povedali tukajšnji gozdovi, Savija in Dreta s svojimi pritoki, K našim sosedom v Savinjsko dolino so se podali tudi Kamilicam s predsednikom občine Maksom Lavrincem na čelu. Nova preobleka motniskih cest v soboto bodo v Motniku obeležili pomemben korak pri prenovi tega starega trga onstran Kozjaka. Slovesno bodo odprli na novo asfaltirano regionalno cesto skupaj z novim pločnikom in nekaj prenovljenih lokalnih cest. (foto F. S.) skupnosti, Korporacije itd). Vsakega od lastnikov bo pred izdajo katerekoli odločbe obiskal revirni gozdar. Pričakujemo maksimalno dobrovoljno sodelovanje lastnikov, zlasti pri zadevah v zvezi z odločbama B in C. Najlepše in najboljše je, da revirni gozdar in lastnik dosežeta popolno soglasje, da lastnik upošteva mnenje in napotke revirnega gozdarja, ki se bo ob ogledu trudil za zdrav in naraven gozd, ki je bogastvo nas vseh. Posebno je to važno v današnjem času, ko naše gozdove množično napada luba-dar in ko smo zaradi pretekle neurejene zakonodaje v zaostanku z negovalnimi deli v gozdovih. Edino s plodnim in strpnim medsebojnim sodelovanjem bomo tej nalogi kos, sicer bo škoda v gozdovih velika. 51 odstotkov površine naše mlade države je pokrite z gozdovi in če jih bomo s skupnimi močmi znali ohraniti zdrave, bo to kapital, ki nam ga bo zavidala vsa Evropa. Krajevna enota Zavoda v okviru predpisanih nalog izdaja tudi strokovna mnenja pri posegih v gozdove. Posegi so različni - od gradnje hiše, vikenda, trafo postaje, vodnega zajetja do raznih rekreativnih dejavnosti, ki se odvijajo v gozdu. Pri rekreativnih dejavnostih predvsem skrbi množičnost, zato bodo strokovna mnenja vsebovala določene omejitve, ki bodo ohranjale gozdni kaj vse takratne vodne žage, vodni mlini in drugi objekti, kjer so se zbirali partizani in drugi uporniki proti fašizmu. Marsikaj pa lahko povedo danes sicer že ostareli občani s posameznih gorskih kmetij, kjer so našli partizani svoje toplo zavetje, svoj drugi dom.« Potem ko je poudaril pomen osvobodilnega boja tudi zato, da smo po petdesetih letih lahko oklicali svojo samostojnost, je dejal, da nekateri posamezniki tega boja danes ne priznajo in se celo sprenevedajo, da ne vedo, za katerega okupatorja gre, čeprav je šlo takrat za načrtno uničenje slovenskega naroda. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da je ta proslava plod demokratičnega dogovora političnih strank v občini Mozirje, pa tudi skupščine in izvršnega sveta. »Vsi smo vam, borcem, dolžni zahvalo za osvoboditev, še posebno pa tistim, ki so morali za to žrtvovati svoja življenja,« je zaključil predsednik mozirske občinske skupščine. Franc Zavasnik - Božič, nekdanji komandant I. bataljona Šlandrove brigade, je nato spregovoril o partizanskih akcijah za osvoboditev Zgornje Savinjske doline v letu 1944. Podrobno je opisal boje za zavzetje nemških postojank v Lučah, Ljubnem, Gornjem Gradu in sredi septembra 1944 v Mozirju. V te kraje se okupator ni več vrnil. Zgornja Savinjska dolina je bila osvobojena. Prebivalcem teh krajev, še po- sebej pa zaselkov na obronkih Dobrovel, Menine planine, nad Novo Štifto, Gornjim Gradom, Ljubnim, Lučami, Logarsko dolino, Mozirske planine tja do Belih vod se je Zavasnik toplo zahvalil v imenu borcev za vso nesebično pomoč, ki so jo nudili partizanom v tistih težkih časih. Tudi po vojni ni bilo lahko, treba je bilo obnoviti posledice razdejanj. S trdim delom je uspelo tudi prebivalcem Savinjske doline ne samo obnoviti med vojno uničeno premoženje, ampak v zadnjih dvajsetih letih ustvariti čudovito in bogato pokrajino. »Škoda je le, da sedanja generacija, rojena po vojni, tega ne more primerjati s povojnim in tudi s predvojnim stanjem. Generacija takratnih prebivalcev, prav tako pa tudi nas, partizanov, počasi odhaja. Preživeli smo predvojno revščino, štiriletno okupacijo, življenje po gozdovih, povojno obnovo in napredek v mestih in na podeželju v zadnjih dvajsetih letih. Vse to so Slovenci preživeli, ustvarili in prenovili deželo zato, ker so bili marljivi, složni, brez nevoščljivosti in egoizma. Danes imamo ne samo svobodno Slovenijo, ki smo jo osvobodili partizani leta 1945, imamo tudi samostojno Slovenijo, vendar se vsaj naši generaciji zdi, da ne vemo, kaj početi s samostojno državo. Večstrankarske demokracije ne uporabljamo za napredek samostojne Slovenije, pač kot borbo za oblast in uničevanje bogastva, ki smo ga ustvarili. Želimo v Evropo, vendar revnih in skreganih med seboj nimajo nikjer radi,« je ob zaključku svojega govora dejal Franc Zavasnik. F. S. prostor kar se da naraven in prvobiten. V gozdu ne smemo popolnoma opustošiti gob, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč in iz njega pregnati ptice in divjad. Eno najbolj akutnih vprašanj je vzdrževanje gozdnih cest. Naloga Krajevne enote je v tem, da napravi vsakoletni plan najbolj potrebnega vzdrževanja tistih odsekov gozdnih cest, katerih po-škodovanost bi najbolj ovirala redna dela v gozdu, predvsem pa sanitarni posek in transport teh sortimentov. Financiranje je normativno rešeno. Denar za vzdrževanje bo zagotovljen iz katastrskega dohodka. Zbiral naj bi se na sedanjih ali bodočih lokalnih skupnostih. Tako zbrani denar naj bi bil povečan za 35 odstotkov, ki bi jih prispevala država. Vendar trenutno tega denarja ni, zato te aktivnosti ne potekajo. Delavci Zavoda za gozdove Krajevne enote Kamnik bomo stremeli k temu, da bomo čim bolj v službi gozda in lastnikov gozdov in da bomo s skupnimi močmi ob polnem razumevanju in sodelovanju ohranjali vitalnost in trajnost naših gozdov. O vseh aktualnih dogodkih in spremembah vas bomo obveščali sproti na krajevno običajen način oz. ustno ob srečanjih na terenu. Vodja Krajevne enote Kamnik FRANC ŠKOFIC, dipl. gozd. ing. Občanov komentar Tudi to lahko slišimo (preberemo) Sredi letošnjega poletja smo lahko v osrednjem časniku za samostojno Slovenijo prebrali, da so njegovi uredniki v Kamniškem občanu prebrali, kako si na kamniški občini nameravajo razdeliti nekaj denarja za stanovanjska posojila. Dodali so še, da upajo, da so pravilno prebrali tisto o obrestih. Osrednja TV hiša v naši občini pa je nekaj dni prej na vprašanje gledalca o občinskih posojilih pojasnila, da pri njih še niso prebrali Kamniškega občana in zato ne morejo odgovoriti. Čez en teden pa so objavili povzetek članka iz Kamniškega občana. Obe uredništvi sta prejeli gradivo za sejo izvršnega sveta z zapisnikom vred, v katerem je bila cela zadeva pojasnjena. Veseli nas, da v nekaterih uredništvih berejo vsaj Kamniškega občana, če že ne gradiva za sejo izvršnega sveta ne pogledajo. qc) SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI rešuje probleme reje in zdravja vaših hišnih ljubljencev. Pokličite po tel. 728-753 ali 812-703 veterinarja za male živali. Zaje Rado, Homec VII, ulica št. 17 (pri šoli). STROJNI TEHNIK? Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA DOMŽALE ponovno vpisuje v nadaljevalni program za pridobitev izobrazbe strojni tehnik. Začetek šolanja 19. septembra na Srednji šoli v Domžalah. Vpišejo se lahko kandidati s končano triletno šolo tehnične usmeritve. Informacije po tel. 713-613 int. 3 (dopoldne) 773-592, ob vsakem času. Udeleženci srečanja na Veniškem ranču so z aplavzom večkrat pritrdili besedam Franca Zavasnika-Božiča. Vabimo vas na SLOVESNO ODPRTJE REGIONALNE IN OSTALIH CEST V MOTNIKU, ki bo v soboto, 3. sept. 94, ob 17. uri v središču Motnika Ob spremljajoči sejemski prireditvi in kulturnem programu bo slavnostni govornik g. MARJAN DVORNIK državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Slovesnosti se bodo tudi udeležili poleg predstavnikov Ministrstva za promet in zveze, še predstavniki Družbe za državne ceste, Republiške uprave za ceste, Republiškega prometnega inšpektorata, izvajalca del Cestnega podjetja Ljubljana, naše občine in trga Motnika. Za prijetno vzdušje, jedačo in pijačo bo poskrbljeno! Vabijo: Izvršni svet Sob Kamnik, KS Motnik in KO SKD Motnik Rekonstrukcija betonskega mostu čez Nevljico na Cankarjevi cesti. Sredstva je iz republiškega proračuna z velikim prizadevanjem pridobil kamniški izvršni svet. Nekaj sredstev so porabili tudi za asfaltiranje ceste v Stranje, nekaj denarja pa je namenjenega obnovi najbolj kritičnih delov ceste proti Črnivcu. VERA MEJAČ Hranilno kreditna služba HKS Domžale, Ljubljanska 72 tel. 721-372 Domžale tel. 731-016 Moravče tel. 841-003 Komenda tel. 735-116 Lukovica tel. 831-147 Kamnik SEDAJ JE ČAS, DA SE ODLOČITE, KAM BOSTE VLOŽILI VAŠ LASTNINSKI CERTIFIKAT. PREDLAGAMO, DA SE ODLOČITE ZA INVESTICIJSKI SKLAD KMEČKE DRUŽBE d.d. OB ZAGOTOVLJENI VARNOSTI IN USTREZNI DONOSNOSTI VAŠIH NALOŽB BOSTE AKTIVNO SODELOVALI PRI RAZVOJU TISTEGA DELA GOSPODARSTVA, KI JE ZA KMETIJSTVO IN ZADRUŽNIŠTVO ŽIVLJENJSKEGA POMENA. SVOJE CERTIFIKATE LAHKO VPIŠETE NA VSEH BLAGAJNIŠKIH OKENCIH HKS: Domžale, Kamnik, Komenda, Jezica, Dol, Moravče, Lukovica. O S* taboru SKD, obnovi ulic, certifikatih • • • Slovenske krščanske demokrate na Kamniškem smo zaprosili, da nam odgovorijo na naslednja zastavljena vprašanja: 1) Vaša trenutna dejavnost pri OO SKD Kamnik? Odgovarja Marko Magister, predsednik OO SKD Kamnik: Naši delegati, predstavniki in odborniki na vseh mestih in funkcijah, ki so jim bile zaupane, vestno in marljivo opravljajo svoje delo. Trenutno se tudi pripravljamo na našo udeležbo na 5. taboru SKD, ki bo v soboto, 10. septembra, v Kostanjevici. Za naše člane in simpatizerje bomo organizirali avtobusni prevoz. Dopoldne si bomo verjetno ogledali tudi kartuzijo Pleterje ali pa novo baziliko in kapucinski samostan v Krškem. Prijave že sprejemamo na tel. 831-716. Cena prevoza bo minimalna. Pripravljamo se tudi na kongres SKD, ki bo v oktobru, kot tudi na bližnje lokalne volitve. Izbiramo in sprejemamo prijave za naše kandidate. Upamo, da nam bo za bodoče občinske odbornike, kot tudi za župana (tega verjetno v koaliciji z večino strank bivšega Demosa), uspelo izbrati sposobne kandidate, ki bodo lahko nadaljevali uspešno delo sedanjih odbornikov. Za bolj konkretne odločitve moramo počakati na »vročo jesen« v državnem zboru, kjer se bo odločalo o statusu bodočih občin. 21 Odborniki kamniške občinske skupščine so vam krščanskim demokratom zaupan' vodstvo kar nekaj pomembnih občinskih teles, od mesta predsednika IS občine pa mesta vodje Sekretariata za prostor in okolje do mest predsednikov tako Zbora krajevnih skupnosti, Komisije za voti-tve in imenovanja in Sklada stavbnih zemljišč. Povsod ste ze- lo delavni in uspešni, kot smo lahko tudi nedavno brali v »Kamniškem občanu* in »Slovencu*. Zlasti zelo odmevna je bila nedavna zares lepa obnova osrednjih kamniških ulic: Medvedove, povezave z Žebljarsko, Glavnega trga do Šutne in Maistrove ulice. S tem je Kamnik, kot turistični kraj, veliko pridobil, nedavno so ga prikazali celo na avstrijski TV. Kljub temu pa so se ob tem med nekaterimi občani pojavili nekateri pomisleki. Bi nam vi za Sklad stavbnih zemljišč, ki se je za prepotrebno pre-plastitev odločil in jo tudi v celoti financiral, povedali kaj več o tem? Odgovarja Milan VVindschnu-rer, tajnik OO SKD Kamnik in predsednik Sklada stavbnih zemljišč: V Skladu SZ smo v juniju, ko nam prično pritekati vplačila za tekoče leto, sklenili s SCT pogodbo za asfaltiranje in popravilo pločnikov. V prvih dneh julija so bila vsa glavna dela končana. Z obnovo (v maju) skoraj povsem zabrisane talne prometne signalizacije po razmeroma zelo prometnih kamniških ulicah zaradi varnosti prometa ni bilo moč čakati do julija. Cena obnove te signalizacije v juliju je znašala 230.000.-SIT. Po prvotnem načrtu je Sklad nameraval izvesti letos celotno rekonstrukcijo Medvedove. Ker se čez nekaj let pričakuje plinifikacija tudi tega predela, smo se odločili rekonstrukcijo Medvedove izvesti šele takrat. Tako smo se izogniti dvojnemu izkopu. Z ostankom denarja od Medvedove bo Sklad s tremi milijoni tolarjev financiral talno ureditev kamniške tržnice in z enim milijonom nadaljeval ureditev prostora nasproti sodišča. 3) Ob zamenjavi obrambnega ministra je bilo v SKD mnogo protestov in nezadovoljstva. Mnogi so zahtevali izstop SKD iz vlade in nekateri so iz stranke celo izstopili. Kako je bilo glede tega na Kamniškem? Odgovarja Marko Magister: Vzdušje glede teh vprašanj ni bilo pri nas nič drugačno kot drugod. Sedaj se je zadeva nekako umirila. Seveda vprašanje, ali je prisotnost v vladi za SKD res najboljša poteza, še vedno obstaja. Upam, da bo ustanovitev strankinega ljudskega krila pripomogla k stabilizaciji razmer v stranki. Pričakovanje glede tega ob oktobrskem kongresu stranke je veliko. Iz naše stranke je na Kamniškem letos izstopilo vsega 5 članov. Med njimi sta tudi zakonca Žerovnik, ki sta po našem mnenju izstopila zato, ker jima ni uspelo prepričati njune okolice, da je možno uskladiti preteklost z željami v sedanjosti. 4) Agitacija za vpisovanje certifikatov je v polnem teku. Komu bi vi zaupali vaš certifikat, koga priporočate in zakaj? Odgovarja Milan VVind-schnurer: Na osnovi informacij, ki so nam dostopne, smo se s številnimi prijatelji in znanci odločili zaupati naše certifikate družbi za upravljanje »Hram«. Zakaj? Ker so ustanovitelji te družbe znani uspešni gospodarstveniki, od dr. Faleža, veleposlanika v Vatikanu, dr. Umeka, ministra za promet, dr. Duhovnika, gl. direktorja Litostroja, Izidorja Rejca, Metoda Logarja in mnogih uglednih ekonomistov, zbranih v krogu Gospodarskega foruma, ter uspešna podjetja, kot so Silan, Svema, Consulting Izola, Med-vešek Pušnik... in tudi tednik »Družina«, Radio TV Ognjišče ... Pogovarjal se je ANDREJ RIFEL Srečanje potomcev slovenskih izseljencev Zadnji torek v letošnjem juliju je bil Arboretum prizorišče svojevrstnega kulturnega dogodka in druženja mladih slovenskih potomcev. V prelepem okolju Arboretu-ma je nastopila Slovenska folklorna skupina iz Nizozemske, ki je bila v organizaciji Slovenske izseljenske matice na enotedenskem gostovanju po Sloveniji. Folkloristi so prišli iz najjužnejšega dela Nizozemske, pokrajine Limburg, kjer deluje njihova folklorna skupina že preko štirideset let. Direktor Arboretuma g. Aleš Ocepek je prošnji Matice, da bi skupina nastopila v njihovem parku, ugodil že meseca maja in nastopajoče povabil v Volčji Potok. Pred nastopom je ga. Marta Tomeljeva za mlade organizirala strokovni ogled Arboretuma. Čudili so se raznovrstnosti cvetja in dreves ter živali, predvsem pa izredno vzorno urejenem parku, ki je prava paša za oči. Mladi plesalci so v svojem nastopu predstavili nizozemske in slovenske plese. Njihovi gledalci so bili poleg gostov Arboretuma tudi slušatelji 13. Poletne šole slovenskega jezika, ki so se je udeležili potomci Slovencev z vsega sveta. Po nastopu je Slovenska izseljenska matica priredila sprejem, ki ga je sponzoriral Uroš Mijailo-vič-Bar Arboretum. Vroč julijski dan se je iztekel v lep večer, ko so se spletala nova znanstva in prijateljstva slovenskih potomcev z vseh kontinentov. F. Dober dan, Titanovi upokojenci Po nekajletnem presledku je podjetje Titan 16. junija 1994 spet povabilo svoje upokojence na srečanje v tovarno, kjer smo si lahko ogledali razpored oddelkov in naša nekdanja delovna mesta, kjer so nam tekla delovna Iščemo žensko za čiščenje stanovanja enkrat tedensko v dopoldanskem času. Tel.: 825-152. Titanov upokojenec Jože Repo-hsk, strokovnjak za orodja in obdelovalne stroje, je delal v Titanu 38 let (foto: B. Potnik) leta. Oživljanje spominov na delavno preteklost je prijetno. Vsak, ki si je ogledal notranjost objektov, je lahko ugotovil, da je po več letih v tovarni velika sprememba delovnih prostorov in delovnih mest. Vsem udeležencem tega srečanja je napredek tovarne v veliko zadovoljstvo. Za ogled tovarne smo imeli dve uri časa, nato so nas odpeljali z avtobusi na Duplico, do tovarne Stol, kjer imajo veliko restavracijo. Tam je zbranim podal izčrpno poročilo sedanji direktor Jože Berlec. Prikazal je stanje, v katerem se danes podjetje nahaja. Z zanimanjem smo mu prisluhnili. Medtem nam je osebje restavracije pripravilo bogata kosila. Ostalo nam je še veliko časa za prijetno kramljanje z nekdanjimi sodelavci in prijatelji. V imenu vseh povabljenih upokojencev se podjetju TITAN iskreno zahvaljujem. Moram priznati, da si takih povabil še želimo. E. K. Poročno slavje na Veliki planini Eva in Cristoph sta izrekla svoj da v naročju planin njuno delo. »Skupaj sva jih kovala,« je pristavila Eva, »včasih mi dovoli pomagati, ker imam tudi jaz opravka z ročnim delom in s podobnimi stroji.« Sicer pa se je Cristoph sre- Mokrica s svojo kapo, ki je že silila tudi na sosednje vršace, ni obetala preveč lepega vremena. Toda to ni niti najmanj motilo veselih svatov, za polno gondolo jih je bilo, ki so se podali na Veliko planino, da bi bili priča pomembnemu dogodku v življenju Eve Porent Steidl in Cri-stopha Schneka, ki sta se odločila, da bosta zakonsko zvezo sklenila sredi velikoplanin-skih stanov v kapelici Marije Snežne. Ona zobozdravnica iz Ljubljane, on pa zlatar in restavrator iz Miinchna, od lanske jeseni pa Ljubljančan. »Oba imava rada hribe, zato sva si zaželela malo drugačne poroke,« sta nam pripovedovala ženin in nevesta, V spremstvu številnih svatov in planšarjev ter s staro družinsko zastavo na čelu sta se novoporočenca kar peš po planinsko podala s Šimnovca proti kapelici na Veliki planini. »Tako lepo je na Veliki planini, zato se bova sem gor še večkrat vrnila,* sta dejala Vera in Cristoph. ki smo ju srečali pri gozdarski koči na Šimnovcu, kjer sta to noč preživela s svati z Bavarske. »Morava reči, da nam Marjan Stritof, birt spodaj pri žičnici, precej pomagal. Odstopil nam je štiri koče, čeprav ne bomo tukaj cel teden, posodil nam je les za mize in klopi in tudi drugače so nam šli Stritofovi zelo na roke.« Cristoph je letos spomladi na Rimski cesti odprl zlatarno Zlato runo. Tudi na obesku na svoji verižici nosi ta simbol, ki spominja na Argo-navte. Na njunih masivnih poročnih prstanih s trikotnim safirjem je vgraviran napis AMOR OMNIA VINCIT (Ljubezen povsod zmaguje). Cristoph je povedal, da je to Župnik dr. France Gorjupje poročni obred opravil kar v treh jezikih, tako da so ga vsi razumeli. brokovarstva, zlatarstva in restavratorstva izučil v benediktinskem samostanu pri Vurzburgu. Tu se je naučil izdelovati kelihe, tabernak-lje, monstrance. Se dolgo bi lahko poslušali zanimivo pripoved, vendar je čas priganjal, da kapelice na Veliki planini, kjer je bil opoldan napovedan poročni obred, pa je kar uro hoda. Že precej preden je Pre-skarjev Loize zazvonil poldan, se je na hribčku pred kapelico zbrala gruča pastirjev in planincev. Živina je po obronkih že legla k opoldanskemu počitku. Prihod svatov z Zelenega roba se je zavlekel kar proti eni. Prometne težave so namreč povzročile, da dr. France Gorjup, župnik z Barja pri Ljubljani, ni mogel pravočasno priti na planino. Svatovski sprevod z družinskim grbom Cristophove rodbine iz 16. stoletja na čelu se je moral ustaviti pred ograjo pri kapelici, kjer sta plan-šarja Peter in Rajko v pastirskih opravah poskušala malo mešetariti za nevesto. Končno pa je v njuna rogova le padlo nekaj cvenka in vrata so se odprla. Župnik Gorjup je poročni obred opravil kar v treh jezikih: slovenskem, nemškem in latinskem. Prisotni so posebej prisluhnili njegovi zanimivi pripovedi o kangalilejski ohceti. Nevesta in ženin sta dahnila svoj da in j a ter si' izmenjala prstane. Potem sta planšarska rogova vesoljni planinski srenji oznanila, da sta Eva in Cristoph postala novoporočenca. Še pozno v noč in v nedeljo jutro je pri gozdarski koči odmevala svatovska pesem, ki je sledila večernemu kulturnemu programu znane jaz-zovske pevke Mije Žnidaršič. Vmes pa je svojo napoved s kapo uresničila tudi Mokrica ... F. S. Prispevek k lepši podobi mesta 1 t. f V poletnih mesecih je kar nekaj stavb v Kamniku dobilo novo preobleko. Na sliki: obnova fasade Planinke-Gostišča Kenda na Glavnem trgu. y, MFJAČ Gasilska prireditev v Š marine m Požar na vasi Gasilsko društvo Šmartno v Tuhinju je v soboto, 30. 7., pripravilo zanimivo gasilsko-turistično prireditev Požar na vasi. Ideja za to se je porodila v glavi našega poveljnika Antona Rajsarja, ki poleg gasilski preventivi veliko pozornosti in dela posveča tudi drugim smerem gasilskega življenja. Po njegovem načrtu smo izdelali kompletno maketo kmečke domačije z vsemi pripadajočimi objekti in z obvezno pravo lipo in klopco v sredini. Okoli pol osme ure zvečer je maketa kmetije na Jerasovem travniku v Šmartnem zagorelo z visokimi zublji. Po cesti proti požarišču je kmalu po bitju zvona pripeljal na starinskem biciklu gasilski trobentač in oznanjal ognjeno nesrečo. Trenu- Taborniki v Bohinju Kljub velikim težavam zaradi pomanjkanja opreme smo kamniški taborniki tudi letos izvedli taborjenje v Bohinju. Med gradbenimi deli v starem zdravstvenem domu nam je iz skladišča izginilo precej šotorov, orodja in posode, torej opreme, ki je za taborjenje nujno potrebna. S pomočjo naših staršev smo nekaj opreme zbrali, nekaj kupili, nekaj pa smo si je izposodili. Taborili smo na našem stalnem prostoru ob Bohinjskem jezeru nad avtokampom Zlatorog. Najprej so si tri dni počitnic na taboru privoščili naši klubovci z družinami. V osrčju Triglavskega narodnega parka so preživeli lep sončen vikend. Deset dni pa so taborili naši mlajši aktivni člani. Star bohinjski pregovor, da ima v Bo- nju z visokih skal v vodo. Kopali in veslali s kanujem smo skoraj vsako popoldne, ob večerih pa smo ponavadi zakurili taborni ogenj. Začeli smo prvi dan s spoznavnim večerom, čeprav smo se večinoma že vsi poznali. Sledil je krst, za vse, ki so bili prvič z nami na taborjenju; nato poroka, s katere nam je eden izmed ženinov ušel, ostali pa so bili kar zadovoljni s svojimi novimi taborniškimi ženami. Ko je ogenj pogorel, so ostale pokonci le še straže, ki so vso noč budno pazile na ogenj in zastavo. Tudi to je del taborniškega življenja. Prav tako kot pomivanje posode, čiščenje la-trin ali nabiranje drv. Preživeli smo prijetnih, a napornih deset dni, predvsem napornih za nas, vodnike. Vendar smo vsi bogatejši za izkuš: Iz izleta k slapu Savica. hinju dež mlade, se je izneveril in tako smo lahko v lepem vremenu izpeljali precej taborniških aktivnosti. Šli smo na izlet okrog Bohinjskega jezera, na slap Savico, najbolj vztrajni pa celo na Triglav. Organizirali smo tekmovanje v orientaciji, kjer pa so fantje (z malo goljufije, kot se je izvedelo kasneje) premagali punce. Nagrada je bila vabljiva - velika čokolada Milka. Za en dan smo se prelevili v Indijance. Spletli smo si kite (če ni bilo las, je bila tudi vrv dobra), se pobarvali z bojnimi barvami, naredili loke in toma-havke ter velik sod uporabili za boben. Dve skupini Indijancev sta po gozdu lovili tri pobegle Indijanke. Ko so jih ujeli, so jih privezali na jambor in mučili. Polili so jih z vodo in posuli z moko. Mali in večji Indijanci so prav uživali v mučenju tabo-rovodje in vodnice. Ko so se jih usmilili in jih odvezali, so se kar z obleko vred vrgle v jezero. Za eno noč smo odšli na bivakiranje. Postavili smo si bivake iz vej, skuhali smo si golaž na ognju, zvečer pa smo pekli krompir in preostalo meso. Preden smo zaspali, smo opazovali prekrasno jasno zvezdno nebo in šteli utrinke. Ko smo se vračali, smo v trgovini spraznili skrinjo s sladoledom in preizkušali svoj pogum pri skaka- nje Za izkušnjo pri delu z mlajšimi in pri organizaciji celotnega taborjenja. Zadnji večeri na taboru so večkrat minili v pogovorih o storjenem in o tem, kaj vse bi lahko drugo leto naredili boljše pa tudi kako bo potekalo delo s člani med letom. Potruditi se bomo morali vsi, da nam bo tudi drugo leto v Bohinju lepo. MOJCA MELE tek za njim pa so na kraj dogodka prihiteli gasilci - pa ne s hitrimi vozili in avtocisterna-mi, ampak s sedmimi konjskimi vpregami, ki so vlekle stare ročne brizgalne in posadke gasilcev - brambovcev. Sedem starinskih ročnih brizgalk se je razporedilo ob potoku Pogorelca, brambovci pa so razvili cevi proti požarišču in z lastnimi močmi srkali in potiskali vodo skozi 100 in več let stare naprave. Prizor je bil enkraten - kot bi čas premaknili za nekaj desetletij nazaj. Vzdušje peteklo-sti pa je premotila prisotnost ducat osebnih filmskih kamer, katerih očesa so shranila ta zanimiv prikaz gašenja na način naših pradedov. Stotinam prisotnih gledalcev tudi ni bilo žal, da so si ogledali skupno gasilsko akcijo brambovcev iz domačega Šmartnega, Zg. Tuhinja, Srednje vasi, Sel, Kamnika, Krašnje in Prevoj pri Lukovici, ki so demonstrirali delo z obnovljenimi starimi »pum-pami«. Domači povelnjik v brambovski opravi in z ustno sireno je razvrstil sodelujoče »čeladarje«, nato pa jih je pozdravil član poveljstva in predsedstva GZS g. Jože Berlec mlajši. Ta dan je bila v Šmartnem tudi gasilska parada in seveda tudi veselica. Prireditev je v turističnem smislu zelo lepo uspela, kar potrjujejo izjave številnih navdušenih gledalcev in gostov. Gasilci iz Šmartnega se za sodelovanje vsem lepo zahvaljujemo. Največ zahvale ste deležni vi, spoštovani krajani Šmartnega in okolice, ki ste prireditev omogočili z vašimi prostovoljnimi prispevki. Zahvaljujemo pa se tudi vsem sponzorjem, občini Kamnik, strežnemu osebju, kuharici Brigiti in Martinu Slaparju. Težko pa razumemo odnos Turističnega društva Kamnik do takih prireditev, ki kljub številnim pobudam ni hotelo sodelovati v nikakršnem smislu. Zdi se nam, kot da je društvo zasanjano, kakor tudi človek v kamniškem turističnem fotelju - samovšečni in samo-namenski gospod. (Mogoče se motimo!). Tudi kamniškemu Impulzu se prireditve take vrste in kategorije ne zidjo zanimive. Vsi vemo, kakšen je osnovni namen obstoja gasilskih društev. Vemo tudi, da če smo dlje od zadnje nesreče, smo bliže novi. Do takrat pa imamo čas pripraviti tudi kaj zanimivega, morda tudi zabavnega. Zakaj Šmarski gasilci so pognali staro ročno brizgalko požarne brambe pa ne I GD Šmartno Gorečo ras na Jerasovem travniku so hitro obkolili gasilci - brambovci Delo kamniških gasilcev v juliju in avgustu V juliju in avgustu smo imeli gasilci kar precej dela. Prišlo je do treh večjih požarov in nekaj manjših ter do treh hujših prometnih nesreč. 2. 7. so ob 2.50 javili, da gori hiša nasproti Castorja. Na po-žarišče so gasilci odšli s tremi vozili. Pogorel je del ostrešja in pohištvo v mansardnem delu. Stanovanjska hiša je bila nenaseljena. Škode je bilo za približno milijon tolarjev. Pri ga-šanju je sodelovalo 17 gasilcev GD Kamnik, 11 iz GD Duplica in 8 iz GD Nevlje. 9. 7. so gasilci dobili obvestilo, da v Črni gori osebni avtomobil. V akcijo so odšli trije gasilci z avtocisterno. 17. 7. je bilo javljeno, da se kadi iz transformatorja na Klavčičevi, kamor je prihitelo 12 gasilcev, ugotovljeno je bilo, da so v vetru požigali veje. Akcija je bila končana v desetih minutah. 19. 7. soob21.15javili,daje v Kamniški Bistrici okrog 300 tabornikov zaradi neurja ostalo brez pitne vode. V akcijo so odšli trije gasilci z dvema voziloma. Vrnili so se ob 1.30. 25. 7. je prišlo do eksplozije v zlatarni Štern. Pri tem je steklo vrglo tudi čez ulico v trgovino Utok in ranilo prodajalko. Gasiti ni bilo potrebno. 8 gasilcev je pomagalo počistiti okolico. 30. 7. se je 9 gasilcev udeležilo prireditve gašenja požara z ročno brizgalno v Šmartnem v Tuhinju, kjer so se odlično odrezali. 1. 8. sta se dva gasilca na zahtevo GZS odpeljala na gašenje velikega gozdnega požara na Kras pri Gorici. Vrnila sta se 2. 8. zvečer, da sta ju zamenjala druga dva gasilca. 8. 8. je gorelo grmovje poleg dupliške jame. Gasilo je 9 gasilcev s tremi vozili. 9. 8. se je pripetila na cesti Homec-Preserje, prometna nesreča, v kateri so bih udeleženi R4, tovornjak zastava in opel kadet. 10 gasilcev GD Kamnik je na kraju nesreče re- ševalo s tehničnim vozilom. Voznici katrce in opla so odpeljali v UKC. 10. 8. je prišlo do prometne nesreče v Košičah. 15 gasilcev je s tremi vozili posredovalo pri reševanju. 12. 8. je bilo ponoči in dopoldne z več koncev Kamnika javljeno, da imajo v kleteh in stanovanjih zaradi neurja vodo. Še istega dne popoldne je prišlo do hude prometne nesreče v Vrhpolju, kjer je bilo potrebno posredovati s tehničnim vozilom. Trčila sta kombi C 25 E in VW. Udeleženci so bili lažje poškodovani. A v akciji je sodelovalo 15 gasilcev z dvemi vozili. Poleg posredovanj v nesrečah, smo se udeleževali proslav in parad v počastitev okoliških gasilskih društev. Usposobili smo ročno gasilno brizgalno iz leta 1884, opravili manjša popravila in tehnične preglede voznega parka, za kar smo porabili ogromno ur prostovoljnega dela. V jeseni nas čaka ponovno delo z mladino in pa povečana pripravljenost na požare. Pripraviti pa se bo treba tudi na mesec požarne var- nostl: DARJA PIRŠ Kozjereja na Kamniškem PRODAJALNA H0BY PROGRAM PerOVO 26 (ob kamniški obvoznici) tel/fax: 813-157 Nudimo veliko izbiro vijakov, odmičnih spon (že od 129,80 SIT), lepil, vložkov, kvalitetnih kuhinjskih pultov, zaključnih letev; razrez iverala, poličke, omare... NOVO! piano boxi - kovčki za orodje. Opaž po 650 SIT/m2. Delovni čas od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Prodajamo tudi na naročilnice. Sprejemamo plačilne kartice LB, Eurocard in Active. Velika izbira električnega orodja Iskra, Bosch in Black & Decker - 5% gotovinski popust ali možnost plačila na več obrokov. Priporočamo ugoden nakup! Razstava kozjereje bo v Kamniku 10. in 11. septembra 1994 Kozjereja na našem področju pridobiva veljavo, tako kot jo je že včasih imela. Zmotno gledanje, ki je skoraj uničilo kozji rod, se je umaknilo novemu, naprednejšemu. O številnih vprašanjih vzreje koz in o gospodarski pomembnosti smo se želeli pogovarjati s predsednikom društva Marjanom Dragarjem in tajnikom društva Francem Berlecem. Oba živita v Vrhpolju pri Kamniku. V pogovoru smo zvedeli veliko zanimivega tudi za naše bralce. Društvo kozjerejcev je bilo ustanovljeno pred tremi le-■ti in sedaj šteje približno 35 članov iz kamniške občine, nekaj jih je tudi od drugod. Redijo sansko belo in srnasto pasmo. Za vse živali vodijo rodovnik. Trenutno imajo člani več kot 300 živali in za vse velja kolektivno zavarovanje. Koza daje letno povprečno 700 I kakovostnega mleka, kar je gospodarno, z manjšo mlečnostjo pa reja koz ni rentabilna. Koza na leto povrže enkrat, v povprečju dva mladiča. Dosedanji rekord je 5 mladičev. Društvo kozjerejcev Kamnik želi s svojimi uspehi seznaniti vse, ki jih to področje zanima. V času Narodnih noš v Kamniku bodo pripravili zanimivo razstavo, ki bo 10. in 11. septembra na sejmišču ob Cankarjevi cesti. Na razstavi bo mogoče videti večje število dobro oskrbovanih in rejenih koz. Prav za razstavo so izdelali posebne bokse, ki jih je v večji meri izdelal predsednik društva s sodelovanjem nekaterih članov. Društvo kozjerejcev vabi občane, da si to nadvse zanimivo razstavo ogledajo. Ob zaključku bodo razstavljene živali, ki jih bo približno 40, tudi ocenjevali. Najboljši rejci koz bodo prejeli posebna priznanja. Za Kamničane in okoličane bo razstava svojevrstna posebnost, zato organizatorji, ki to razstavo nadvse odgovorno pripravljajo, pričakujejo številno udeležbo. Prepričani so, da bo razstava privabila v društvo še marsikaterega rejca koz, ki sedaj še ni včlanjen. Menijo tudi, da bo tudi razstava prispevala veliko k razvoju kozjereje. STANE SIMŠIČ Koze, last predsednika in tajnika društva. Pozor pred steklino Obveščamo vse občane, da je območje občine Kamnik zopet močno okuženo s steklino. V mesecu avgustu je bila laboratorijsko potrjena pri desetih lisicah. Ker je steklina smrtno nevarna tudi za človeka, se bodo izvajali strogi ukrepi za njeno preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje. Občane opozarjamo predvsem na sledeče: 1. Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Lj. regije, DE Kamnik. Cepljenje je treba ponoviti vsako leto. 2. Vsi psi, brez razlike v starosti, morajo biti privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti zaprte. 3. Veterinarsko-higienska služba in lovske organizacije imajo pravico in dolžnost pokončati potepuške pse in mačke! Lovce naprošamo, da poostrijo nadzor na terenu in organizirajo lov na lisice, saj so zadolženi tudi za zdravstveno varstvo divjadi v svojih loviščih. Veterinarski inšpektor Marjeta Dolinar Mladi na počitniškem delu V vročih poletnih dneh si marsikdo vzame čas za počitek, pa tudi za lenarjenje. Prav v teh dneh smo lahko opazili precej dijakov in študentov, ki so si z raznimi začasnimi deli služili denar, predvsem za obleko, za knjige, morje, zabavo ali za varčevanje. Menili so, da je letos vse dražje in zato so še z večjim elanom poprijeli za delo. Dela pa se ne manjka, samo če ga vidiš, so dejali mladi. Pa poglejmo, kaj so povedali za Kamniški občan. Brigita Senožetnik (na sliki na levi strani) iz Velikega hriba, 18. let, končala 2. letnik upravno administrativne šole: »Od 5. junija pa do konca avgusta bomo prodajali tu, v trgovini z obutvijo Suline na Maistrovi v Kamniku. Lastnika trgovine Dušan in Metka Šuštar sta odšla na zasluženi dopust in ponosna sem, da sta mi kar za 14 dni zaupala vodenje prodaje. Z zaslužkom sem zadovoljna, še bolj pa z g. Metko in g. Dušanom, ki sta res super človeka, kot nalašč za mlade ljudi. Z g. Metko sva pravi prijateljici, čeprav se prej nisva poznali.« Ob našem obisku je Brigita svetovala pri nakupu modnih čevljev prijateljicam, ki so pogoste obiskovalke te trgovine. Maja Jesenovec iz Kamnika je končala gimnazijo in Samo Seikha iz Zg. Stranj, strojni tehnik. Maja: »Ker bom študij nadaljevala na Biotehnični fakulteti, si moram zaslužiti nekaj denarja. Na bencinskem servisu na Ljubljanski cesti 4/a delam julija in avgusta. Septembra pa bova s prijateljico potovali z vlakom po Evropi z lnter rail karto. Ob petkih in sobotah zvečer strežem v okrepčevalnici Bac v Stahovici. Vesela sem, ker mladi danes še lahko dobimo delo.« Samo: »Vesel sem, da sem dobil preko Mladinskega servisa delo na tej bencinski črpalki. Tu bi se rad zaposlil za stalno, ker ne nameravam študirati. Zaslužek bom varčeval za dober avto. Želim redno zaposlitev in se tako čimprej osamosvojiti. Dekleta nimam, ker so ženske »predrage«. BORCI IN UDELEŽENCI NOB, ZBIRANJE CERTIFIKATOV SE JE ZAČELO! Pred časom ste prejeli posebno pismo Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, s katerim smo vas seznanili, katero pooblaščeno investicijsko družbo si je naša organizacija izbrala in v katero bomo vpisovali svoje CERTIFIKATE - to le Družba KRONA SENIOR D.D. Pooblaščeni predstavniki Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Kamnik so začeli zbirati certifikate za KRO-NO-SENIOR. Razen za borce in njihove svojce zbirajo certifikate tudi za druge občane, ki to želijo. Vpisno mesto je na sedežu Izvršnega odbora ZB in udeležencev NOB Kamnik, Glavni trg 24 (soba št. 13 1. nadstropje levo - stavba občine Kamnik), ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 10. ure. Vse informacije dobite na sedežu 10 Združenja borcev in udeležencev NOB občine Kamnik in na sedežih krajevnih združenj ZB. 10 ZB Kamnik Tomaž Štele iz Tunjic, 15 let, dijak 1. letnika elconomske srednje šole v Kamniku: »Takoj po končanem pouku sem pričel raznašati pošto po centru Kamnika. Delam zaradi zaslužka, pa tudi radovednost, kakšno je to delo, me je usmerila k temu. Delavnik se mi prične ob 6. uri in traja tako dolgo, dokler ne razdelim vse pošte v mojem rajonu. Plačanih dobim npr. le 8 ur, pa četudi bi delal do 18. ure. Denar bom porabil za knjige, nekaj bo za sproti, nekaj za na morje, kamor bom šel s starši. V dopold-nevih bi se brez dela dolgoča- sil, saj mi vseeno ostane še dovolj časa za igro, rekreacijo in počitek. Vesel sem, da sem lahko spoznal delo poštarja, ki ni tako enostavno, kot si marsikdo predstavlja. Ob tej priložnosti bi pohvalil poštne delavce, ki so zelo prijazni z menoj.« Miha Ažnik iz Kamnika, 19 let, končal ekonomsko srednjo šolo. »Prve dni počitnic sem začel raznašati Dnevnik, predvem zaradi zaslužka. Štipendije nimam, zato mi vsak skromen zaslužek pride prav. Lepo je iti v disko ali si kupiti obleko za svoj denar. Vstajam ob 5. uri zjutraj, raznesem časopis, pozatrkujem, preberem Dnevnik, nato pa kar sam treniram karate, saj sem 4 leta treniral v klubu in dosegel rjav pas. Še prej pa sem štiri leta plesal v Kazini in tja bi se še rad vrnil, če bi imel denar. Verjetno bom treniral karate v kakšnem urejenem klubu.« MP* Karmen Janževec iz Kamnika, 15 let, zaključila 1. letnik upravno administrativne šole in (zadaj) Irena Pirš iz Zg. Tuhinja, 19 let, študentka 1. letnika FNT-TT v Ljubljani. Karmen: »V knjigarni in fotokopirnici Format v Srednji šoli Rudolfa Maistra prodajam v juliju in avgustu. Nekaj dni sem že bila s starši na morju in moram reči, da sem komaj čakala, kdaj se vrnem v »službo«. Šef Darko je zelo prijazen in vsi se lepo razumemo, kar pa je najvažnejše za dobro delo. Zaslužek bom porabila za šolske potrebščine, za obleko, če bo še kaj ostalo, bom privarčevala. Že lansko leto sem med počitnicami delala v trgovini Mojca na Medvedovi in moram reči, da je tu lepše, ker je veliko mladih in se vedno nekaj dogaja. Vesela bom, če bom lahko tudi prihodnje počitnice delala v Formatu.« Irena: »V Formatu sem že lani delala 3 mesece, letos pa bom dva. Na uro zaslužim 220 SIT in sem s tem zadovoljna, ker nimam štipendije in mi ni treba prositi starše za denar za na morje, kamor grem ob vikendih ali za obleko. V Format bi se rada še vrnila, seveda, če me bodo potrebovali. Delo je zelo pestro in zahteva primeren odnos do kupcev. V tem delovnem kolektivu vladajo spoštljivi odnosi, kar mi še posebej veliko pomeni.« VERA MEJAC Letovanje kamniških otrok v Savudriji Za spremembo smo peljali otroke v bazen in na pomol skakat, pa so ravno spuščali vodo iz bazena, ob pomolu so bili veliki valovi, pa še črni oblaki so nam grozili. Zvečer smo brali pravljice za lahko noč. SREDA: Dopoldne je deževalo, pa smo kar preživeli. Res pa je, da smo uporabili vse igre in igrače in porabili še preostali papir. Popoldne smo se šli že vsi kopat, taveliki fantje pa v staro Savudrijo skakat s pomola. Današnji ples je bil nekaj posebnega, ker je bil PLES V ZELENEM. Kdor ni imel za obleči nič zelenega, si je pomagal z naravo (listi, vejice, bambusove palice), potem so šli otroci še v obdelavo v našo le-potilnico in tako smo dobili nekaj zamorskih kraljev in princes. ČETRTEK: Včeraj zvečer so imeli otroci »takeee načrte, kaj vse bodo ušpičili, pa so ob tem, ko so čakali, da zaspijo vzgojitelji, zaspali sami in še zjutraj tako »švasali«, da sem jim lahko narisala srčke na lica. Vstali smo že ob 6. uri in se s teškim srcem pripravili na odhod. ČAO Savudrija in morski dom do prihodnjega leta. Tako se je izteklo deset morskih dni. Vzgojitelji smo veseli, da smo tako prijetno preživeli počitniške dni s svojimi varovanci. Otrokom želimo veliko srečnih in sončnih dni tudi med šolskim letom. HELENA Mladinski center Kamnik je letos prevzel organizacijo letovanja kamniških otrok. Od 11. 7. do 21. 7. smo preživeli del počitnic v domu ZPM-Ljublja-na v Savudriji. 55 otrok je spremljalo pet vzgojiteljev in plavalni učitelj. In kako smo se imeli? PONEDELJEK: Na zbirališču v Kamniku smo »odklju-kali« prijavljene otroke, se poslovili od staršev, razporedili otroke v avtobus, prtljago »pod« avtobus in - adijo Kamnik. Na Črnem Kalu so se naše oči prvič srečale z morjem, ne-dolgo za tem pa smo se ob njem še nekaj časa vozili in končno - Savudrija! Prvi vtis je bil zelo dober, saj so nas prijazno dočakali, nam razkazali prostore in nam dali kosilo! Otroci so komaj dočakali, da smo se šli prvič namočit v morje. Naredili smo preizkus plavanja. Najbolj zanimivo je bilo, da se otroci zvečer nikakor niso mogli umiriti, zjutraj pa so bili že ob zori živahni kot le kaj. Vzgojitelje, ki smo bili zjutraj najbolj krmežljavi, je zelo skrbelo, da bo vsak dan tako (kasneje so nekateri otroci pospali tudi čez dan). TOREK: Danes smo se že pošteno »nakopali«; prve ježke smo dobili že prvi dan, danes pa druge - seveda v podplate! Pri hrani so otroci kar precej izbirčni, neznanih jedi niso pripravljeni poskusiti, imajo pa tudi nenavadne želje - juho brez rezancev, rižoto brez graha itd. SREDA: Zbudila nas je burja in oblačno vreme, a ta čas, ko smo s starimi savudrijskimi mački premlevali, kam bi šli na izlet, je posijalo sonce in šli smo na plažo. Tako dobro se mažemo, da ni možnosti, da bi otroci v vodi »zarjaveli«. Danes smo imeli športna tekmovanja - štafetne igre in med dvema ognjema. Otroci so se borili kot levi in se na koncu skregali, stepli in zjokali. Nekatere navijače že danes boli grlo, ostali pa bodo hripavi ju- tri. Tako bomo kljub zmagi prišli ob dober glas. ČETRTEK: Nekaj otrok je šlo danes v trgovino, da so zadostili svoji »zapravljalski« žilici. Morie je toplo, tako da smo veliko v vodi. • Otroci so se že spoznali in spoprijateljiti, opažamo že prve simpatije. PETEK: Otroci so veseli in zabavni, pa se skupaj hecamo. Vse nam pride prav - šprica-mo se z vodnimi pištolami, štejemo tovarišu lase, »ugibamo, kateri tovariš se je polulal v posteljo itd.« Kar dosti hodimo v ambulanto, a predvsem zato, ker gremo lahko za vsako »figo« (ježki, odrgnine in praske in au-zobobol). Otroška žepnina kar hitro kopni, saj je treba poskusiti toliko vrst lučk. SOBOTA: Na obali smo poiskali ploščate kamne in nanje risali z romi barvicami in kar tam naredili razstavo. Nabira- mo školjke, »tauhamo« amfore, našli smo liguja. Nekateri otroci že radi posedajo v senci in se igrajo družabne igre. Zvečer pa vsi znorimo na plesu, ki ga vodi Janja iz Bolera. NEDELJA: Danes smo se ves dan pripravljali na igre brez meja. Bilo je super, saj so bile igre zabavne: lovljenje plavajočega jabolka z usti, prebadanje vodnih balonov, ples parov, sestavljanje zemljevida. Za dodatno veselje je poskrbela ekipa vzgojiteljev, ki je bila »ful smotana in štorasta«. PONEDELJEK: Ujeli smo meduzo. Otroci hodijo nabirat storže pinij in potem tolčemo semena, da smo vsi smolasti. Danes smo šli na večerno kopanje, za »ogrevanje« smo imeli s seboj kitaro. Sedeli smo na obali in peli ter ugotavljali, da ne znamo besedil. TOREK: Iz papirja smo naredili ribe in ladjice ter okrasih jedilnico. Bili smo pohvaljeni! Društvo rejcev malih živali Kamnik prireja v okviru prireditve »Dnevi narodnih noš« meddruštveno ocenjevalno razstavo malih živali - kuncev, golobov, perutnine, ptic, mačk... Razstava bo na dvorišču OŠ 27. julij v Kamniku. Odprta bo: v petek, 9. 9., od 14. do 19. ure v soboto, 10. 9., od 8. do 19. ure v nedeljo, 11. 9. od 8. do 18. ure Vljudno vabljeni. Lovska družina Kamnik obvešča vse občane, da škodo, katero povzroči divjad na kmetijskih pridelkih prijavijo g. Zdravku Vrnakarju, Rožičeva 11, Kamnik, tel.: 814-814. Škoda mora biti prijavljena najpozneje v 24 urah po ugotovitvi. Na omenjeni naslov se lahko prijavijo samo škode, povzročene na površinah, ki jih pokriva lovišče LD Kamnik. LD Kamnik ne jamči za ocenitev škod, katere so prijavljene prepozno ali pa bi jih občani prijavili nepooblaščenim osebam. Starešina LD Kamnik Štefan Virjent AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Sonce in sence v družini (2) Oh, ta hišna opravila Le kdo jih »ljubi«?! A če jih sprejmemo kot del skupnega življenja in jih ne opravljamo kot nujno zlo, morda ob glasbi in petju, potem to kot »zrahljano« zadolžitev sprejmejo tudi najstniki. Nikakor pa hišna opravila ne smejo biti kaznovalna politika, kajti potem ta niso več del skupnega življenja, temveč kazen. Zato je najbolje, da so hišna opravila razumno porazdeljena med vse družinske člane. Seveda pa staršem mlajših otrok ni potrebno reševati ugank o tem, kako najstnike pripraviti za hišna opravila, saj za malčke ta predstavljajo »nagrado« za »starost«. Kaj je za otroka bolje: slab zakon ali razvezan zakon staršev? Otroci svoj vrednostni odnos čutijo, kot ga občutijo, ne kot jim je povedano- Slab zakon ni dober in ne daje pravih spodbud. Ločeni starši pa, nasprotno, lahko delujejo prav vzpodbudno, saj niso več obremenjeni z medsebojnimi partnerskimi problemi in nerazumevanjem. Predvsem pa je polno, zdravo partnerstvo (ne nujno, da je to poročen par in ne nujno, da sta oba starša biološka starša) zelo vzpodbudno za razvoj otroka. Slabo partnerstvo ima lahko velike posledice za otrokov razvoj in bi bilo bolje, da ga ne bi bilo, saj bi s tem povzročil manj škode. Otroke prinese štorklja... Tako so nekoč otrokom pojasnjevali starši, da bi se izognili tabu temam, kot so intimni odnosi in porod. Druga doba, drugi običaji, bi rekli. Danes vemo, da morajo vsakršna izmikanja resnici v pozabo. Ugledni strokovnjaki so celo prepričani, da je bolje, če otroku sploh ne odgovorimo, kot da mu odgovorimo narobe samo zato, da bi se izognili kočljivemu vprašanju. Takšni odgovori lahko pri otroku vzbudijo občutek negotovosti in tesnobe. Na vsak način pa bo otrok ponovno zastavil vprašanje, če ne doma, pa kje drugje. In če bo dobil drugačen odgovor, bo spoznal, da so ga starši prevarali. Izgubil bo zaupanje vanje. Zato naj mamica in očka svojemu otroku pojasnita, kako pride do spočetja. Otrok bo seveda še dalje razvijal svojo teorijo, kajti sam še ne dojema pomena spolnosti. To pa je treba otroku opisati kot nekaj nežnega in prijetnega, sicer si jo otroci pogosto predstavljajo kot nekaj brutalnega. Če pa se ne počutijo dovolj zreli za tovrstne odgovore, naj otroku priznajo, da so v zadregi in morajo prej razmisliti. Otrok bo začutil, da ga starši upoštevajo, da so razumeli njegovo vprašanje in da se ne izmikajo. Pri iskanju pravih odgovorov starši ne morejo govoriti mimo sebe. Tako kot starši doživljajo spolnost in rojstvo otroka, tako jo tudi interpretirajo. Lahko kot nekaj lepega, lahko pa je to tudi neprijetna informacija. Otrok sprejme to zelo globoko. In ni ga mogoče prevarati. Čevzadrg-njenosti rečemo, kako je spolnost nekaj lepega, pri tem pa se nam tresejo roke, nam tega otrok seveda ne bo verjel. Za reševanje starševskih zadreg je kot nalašč primerna ustrezna knjižica z odgovori, ki naše male radovedneže tarejo. Recimo najnovejša, avtorice Dese Muck — Blazno resno o seksu! O žepnini... Prav je, da ima otrok nekaj svojega denarja, ne sme pa biti denar sredstvo medsebojnega izsiljevanja. Otroci nadvse sovražijo odvisnost in jim je neprijetno prositi starše za vsak tolar. S tem so otroci v neprestani, podrejeni odvisnosti od staršev, ki z dobrohotnostjo (»... no dobro, tu imaš, če boš priden ali naredil to pa to...«) izkazujejo svojo moč in premoč nad otroki. Četudi otrok izpihne svojo žepnino v prvih petih minutah, se ne zgražajmo, ampak mu preprosto povejmo, da je to zdaj njegov problem (ker denarja, s katerim sam razpolaga, pač ni več). Ob tem pa se mu »zaupajmo«, da ga tudi mi kdaj polomimo, kar se zapravljivosti tiče. Šola — izziv ustvarjalnosti ali izvor stiske Ko bi se le vsi učitelji zavedali koliko dobrega, ne le v smislu vzgoje in učenja otrok, temveč nasploh pri odraščanju, lahko storijo otrokom. Ne vem, če vsi učitelji zaznajo, kako lahko svoje učence osvojijo z ljubeznivostjo in vzpodbudam, da postanejo otrokom najsvetlejši lik, ob katerem so celo starši, sestre in brat le blede sence. Po drugi strani pa se ne zavedajo ali zavestno prezrejo bolečino, razočaranje in stres, ki ga lahko povzročijo, ne toliko s stališča pedagoške vloge, ampak s svojimi človeškimi lastnostmi. Kajti uspešnost v šoli se ne vrednoti samo z ocenami in spričevalom. Bolj pomembno je, da se otrok nauči samostojnosti, prizadevnosti, vključevanja v razredno skupnost, da do učiteljev in drugih ljudi z avtoriteto razvije medsebojno zaupanje in spoštovanje, da vzdrži preizkušnje, običajne šolske napetosti in obremenitve brez prehudih čustvenih prizadetosti, GINEKOLOŠKA ORDINACIJA dr. Ilcl v n »i I si in tč speč. ginekolog Fužine 10 (Kino dom), Kamnik, jgmm Itlefon: 061 817-230 ^ Cenjene pacientke obveščam, da od 1. 9. 94 ordiniram v ginekološki ordinaciji Fužine 10, Kamnik po sledečem razporedu: - po pogodbi z ZZZS: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 13. ure torek, četrtek od 13. do 19. ure — za samoplačnice: ponedeljek, petek od 13. do 14. ure torek, četrtek od 12. do 13. ure ki bi omejile in zavrle njegove dejanske sposobnosti. Trška, ta roža je zate! Učenci, še posebno v nižjih razredih, silno radi obdarujejo svoje učitelje. Naj se starši še tako prizadevajo, da bi se otroci ob zaključku leta dogovorili za skupno obdaritev, je trud zaman. Kot nam je tega večera pripovedovala ena od učiteljic, je za mlajše osnovnošolčke silno pomembno, da svoji učiteljici sami izročijo — svoje darilo, četudi samo rožico. Za malega učenjaka je namreč silno pomemben neposreden kontakt Z učiteljem, fizički dotik. To mu daje občutek, da ni prezrt ali pozabljen v skupini sošolcev, v imenu katere bi izročil darilo samo en, kvečjemu trije učenci. Ko otrok obdarja učitelja, ne gre toliko za izraz hvaležnosti, kot za izraz pripadnosti. Ob tem pa seveda prihaja nemalokrat do zadreg, tako s strani učitelja zaradi dragocenih daril, kot s strani učencev, ki se jim zdi, da je njihovo darilo preskromno ob dragocenih darilih sošolcev. Zato smo bili tega večera enotnega mnenja, da bi bil pogovor s starši in učitelji na roditeljskem sestanku o tem dragocen prispevek, da bi otrok za to ljubo opravilo sicer ne prikrajšali, vendar pa zaradi precenjenosti ne spravljali v zadrego niti staršev, niti otrok in niti učiteljev. »Rožica s travnika, risbica ali kakšen drug prisrčen ročni izdelek je zame najlepše darilo,« je še dodala učiteljica, ki se svojim učencem nikoli ne pozabi zahvaliti za njihovo »poklone« pripadnosti — vsem skupaj in vsakemu posebej za leto, ki so ga preživeli skupaj. Kot nikoli ne pozabi svojim učencem v majhno okence na testnem listu narisati rožico — za srečo! Prijazen zgled! O obdarovanju nasploh Opaziti je, da se o namenu obdarovanja z otroki tudi starši premalo (ali sploh nič) pogovarjamo. Z darili in pozornostmi bi morali otrokom izraziti, da smo si naklonjeni in se imamo radi, ker živimo skupaj. Darilo naj bo predvsem simbol zahvale za naše skupno življenje in naklonjenost in ne kot sredstvo medsebojnega »kupovanja«. Če bo naš otrok to globoko izročilo sprejel vase, potem bomo v življenju velikokrat srečni, ker bomo obdarovani predvsem s simbolnimi darili naklonjenosti in ljubezni. Rožica s travnika v rokah našega otroka — nam, kako čudovito lepo dejanje ljubezni! Prvošolček še ni odrasel! Prav neverjetna je skrb staršev pri biološkem odraščanju otroka: najboljše pleničke, najboljša hrana, najboljše... od najboljšega. Skrb se še poveča, ko otrok prestopi šolski prag: zvezki z najlepšimi motivi na platnicah, barvice in svinčniki... Zato je prav neverjetno, kako skrb za naše malčke upade, ko zaključijo prvo šolsko leto. Kako neverjetno starši mislijo, da otroci kar naenkrat odrastejo in ta tolikšna skrb ni več potrebna. Vse to se odraža tudi pri zanimanju staršev za življenje v šoli in nemalokrat se zgodi, da učiteljica na govorilnih urah zaman čaka na katerega od staršev. Stiki staršev z učitelji so silno pomembni ne le zaradi izmenjave informacij o otroku, temveč tudi zaradi otroka samega, saj temu izredno veliko pomeni, če starši prihajajo v šolo, v njegov drug dom. Da se zanimajo zanj, tudi ko je izven doma. Zato starši vsaj roditeljskih sestan- kov in drugačnih družabnih srečanj s šolo ne bi smeli zanemarjati. O Bog, daj mi umreti! Prenekatero razočaranje mladih ljudi se je ob koncu šolskega leta o vilo v temačne besede Ivana Cankarja. Četudi jih je spregovorilo bitje, ki se življenja pravzaprav še ne zaveda in četudi o njih ne razmišlja tako zares in globoko, je treba tega otroka vzeti zelo resno. Kajti mlad človek ne pozna sprenevedanja in izsiljevanja v smislu odraslega človeka. Zato je grožnjo s samomorom najmanj treba razumeti kot globoko in zelo resno stisko, ki jo otrok doživlja ob neuspehu v šoli. Njegov obstoj je odvisen od uspeha - ne glede na to, ali so to zahtevali od njega drugi (starši) ali pa ima sam tako visoko postavljene cilje. Grožnja ni pravo orožje za dosego cilja, a morda edino, ki ga pozna! Na to je dr. Tomorijeva opozorila vse prisotne, predvsem zaradi svojih dolgoletnih strokovnih izkušenj, ki si jih je pridobila tudi z mladimi, ki so poskušali storiti samomor. Zato je takemu mladostniku potrebno prisluhniti. Ne postavljajmo njegov obup na stališče odraslih, kot se je to zgodilo v naši neposredni bližini. Obup so okvalificirali v izsiljevanje, ki se mu je treba odločno postaviti v bran! Z besedami novinarke J. D. o našem pogovarjanju Ni mogoče predstaviti večera. ki ga je Klub staršev s povabljenimi gostjami in gosti iz revije otrok in družina, imel v Matični knjižnici Kamnik nekega junijskega večera — kot celoto. Takšen večer je treba doživeti in vse zapisano v tej in prejšnji številki Kamniškega občana je le majhen izsek tistega, ki se je dotaknil moje duše, ko smo se, z roko v roki, vzpenjali po mavrici občutij, ki nam barvajo življenje. Trudili smo se iskati prave odgovore na vprašanja, ki prepletajo naše življenje v družini. Le kdo bi vedel, zakaj in po kakšni nuji se svet vrti in mi v njem, vsaj zase in vsi skupaj. Upamo le, da gremo nasproti večji sreči, miru, toleranci in ljubezni! IVANA SKAMEN Pred zaprtimi vrati fakultet Pomanjkanje prostih mest za študente na fakultetah je izvir obupa in stresov, ki je preneka-teremu kamniškemu srednješolcu, še posebno pa gimnazijcu, letošnje poletje spremenila v moro, ki tare na desetine zavrnjenih kandidatov za študij. Problema ni mogoče posplošiti in ga prepustiti pozabi, kajti za vsakega od teh je njegov primer središče vesolja in vsakdo ga rešuje sam, pri tem pa razkriva vpisne enačbe, zaradi katerih ni našel svojega mesta pod soncem fakultete, ki si jo je izbral. Še posebno težko je za gimnazijce, ki jim uspešno končano šolanje ne omogoča nikakršnih možnosti za zaposlitev. Praktično se je letos zgodilo, da so vpisne enačbe pustile pred vrati Univerze ne le dobre, temveč tudi odlične gimnazijce. Fakultete so sicer razpisale tudi prosta mesta za tako imenovane izredne študente, ki pa jih ne zasedajo več (tako kot včasih) kandidati, ki so zaposleni in študirajo ob delu, temveč študentje, ki jih od rednih loči le slabši uspeh pri sprejemnih izpitih, plačilo šolnine in to, da nimajo statusa študenta. Prav slednje pa je za mnoge hud udarec, saj to ni le denarno breme, temveč tudi psihološko. Ali povedano s preprostimi besedami: kandidati, ki niso uspeli pri rednem sprejemu na fakultete, si lahko poiščejo možnost izrednega študija, ki stane od 1.000 do 4.000 DEM za študijsko leto. A ker s tem niso pridobili statusa rednega študenta, ne morejo do študentske mesečne vozovnice in do prehrambenih bonov, ne morejo zaprositi za družbeno štipendijo in starši ne za otroški dodatek. Obvezno zdravstveno zavarovanje si sicer lahko uredijo kot občani - kot občani - brezplačno, a prostovoljno zavarovanje si morajo »kupiti«. In tako dalje in tako dalje po seznamu ugodnosti, ki jih sicer država nudi vsem rednim študentom. Seveda so še druge možno- sti. Ena od teh je, da gimnazijski maturant obesi želje in poklicno motivacijo na klin, se prijavi za Zavod za zaposlovanje, kjer si bo z malo sreče »priskrbel« nekakšno kvalifikacijo s sredstvi države. Druga možnost je vpis na fakultete, ki so manj »zanimive« in imajo še prosta mesta. Prenekateri zavrnjeni gimnazijec se je oprijel tudi te možnosti, da si je pridobil status študenta in tako svoj problem odložil do naslednjega vpisa na fakulteto, torej za leto dni, ko se bo agonija sprejemanja oziroma vpisa na fakulteto ponovila. A ne le ponovila. Celo hujša bo, kajti vpisno formulo, ki bo spravila pod streho vse študija željne ni in v prihodnjem letu lahko pričakujemo najmanj enak »odstrel« kot letos. Kajti uradno se selekcijski sistem za sprejem na fakultete poslavlja, saj prihodnje leto sprejemnih izpitov ne bo več. A le uradno, kajti vpisnih mest ne bo bistveno več, kandidatov, ki bodo opravili maturo, pa tudi ne občutno manj. In če zraven še prištejemo vse neuspešne letošnje, ki bodo ponovno kandidirali, kajti možnost vpisa srednješolcem z zaključnim izpitom (torej letošnja generacija, ki še ni opravljala mature) zakonodaja nudi še dve leti, je enačba vpisa na fakultete nerazrešljiva. Kamniški Klub staršev pri Mladinskem centru Kamnik se je soočil s konkretnimi težavami mladih in njihovih staršev in verjemite, da so stiske izjemno globoke. Zato se je s problemi, ki tarejo sedanjo generacijo srednješolcev, predvsem pa gimnazijskih maturantov obrnil na Ministrstvo za šolstvo R Slovenije in na Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Poudarili smo, da mlada država, ki zatiska oči pred problemi, ki so se nakopičili v življenjih stotine mladih ljudi in so obtičali na pol poti svojega šolanja, ni vredna svojega imena in je mačehovsko najslabše vrste. Najmanj, kar država mora storiti, je, da izenači tako imenovane »izredne« študente z rednimi študenti, kajti zakon o visokem šolstvu, ki velja od 1. 1. 1994, je to že storil. Žal pa je ostalo le pri tem in o novih »izrednih« študentih nihče ne razmišlja kot o stotih mladih, ki so se oprijeli edine možnosti, ki so jo imeli za nadaljevanje študija. To je bila edina pot, na katero so stopili že pred štirimi leti, ko so se odločili za šolanje na gimnaziji in tako »najavili« svoj študij. To niso ljudje, ki ob delu študirajo in imajo status delavca in sredstva za preživljanje. To so ljudje brez statusa, brez sredstev za preživljanje in brez vseh pravic. Z izjemo ene, to je študij, a tega so morali »kupiti«. Klub staršev ni zatisnil oči pred problemi, ki pestijo najbolj občutljivo generacijo ljudi. Že meseca septembra, ko se bo »država« vrnila s počitnic, jih bo konkretno obelodanil. In poskušal seveda rešiti. Zato naš Klub staršev tudi je. Za vse vrste stisk, ki tarejo starše in otroke. Mi jih ne razvrščamo v velike in majhne, pomembne in nepomembne. Vsaka stiska je velika in boleča. Vsaka stiska v družini prizadene vse njene člane in pušča rane slehernemu. Da bo naš klub močnejši, vabimo vse starše, da se nam pridružijo. Ne le zaradi obeloda-njanja stisk in njihovega razreševanja, ampak in predvsem, da bomo drug drugemu kazali pot k soncu. Vabljeni na naše srečanje 8. septembra, ob 18. uri v prostorih Mladinskega centra Kamnik Glavni trg 23 (stari hotel Planinke, I. nadstropje). IVANA SKAMEN Zahvala Otroci Zikove ulice in njihovi starši se zahvaljujemo krajevni skupnosti Perovo za mivko. Letošnje poletje je bilo zaradi igre v peskovniku še bolj veselo. Pridite še vi naredit kakšno potičko! Popravek V prejšnji številki »KO« sem v članku »Medvojni letalski nesreči pri Kamniku« narobe navedel podatke o letalcu, ki je 1944. doskočil pri Podhruški. Njegovo pravilno ime je Geor-ge A. Bertuzzi in je še leta 1985, ko je obiskal Kamnik, Malo planino (ne pa Podhru-ške), živel v USA v kraju Gla-stonburv Conn. MILAN VVINDSCHNURKR Ob 60-letnici smrti generala Rudolfa Maistra V vročih poletnih dneh je 26. julija 1934 umrl v vasi Unec pri Rakeku prvi slovenski general in pesnik Rudolf Maister - Vojanov. Bilo mu je komaj 60 let. Dolgo je bolehal zaradi obolelosti živcev in mišic in skoraj 10 let ni mogel več hoditi. 1923. leta je bil še ne 49 let star upokojen kot divizijski general. Mrtvega generala so z veliko pieteto prepeljali v Maribor. V Ljubljani in Celju so mu napravili zadnje slovo. Z vsemi vojaškimi častmi je bil 28. julija 1934 pokopan na Po-brežju v Mariboru. Kamnik je ponosen na Maistra, saj se je rodil v tem mestu in sicer na Šutni, 29. marca 1874. leta. Njegov oče Franc Maister se je leta 1867 poročil v Trebnjah na Dolenjskem z znano Trebinjčanko Tomšičevo. Potem se je z družino preselil v Kamnik zaradi službenega mesta. Franc Maister je bil namreč finančni nadzornik pri Glavarstvu Kamnik. Leta 1880 so se preselili v Mengeš, kjer je sin Rudolf končal dva razreda osnovne šole, potem pa so se 1883 preselili v Kranj. Kamničani imamo občutek, da mogoče premalo spoštujemo Maistra, ki je po odločnih bojih osvobodil del Koroške in mesto Maribor. Bruno Hart-man je v zbirki »Znameniti Slovenci« napisal monografijo o Maistru, v kateri je osvetlil vsa njegova dejanja in odločitve. Kamničani so mu za 50-letnico podarili diplomo, ki jo je naslikal Maksim Gaspari. 1938. 1. so na njegovi rojstni hiši postavili spominsko ploščo, ki jo je 1. 1941 kamniški župan g. Nande Novak dal odstraniti s hiše in prosil g J. N. Sadnikarja naj ploščo skrije pred nemškim okupatorjem. Ta plošča je bila vso okupacijo pri Sadnikarju skrita, tako da je Nemci niso dobii. Takoj po svobodi je Sadnikar obvestil občino, naj ponovno vzidajo to ploščo. Časi pa so bili takoj po II. svetovni vojni nenaklonjeni generalu, češ da je bil buržuj. Sele minister Luka Leskovšek, ki je bil tudi borec za severno mejo, je spet dosegel, da so priznali Maistra in borce za severno mejo. Po priznanju bor- cev za severno mejo so na pobudo majorja Pečka sestavili odbor za postavitev Maistrovega spomenika v Kamniku. 25. 10. 1970. leta je bil odkrit spomenik na Grabnu ob veliki udeležbi tisočglave množice. Kamniški kulturniki že dolgo razmišljajo o Maistrovi sobi v njegovi rojstni hiši, ki bi bila opremljena s fotokopijami odločilnih ukazov za osvoboditev severne meje in Maribora. Lahko bi dobili tudi njegove slike, saj mu je bil poleg literature njegov konjiček tudi slikarstvo. Zanimive bi bile tudi slike iz bojev za severno mejo iz leta 1919. Ideja o Maistrovi sobi bi se prav ob 60-letnici smrti lahko uresničila. To naj bo kratek zapis ob obletnici smrti našega rojaka. Kot smo obveščeni, bo v jeseni svečanost, ki bo posvečena temu jubileju, na kar opozarjamo tudi bralce Kamniškega občana. Slovenija, posebno pa Kamnik, sta upravičeno dolžna izkazati spoštovanje velikemu slovenskemu vojskovodji, pesniku in kulturniku R. Maistru! Dr. NIKO SADNIKAR Kam s pešci na Metalkinem parkirnem prostoru? V sredstvih javnega obveščanja pozorno spremljam napovedi pristojne kamniške oblasti, kako bo preuredila naše mesto za boljše počutje Kamni-čanov in za izboljšanje turistične ponudbe. Sem namreč naturalizirani Kamničan z Zapric, živim v neposredni bližini Korobača, kjer nameravajo zgraditi novo križišče po eni ali drugi idejni varianti, kar bo brez dvoma izboljšalo prometno varnost in odpravilo zastoj motornih vozil, ki nam še posebej ob prometnih konicah zastrupljajo zrak. Ob tej prometni pridobitvi, ali še prej, pa ne bi smeli v tem prostoru pozabiti tudi na probleme pešcev, ki se moramo dan za dnem prebijati tod mimo, prav na vhodu v mestno jedro. Mislim na pločnik pri OŠ Toma Brejca ob koncu Šutenske ceste, ki se konča pravokotno na pot (cesta brez imena) proti OŠ Frana Albrehta. In tu se konča varna pot za pešce. Ko prečkaš to nevarno cono (brez označitve prehoda za pešce), se znajdeš pred Metalkinim parkirnim prostorom ali takorekoč v labirintu motornih vozil. Od tod pogosto ni več izhoda proti prehodu za pešce na povezovalni ulici pred Idejo. Motaš se in izvijaš mimo parkiranih ali vozečih vozil in tvegaš, da te bo stisnila avtomobilska pločevina. Na tem mestu je izključen tudi vsak prehod mater z otroškimi vozički, prav tako je onemogočeno gibanje invalidskih vozičkov. Tega prometnega nereda in kaosa pa včasih ni bilo. Ob zgraditvi povezovalne ulice z obvoznico je bil ob pločniku prostor kot nekakšna zelenica in z rumeno barvo zarisan meter širok prehod za pešce. Ta prehod so vozniki upoštevali le kratek čas. Ker ni bilo nikogar za vzdrževanje prometnega reda na tem prostoru, so ga vozniki enostavno okupirali. Tudi prometnega znaka, ki bi povedal, komu je ta začrtani pas namenjen, ni bilo. Danes se tega prostora nihče več ne zaveda. Označitev pa je še vidna proti prehodu za pešce pred Idejo. Potrebno je na novo zarisati naš prometni življenjski prostor in ga zavarovati pred objestnimi vozniki, zlasti za tiste ljudi, ki morajo vsak dan tod mimo in ki imajo že utrujene in slabe noge. Idealna rešitev za nas pešce bi bil minimalen poseg v prostor, in sicer tako, da bi dvignjeni pas ob cesti (med robniki), kjer danes rasteta samo še trnje in osat, enostavno asfaltirali ali ga samo posuli s peskom kot makademsko pot. Predlog je konkreten in menim, da bi pomenil nekak prispevek k turističnemu razvoju v našem mestu, saj turizem smo ljudje?! CIRIL KOS Trafika »CICA« Medvedova 34/a, Kamnik tel.: 832-069 V teh dneh še posebej pestra izbira in ugodne gene vseh „. šolskih potrebščin. Plačilo na več obrokov. gorenje maloprodaja POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAĆIĆ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, lTt60TINA tel. 722-107 AKCIJA!!!! - hladilniki širine 60 cm 35.944,00 SIT - zamrzovalne skrinje, 130 I 29.464,00 SIT - pralno sušilna garnitura 99.246,00 SIT - sušilci perila ■ 44.505,00 SIT - pralni stroji od 51.250,00 SIT Barvni TV Gorenje - 10% popust. Videorekorderji, plaverji, glasbeni stolpi. Brezplačna dostava. NOVO! SESALCI HOOVER za suho, mokro in globinsko sesanje. Plačilni pogoji: - gotovinski popusti - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov minimalne obresti - leasing Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. _ Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: barve, lake, lepila za les in parket, kolesa Rog, lake za parket Bukolit, Svnteko, Krautol (5 I) 5.350 SIT, gospodinjske strojčke in plastično posodo, belo tehniko Candy in Gorenje, ročno orodje, armature Armal, sanitarno keramiko, steklene izdelke, porcelan, razno posodo - rostfrei in emajlirano, čopiče, verige, žeblje od 125 SIT dalje, sušilce za perilo 1.450 SIT, lesene lestve A za obiranje sadja... Prodaja na 3 čeke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar d. o. oTtrgovina Veriga se priporoča! Trgovina z obutvijo Šuline Kamnik, Maistrova 3 (nasproti Delikatese) JESEN PRIHAJA! Na zalogi moška, ženska in otroška obutev. Otroške superge z lučko Lumberjack. Ob nakupu nad 5.000 SIT plačilo na dva čeka. Odprto NON-STOP._ Ob odprtju povezovalne ulice je bila pred Metalko rumena irta, kije zaznamovala prostor za pešce. Zakaj na tem prostom lahko zdaj parkirajo vozila? Ob nesreči v lokalu se iskreno zahvaljujemo kamniškim gasilcem in Policijski postaji Kamnik ter vsem drugim, ki so ob nesreči kakorkoli pomagali. Vsem iskrena hvala! Zlatarstvo Štern Kamnik, Šutna 24 Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi ] Nov datum občinskega praznika? V Občanu sem prebrala, da poslanke in poslanci Skupščine občine Kamnik želijo spremeniti datum občinskega praznika, razlog te želje je v tem, ker ta dan obeležuje zgodovinski dogodek iz druge svetovne vojne - upor proti okupatorju. Tega dne so Nemci ustrelili dva dvajsetletna Kamničana. Začel se je organiziran boj proti okupatorju. Zgodovino partizanskega boja na Slovenskem priznava zunanji svet. O njem pišejo tuji zgodovinarji, pisci in tujci, ki so se v Sloveniji borili proti okupatorju. Peščica nas pa želi to izničiti. Verjeti je, da je zgodovino lažje razumeti, če jo doživiš, kot če jo slišiš ali prebereš. Naj omenim dogodek iz druge svetovne vojne. Če bi nekomu od kamniških poslancev na silo odvzeli sedemnajstletnega otroka, ga odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder bi se vrnil okostnjak šc z riezaceljenimi ranami od pasjih ugrizov in udarcev pendreka, bi verjetno vsaj po čustveni plati ta del zgodovine lažje razumel. Spoštovane kamniške poslanke in poslanci! Datum občinskega praznika boste spremenili, saj imate moč in oblast. 27. julij in zgodovinski dogodek tega dne pa bo ostal v srcu mnogih občanov občine Kamnik kot spomin in legenda. Tukaj pa vaša poslanska oblast in moč usahne. ROZKA LAVRINC Pot na Poljane 4 a Kamnik Zadnji skupščinski seji na rob Žal je morda že prepozno? Za Veliko planino gre in za zelo utemeljen in konstruktiven predlog Zelenih. Predlagali so, da bi se odrekli gradnji velikega hotela pod Ušivcem. Ta predlog podpiram v upanju, da jc še vedno čas za temeljit premislek. Dolga leta sodelujem pri raziskavah okolja v občini in v Kamniških Alpah. Rezultati kažejo, da je že v sedanjem času Velika planina preobremenjena! Že dosedanji hotel in vrsta počitniških hišic niso smotrno izkoriščeni, večji objekt pa bi okolju prizadejal še večjo škodo. Potrebno bi bilo zanj oskrbeti večje količine vode, odvajanje odplak bi pa bržkone sledilo »dosedanjim trendom«, t. j. kar v razpoke v tleh. Bralci Kamniškega občana pa vedo, da se te vode, te odplake, pokažejo v enem od izvirov v podnožju Velike planine v času od treh do desetih dni! Nekje na obrobju bi na površino tekla prava gnojnica. Temu hotelu bo moralo biti vse prineseno ali pripeljano na prag, potrebna bo nova cesta itd. Gibanje gosta z Velike planine pa je omejeno le na Veliko in Malo pa na Gojško. Le planinci, ki pa bržkone ne bodo prenočevali ali pa le za eno noč, se bodo podajali dalje na Dol, Konja, Korošico. Bolj smotrn bi bil hotel kje v dolini, v Kamniku, odkoder bi lokalni promet lahko nudil gostu mnogo več, od Tuhinjske doline, obnovljene dejavnosti nekdanjega Kurhausa, preko Kamniške Bistrice do Tu-njic in še dlje. Tak gost bi ostajal na dopustu več dni, ker bi lahko mnogo več videl, si privoščil več izletov in več dejavnosti. Morda pa je le še čas za razmislek. Velika planina naj ne bo edini konj, na katerega stavi kamniška občina, to je le eden od delcev kamniškega mozaika, eden od členov verige. Take so pač stvari v Naravi in moramo jim verjeti in se jim prilagoditi. Nič še ni izgubljenega! DUŠAN NOVAK Ljubljana O mekinjski šoli še z druge plati V zadnjih dveh Občanih je bilo o mekinjski šoli povedano kar nekaj netočnosti. Na izjave o kvaliteti pouka so reagirali že starši in sedanji učitelji na šoli. Nas starejše pa je zbodla tudi pripomba, da se v šolo ni nič vlagalo. To moram zanikati, čeprav je iz proračuna steklo v to šolo res malo denarja, naredilo pa se je veliko: napeljan je bil vodovod (do 57. leta so vodo v šolo vozili s cisterno), napeljano je bilo centralno ogrevanje, obnovljena je bila streha, zamenjani so bili žlebovi, nameščen snegolov, zamenjana so bila okna, urejen je bil parket, modernizirano je bilo stranišče, elektrika je bila speljana pod omet, asfaltiralo se je dvorišče. Da o manjših delih sploh ne govorim. Za vse se imamo v veliki meri zahvaliti staršem tedaj šoloobveznih otrok iz Vodic, Brezij, Godiča, Podjelše, Zduše in Mekinj, ki so prispevali les in delo. Še posebej pa gre zahvala tudi pokrovitelju šole Svila-nitu, ki je imel izreden posluh za potrebe šole. Šola ni bila nikoli zapuščena«, saj smo vanjo z ljubeznijo vlagali vsak po svojih močeh. VERA VERSTOVŠEK Iz Kronike, 9.6. Berem: ».. .so ugotovili, da je ta in ta izvršil tatvino, pri tatvini so ga prijeli, tatvine je izvrševal še na območju Ljubljane, izvršili so izročitev preiskovalnemu sodniku,...« Da dol padeš! Če je to prepis uradnega zapisnika, zabeležke, ki jo »je izvrševal« dežurni na policiji, so lahko vse šale na račun policije na realni podlagi. Upam, da imajo v Tacnu malo več posluha za materinščino in ne »izvršujejo poučevanja« maternega jezika v stilu nekdanje aktivistične, »da storijo več naporov pri poučevanju,« da se bomo v bodoče lahko izognili infarktu, ko bomo »izvrševali čitanje« takega teksta! Vem, Kronika je odraz življenja, kriv pri tem je »izvrševalec izobraževalnega procesa pa tudi subjekt, ki je aktivno sodeloval pri tem procesu v funkciji učenca«, ki pa za tako latovščino ni dobil cveka in ga niso poslali v gradbeno podjetje, kjer bi »izvrševal vse napore pri upravljanju s krampom«. Žal mi jc, imel pa sem dobrega profesorja, ki me je dobro vodil skozi trnje in kamenje materinščine, skupaj z nekim Jurčičem, Finžgarjem in še drugimi. ..! DUŠAN NOVAK Ljubljana Mnenje o ureditvi križišča pri Korobaču Menda ni prepozno! Oglašam se v zvezi z rekonstrukcijo križišča Kranjska-Ljubljanska-Ekslerjeva cesta ob vstopu v staro mestno jedro. Po mojem strokovnem mnenju in presoji je krožna izvedba križišča zagotovo boljša od klasičnega trikra-kega križišča. Ima to prednost, da se promet odvija tekoče, prometno varno in manj hrupno. To jc v ekološkem pogledu še posebej pomembno zaradi bližine šole in velikega števila pešcev, ki prihajajo oz. odhajajo iz mesta. Krožno rešitev prometa upoštevajo danes vsa sodobna in urbanistično urejena naselja. Kakršnokoli drugo varianto rekonstrukcije južnega križišča ob Korobačevi hiši odločno odklanjam. Pozdrav BOJAN SCHLEGL mm Oblak prahu - tudi iz bazena Stili, Zemljišče za poslovno stavbo RKK, kjer je bil sporni bazen. PIVNICA PRI PODKVI Trg svobode 1, Kamnik tel. 817-184 Nudimo pivo in pivnišlco hrano: pečene krače, golaž, pikantne klobase, piščance, prekajene postrvi, sirove plošče in gibanico. Krače in piščance za domače potrebe lahko naročite telefonsko. Vsak dan nudimo malice po 300 SIT. Strežemo tudi na vrtu. PIVNICA Z DUHOM PRAVE §TME PIVNICE je odprta med 8. in 23. uro, ob nedeljah zaprto. Veselimo se vašega obiska! Še posebej vabljeni v času prireditve Dnevi narodnih noš, ko boste pri nas lahko posedeli ob dobri hrani In pijači ter ob zvokih žive glasbe. V Dnevniku z dne 14. julija 1994 (str. 5) smo lahko prebrali članek z gornjim naslovom, iz katerega smo izvedeli, »da so pred dnevi v Kamniku uničili še zadnji spomin na nekdanje slavne dni Kurhausa« s podrt-jem in zasutjem kopališkega bazena na parceli, ki je v upravljanju Rudnika Kalcita Kamnik (v nadaljnjem tekstu RKK), ki ima poslovne prostore v stavbi na Cankarjevi 2 v Kamniku. Nekaj o tem je bilo objavljeno tudi v članku« v zadnji številki Kamniškega občana. O problematiki zemljišč in stavb, ki zavzemajo obseg nekdanjega kamniškega zdravilišča in letovišča »Kurhausa«, sem pisal v javna občila že večkrat. Zadeva je danes, žal, še vedno na mrtvi točki. Že večkrat je bilo predlagano, da naj se v stavbi današnjega »Delavskega doma« uredi soliden hotel, ki ga Kamnik krvavo potrebuje, zelene površine za stavbami pa naj se uredijo v parkovni kompleks. Pri vsej zadevi je še najbolj problematična lokacija Komunalnega podjetja Kamnik, ki zaseda objekte in parcele severno od Delavskega doma. Komunalno podjetje ne sodi tako rekoč v center mesta in na breg Kamniške Bistrice, zato bi bila preselitev na drugo lokacijo nujna. To je menda jasno, žal, samo nekaterim! Potem je tu še problem same Cankarjeve ceste, ki je bila po volji oblastnikov, iz prej povsem mirne ulice, nasilno spremenjena v kamniško obvoznico. Vendar to je že druga zgodba. Vrnimo se k spornemu bazenu, ki je bil še do nedavno na parceli za poslovno stavbo RKK. Kot mi je znano, je bil približno na tem mestu nekoč kopališki kompleks nekdanjega Kurhausa. Kako so ti objekti izgledali, je le delno razvidno iz ohranjenih fotografij in gravur (grafik). Po podatkih, ki so mi na voljo, je bil omenjeni bazen zgrajen (ali povsem prenovljen?) kasneje in je imel pred drugo svetovno vojno in še nekaj let po njej značaj javnega kopališča. Še ohranjene lesene kabine in druge objekte iz časov Kurhausa, so podrli v petdesetih letih ob gradnji stavbe v kateri domuje danes uprava RKK. V petdesetih in šestdesetih letih je bil uporabnik stavb in zemljišč Zavod za rehabilitacijo invalidne mladine Kamnik, ki je bazen zopet adaptiral in ga namenil uporabi in rekreaciji svojih gojencev. Povedati je treba, da so v tem času objekte in parkovne površine vzorno vzdrževali. Po izselitvi invalidov v šestdesetih letih so bili objekti spremenjeni v samski (delavski) dom, parkovne površine, vrtnarija in bazen pa so začeli nezadržno propadati. Tako je postal razpadajoči bazen smetišče, pa tudi vse zelene površine so skrajno zanemarjene ali pa so bile brez dovoljenja pozidane (napr. garaže Komunalnega podjetja). Kot piše v Dnevniku, je bil bazen sicer baje vključen tudi v načrte Razvojnega zavoda Domžale in ljubljanske fakultete za arhitekturo, ki v sotočju Nevljice in Kamniške Bistrice menda snujeta nov hotelsko-turistični kompleks. Kdaj pa bodo, če sploh bodo, ti načrti uresničeni pa je znana pesem, saj bo, po mojih dosedanjih izkušnjah, do takrat preteklo še veliko, veliko vode po strugi Bistrice. Zaradi neučinkovitosti, ne- PRIREDITVE DATUM KRAJ PRIREDITEV PRIREDITELJ sobota, 3. 9., trim pohod - očiščevalna akcija Kamniiko sedlo PD KAMNIK tel. 831-345 petek - nedelja, 9.-11. 9. Kamnik dnevi narodnih noš TD KAMNIK tel. 811-011 sobota, nedelja, 10.-11.9. atletski stadion Mekinje odprto državno prvenstvo v lokostrelstvu - FITA STAR in OLIMPIC ROUND LK KAMNIK Dušan Letnar tel. 831-256 petek - torek, 9.-13. 9. od 8. do 19. ure Volčji potok Eurocvet - arboretum Arboretum tel. 812-345 nedelja, 11.9. dan planincev - Peca PD KAMNIK tel. 831-345 nedelja, 18. 9. ob 15. uri Cerkev Svetega Primoža nad Kamnikom Koncert iz cikla Muzica Aetema: izvaja slovenski baročni trio: Irena Vremšak Baar - sopran, Tomaž Lorenz - violina, Maks Strnu nik - orgle ZK KAMNIK tel. 831-612 sobota, 24. 9. pohod na Raduho PD KAMNIK tel. 831-345 IS občine Kamnik področje za podjetništvo in turizem odgovornosti in arogance oblastnih struktur in ker je bil propadajoč bazen in smetišče za firmo prava sramota, so se v upravi RKK odločili, da bazen odstranijo na lastno pest. V upravi RKK zagotavljajo, da bodo zemljišče adaptirali v parkovno površino pod strokovnim vodstvom. Izvajalec naj bi bil Arboretum iz Voljčjega potoka. O legalnosti in legitimnosti omenjenega početja naj presojajo za to poklicani. Moje skromne mnenie ie sledeče. Propadajoč bazen, ki ga tako ne bi hotel nihče obnavljati (vsaj še v bližnji prihodnosti očitno ne!), še težje pa bi zanj dobili vzdrževalca, je bil za bližnjo okolico le nadloga in sramota. Tudi, če bi ga obnovili v sedanjih dimenzijah in namembnosti, bi bil v bodoči parkovni zasnovi popolen tujek. O spomeniško-varstveni vlogi bazena naj razsodijo strokovnjaki, vendar menim, da kakšne posebne umetnostno-zgodovinske vloge ni imel. Podatek, da je imel bazen prvi tobogan v Sloveniji, je lahko zgolj arhivski, saj tobogana že davno ni bilo več. Kamniških kopališč, tega tukaj in onega ob Nevljici, na mestu katerega je danes sodoben olimpijski bazen, pa tudi nekdanjega ribnika za vilo Neptun, se bodo (bomo) nekateri le še nostalgično spominjali. V spominu in zavesti pa nam mora ostati tudi pojem kamniškega plavalnega športa, ki ga je ponesel v svet kamniški olimpijski in evropski prvak Tone Cerar, ki je živel v hiši poleg nekdanjega kopališča. / današnja Cankarjeva št. 5/ Sicer pa sem vesel, da se je nekdo le zganil in začel urejati vsaj delček nekdanjih parkovnih površin, za kar gre vsa pohvala RKK. Ko bodo parkovne površine urejene, bi bilo potrebno zgraditi še povezovalno brv (javni dohod za pešce) z levega brega Nevljice, pred železnim mostom čez Bistrico. Ta povezava s parkom in kopališčem je obstajala že nekoč, nekako do sredine petdesetih let. DUŠAN LIPOVEC Tekstilna trgovina LANEN CVET Moste 74, Komenda vam nudi po ugodnih cenah: pestro izbiro metrskega blaga, kilogramskega blaga, elastiko, zarobni trak, igle, ramenski podložki, sukanec, servijeti, jeans, trenirke, pižame, puliji, jopice, moške srajce, ženske bluze, spodnje perilo, nogavice... r Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, t ob sobotah od .. ■;; :i '"' 'i " . JUU JLSUUUU. YY"N TRGOVINA t I TR€i$y KAMNIK Kotiček v črnem - črno spodnje perilo - črne bluze - črne rute in kravate - črne ogrlice in uhani - črni puloverji - črne pajkice in mikice - črne nogavice in žabe Vse tudi za močnejše postave. Nakup tudi z odloženim plačilom! Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi Še enkrat o nesreči zavezniškega bombnika pred 50-leti na Mali planini O tej nesreči je v Utripu 20. junija 1994 obujal spomine g. Aleksander Sarnavski iz Kamnika. K temu zapisu je svoje spomine dodal še g. Milan VVindschnu-rer v Kamniškem občanu z dne 21. julija 1994. Dva Američana sta doskočila blizu vasi Podhruška. V vasi sc je kmalu okrog njiju zbralo več vaščanov. K lako skupaj zbranim se jc takrat na kolesu pripeljal iz smeri Kamnika neki Domžalčan, kateremu bi Nemci naročili naj pove prebivalcem, ki bi opazili padalca, naj o tem takoj obvestijo Nemce, sicer jih bo doletela enaka kazen kot Vrhpoljčane, ki so jim zažgali hiše. To so domačini sporočili letalcema. Da so se lahko sporazumeli z njima, so iz Srednje vasi poklicali na pomoč nekdanjega ameriškega izseljenca Franca Mesarja. Letalca nista želela, da bi bili zaradi njiju kakorkoli prizadeti domačim. Odločila sta se, da počakata Nemce, potem ko naj bi domačini dva izmed njih izbrali in poslali obvestit Nemce, enega v Šmartno, drugega v Kamnik. V knjigi ZBOGOM LIBERTT BELL avtorja Edija Šelhausa in Janeza Žerovca je objavljena še ena izpoved o tej nesreči in sicer izpoved samega udeleženca tega tragično končanega poleta g. Georga Bertuzzia, o katerem v svojem prispevku piše g. Milan VVindschnurer. Toda zgodba, ki jo je napisal g. Bertuzzi, se močno razlikuje od tiste, ki jo je opisal g. VVindschnurer. G. Bertuzzi se je leta 1986 oglasil v Muzeju v Kamniku z željo, da si ogleda kraj, kjer se je vse to dogjaalo. V knjigi ZBOGOM LIBERTV BELL je dogodek g. Bertuzzija in njegovega tovariša pilota g. Didemizia opisan takole: Dva sta s padali pristala na Podhruški; eden jc pri gozdni jasi obstal na smreki, sc odpel in se tam skril, drugi je pristal nedaleč od jase. Nemci so bili hitrejši od partizanov in odpeljali so ju v ujetništvo. Do podatkov o usodah teh dveh letalcev sta se po daljšem, potrpežljivem iskanju dokopali Zora Torkar in Mirina Župančič, kustosinji muzeja v Kamniku. Povod za to njuno delo je bil nenapovedani obisk člana posadke letala, o katerem je govor, leta 1986. To je George Bertuzzi iz Conncctita iz ZDA. Njega so ujeli Nemci. Nič ni vedel, kaj se je zgodilo z drugimi člani posadke. Konec vojne je dočakal v nemškem ujetništvu. Ko se je upokojil, je hotel obiskati mesto, kjer se je vse to dogajalo. Medtem ko se je pogovarjal z Mirino, se je spomnil le majhne podrobnosti - potočka in hribčka pri neki hiši, morda mlinu. Mirina je imela sicer nekaj podatkov, vendar premalo, da bi mu lahko pomagala. George Bertuzzi se je vrnil v Ameriko, potem pa poslal Zupančičevi pismo z naslednjo vsebino: » .. . Končno sem dobil nekaj informacij, za katere ste me povprašali, morda vam bodo koristile pri vaši raziskavi. Se prej pa se vam moram v svojem in v imenu soproge Noelle zahvaliti za prijazen sprejem v času najinega obiska. Imela sva se lepo in upava, da se bova nekega dne zopet vrnila. Nekaj podatkov o letu: Italijo smo zapustili 29. maja 1944. leta zjutraj, naš cilj pa je bilo bombardiranje vojaško pomembnih ciljev v VVollersdorfu v Avstriji. Okrog devetih zjutraj jc naše letalo zajel ogenj, morali smo ga zapustiti. Ostale posadke, ki so se vračale v Italijo, so sporočile, da so v zraku opazile osem padal. Vsa posadka pa je štela deset mož. Mislim, da je deveti član posadke skočil s padalom, vendar je kasneje umrl v bolnišnici, deseti pa je ostal v gorečem letalu. Njegovo ime je Sorensen, doma je bil iz VValtama v državi Massachusetts. Menim, da je bilo to edino truplo, ki so ga našli v razbitinah letala. Jaz sem pristal na planini ob reki. Nato sem šel čez to reko k neki kmetiji. Tam sem srečal pilota letala Didemizia, ki ie doma iz Beacona v državi New York. Ta se mije pridružil. Na tej kmetiji so bila doma tri ali štiri dekleta. Na zemljevidu, ki smo ga imeli s seboj, so nam pokazala kraj našega srečanja. Ta zemljevid je bil podoben tistemu, ki ga imate v vašem muzeju in ste nam ga pokazali ob našem obisku. Zdi se mi, da je pokazala mesto z imenom KIMMITD (očitno je mišljen Kamnik, opomba avtorja). Bi lahko pogledali na vaš letalski zemljevid, če sploh obstaja mesto s tem imenom? Dekleta so vztrajala, da nam dajo nekaj hrane, predno bi se skrili in poskušali najti stik s partizani. Vendar so se Nemci že v nekaj minutah pripeljali ter mene in pilota odpeljali v zapor, ki je bil nedaleč od kraja, kjer so naju ujeli. Peljali so naju v odprtem avtu, ki je imel spredaj pritrjeno strojnico. Edino, kar vam lahko še povem, je, da je bil zapor tak, kot da so tu zaprti najtežji kriminalci. Vsaka soba je imela zelo močne betonske zidove in rešetke na oknih. S pilotom sva bila v zaporu edina vojaka. Zaprta sva bila od 29. maja 1944 do 4. julija 1944. Spominjam se tudi dvorišča. Tod so ponoči hodila jugoslovanska dekleta in prepevala pesmi. To so delala naskrivaj, ne da bi iih opazila nemška straža. Zanimalo bi me predvsem, kje je bil ta zapor, pa tudi dekleta, pri katerih sva se zadrževala in so nama pomagala na kmetiji. Prilagam nekaj fotografij. Še enkrat hvala vsem, ki so bili tako prijazni z nama. George Bertuzzi« Ko boste brali ta prispevek, bralci sami presodile, kaj bi si o nas mislil g. Bertuzzi, če bi mu poslali zapis g. Windschnurerja, in kaj bi si mislila dekleta, k hate-rim sta se po nesreči zatekla g. Bertuzzi in g. Didcmi-zi. Dobro bi bilo slišati tudi zgodbo tistega Domžalča-na, ki se je pripeljal s kolesom iz Kamnika in kateremu so Nemci naročili, naj obvesti prebivalce, da morajo najdbo letalcev takoj sporočiti Nemcem, sicer... Znano je tudi to, da so imeli letalci, ki so leteli nad našimi kraji, navodilo, da v primeru prisilnega pristanka oz. nesreče skušajo najti stik s partizani, da se bodo le tako rešili vojnega ujetništva, maltretiranja ali celo nasilne smrti. Zato so imele vse posadke vojnih letal, ki so letele nad našimi kraji, na zemljevidu vedno označeno, kje se partizani nahajajo, da bi z njimi laže in hitreje navezali stike. G. Bertuzzi je bil nazadnje v Kamniku 27. maja 1990, kjer je na Mali planini odkril spominsko ploščo kot spomin na nesrečo iz 1944. leta in na umrle letalce. JANEZ PREZEU Tone Ftičar Samo ena je mati Eden od principov, ki ga s spremembo našega družbenoekonomskega sistema po mnenju nekaterih kaže uveljaviti tudi na področju kulture, je: tudi vrednost umetnosti in kulture, torej duhovnih in materialnih snovanj različnih poimenovanj, je potrebno izmeriti na trgu in edino ta najjim(a) odmerja prostor razcveta ali propada. Ponudbe in povpraševanje kot osnovni vodili trgovanja naj enkrat za vselej izločita vse, kar smo v socialistični maniri z »združenim delom« desetletja ohranjali pri življenju, ne glede na to, ali smo od tega kaj imeli ali ne... O, zlati vek se piše! Po tej logiki v Kamniku lahko v trenutku odmislimo vsaj šestdeset kulturnih prireditev, kijih letno pripravijo proračunsko subvencionirane ljubiteljske kulturne skupine ter vsaj pol toliko kulturnih dogodkov, ki z umetniškimi programi domačih in tujih izvajalcev v različnih zvrsteh prihajajo k nam v goste. Pozabimo lahko na vsaj deset likovnih razstav letno, pa žc dodobra uveljavljeni cikel koncertov klasične glasbe z naslovom Musica Aetcrna, zborovska Sozvočja, gledališki Igrokaz, vključevanje kulturne ponudbe naših (po)ustvarjalcev v širšem regijskem, državnem in mednarodnem prostoru, vsebinsko raznoliko dejavnost amaterskih kulturnih društev nasploh, pa skrb za kulturno dediščino, muzejsko, knjižnično, arhivsko in dokumentacijsko dejavnost, prisotnost kulturnih programov v šolah itd. V letošnji jeseni, na primer, se tako lahko vnaprej poslovimo od načrtovanih kulturnih projektov, kot so postavitev razstave o rojaku, morda najpomembnejšem slovenskem baročnem skladatelju, Jakobu Frančišku Zupanu, hkrati pa tudi od izdaje laserske plošče njegovih skladb, pa od razstave Sveto pismo in Slovenci, posvečene 250-letnici rojstva rojaka Jurija Japlja, pa ponatisa Poezij rojaka Antona Medveda, pa priprav na Mednarodni bicnale akvarela, ki bo v Kamniku prihodnje leto, pa ... Zanikovalce pomena skupne družbene skrbi za kulturo je, verjamem, težko spreobrniti, saj ne poznajo kulturne preteklosti lastnega prostora, neznan pa jim je tudi njen sedanji utrip. Verjetno jim je res najpriročnejši izgovor na sila modni »trg« pri srcu zato, ker prav v ničemer ne prizadeva njihove stopnje »kulturnosli«, saj ta na presegu okvirov estrade, zabavnjaštva, modnega hrupa in slepila, dobrodošlih spremljevalcev v (samo)-pozabo. Govorijo pa pri tem seveda o kulturi in so celo prepričani v pomembnost in zveličavnost lastne skrbi za njeno uveljavitev. Že če bi šlo pri tem zgolj za porogljivost rešilnim kulturnim prizadevanjem, bi bilo to najmanj neokusno in nedostojno. Tudi kot črni humor na račun omike bi bil takšen odnos do uveljavljanja duhovnih dobrin na zunanji strani praga sprejemljivosti. Zanikovanje vrednot kulture in umetnosti ter spreminjanje v njihovo nasprotje pa lahko izpričuje kvečjemu namerno stremljenje h »kulturi« kot pogrošnemu prodajnemu proizvodu za masovne potrošnike, ki v končni fazi vodi v naivno bebavost, lepo prepoznavno v bridki poanti naslednjega črnega vica: - Za domačo nalogo ste dobili spis, iz katerega prav gotovo odseva lepota vaše mlade duše. Otroci, spomnimo sc: kakšen naslov sem vam dala ? - Samo ena je mati... - Lepo. Pa poglejmo. Kdo bo naglas prebral svoj spis? No, Janezek. Vidiš, kako si priden! - Samo ena je mati. Ko sem prišel domov, sem na stopnicah zagledal strašen prizor. Oče je ležal z nožem v prsih v mlaki krvi. Stečem v spalnico in kaj zagledam? Mati je bila z ljubimcem v postelji in zaslišal sem njen glas: Si ti, Janezek ? Bodi no dober in prinesi dve steklenici piva! Skočim v kuhinjo, odprem hladilnik in nemočno zakličem nazaj: »Samo ena je, mati!« Zakaj razumljivo in pravilno, če lahko nerazumljivo in nepravilno! Čas delovanja zdajšnje kamniške skupščine se izteka. Večina poslancev se je vseskozi resnično trudila, da bi svojo funkcijo opravljala pošteno in v korist občanov. Odločati je bilo treba o zelo raznovrstnih zadevah. To pa ni bilo mogoče brez dobrega poznavanja problematike. Pred vsakim zasedanjem je zato vodstvo skupščine izdalo tako imenovano skupščinsko gradivo, v katerem so bili objavljeni odloki, sklepi, poročila in druga besedila, ki jih je potem obravnavala skupščina, jih sprejela ali zavrnila. Ta besedila so pripravljali različni strokovnjaki: nekateri vešči pisanja, drugi slabo pismeni. Poslanci smo vseskozi zahtevali, da bi bilo skupščinsko gradivo pravočasno pripravljeno in jezikovno ustrezno. Dosegli smo, da smo večino gradiva dobili pravočasno, torej toliko prej, da smo ga lahko temeljito prebrali, se o njem pogovorili na poslanskih klubih, jezikovna kakovost nekaterih besedil, v glavnem zmeraj istih piscev, pa je ostala slaba. Nekatere službe ali ustanove, zlasti pa njihovi odgovorni delavci, kot kaže, nimajo dovolj samospoštovanja, da jim ni težko zmeraj znova poslušati kritik na račun slabe pismenosti. Res je, da ti pisci znajo pisati črke in iz njih sestavljati besede (čeprav ne zmeraj pravilnih), ne poznajo pa slovenske slovnice, skladnje, pravopisa. Predpisi, poročila, odloki, sklepi sodijo kot besedila v po-slovno-uradovalno zvrst. Za njihovo oblikovanje veljajo nekoliko drugačna načela kot za leposlovje (o katerih so nas v glavnem poučili v šoli): biti morajo jezikovno in stvarno pravilna, kratka, jedrnata, pregledna, zlasti pa razumljiva. Njihovo besedje ne sme biti čustveno obarvano, navadno pa vsebujejo izrazje različnih strok. Nekatera besedila, ki smo jih morali prebrati poslanci kamniške skupščine, so bila taka, da se po poglobljenem branju ni vedelo, kaj je hotel pisec povedati. Velikokrat bi bilo dovolj, da bi pisec napisano še enkrat prebral, popravil napačno zapisane besede, postavil še kakšno vejico ali izpu- stil odvečno (saj pravijo, da so tako brusili svoja besedila tudi najboljši pisatelji). Pri ponovnem branju bi marsikdaj ugotovil, da besedilo ni dovolj jasno, pregledno, da je zapisano v slabem jeziku, preveč uradniško togem. Torej: malo truda, dobre volje in samospoštovanja bi bilo treba, pa nam ne bi ponujali v branje takih jezikovnih zmazkov: Ob razvoju poselitve območja je enakomerno razvijati tudi druga področja ter skrbeti za ohranitev značilnosti prostora. Zagotoviti je treba dolgoročne ukrepe za preprečevanje zaraščanja in opustošenje prostora ter intenzivirati predele agrarne proizvodnje. Gozdno gospodarstvo je usmerjati k ohranjanju in izboljšanju gospodarskih in splošno koristnih funkcij gozdov. (Skupščinsko gradivo, št. 38, str. 48) Dokumentje o spomeniškem zavarovanju je treba s stališča velikoplaninske arhitekturno-ambientalne kulturne dediščine. (Skupščinsko gradivo, št. 38, str. 53) Oblikovanje v steklu in tapiserije V salonu galerije Majolka v Kamniku je razstavljala hrvaška umetnica HEDA RUŠEČ iz Varaždina. Ustvarjalko bi lahko opredelili kot oblikovalko, še bolje pa kot kiparko, saj so poleg skulp-tur tudi njeni »oblikovalski« izdelki unikatni in bolj namenjeni radostim pogleda in bogatenju duha kot pa profani uporabi. Njeni najljubši materiali so predvsem steklo pa tudi kovina in les. Okrasni kozarci, čaše in kelihi iz masivnega stekla so ročno unikatno oblikovani in delujejo kot samostojni umetniški objekti. V oprijemalnem obodu čaš so vključeni kovinski obroči kot nekakšni »okovi«, ki vzpostavljajo zanimivo kombinacijo (simbiozo) stekla in kovine. Kozarci ali celotni servisi iz stekla, ki so lahko tudi • Matična knjižnica Kamnik Klub prijateljev dobre knjige Prvo deževje in sivi kopasti oblaki vas opominjajo, da bo vsak hip konec poletne lenobnosti in da zagotovo tudi letos pride jesen. Z njo seveda tudi šola in napornejši vsakdanji ritem. Tisti, ki smo literarni sladokusci, dobro vemo, kako nam ta ritem olajša lepo branje. Knjiga, v kateri se estetsko poveže s spoznavnim in tudi z moralnim presojanjem v trdno strukturo, na nas mnogokrat naredi globok vtis. Ampak v tržno usmerjeni družbi in ko-mercializaciji našega vsakdanjega življenja, v katerem prevladuje predvsem bojevitost, boj za uspeh in prevlado, je malo sogovornikov za tako nekoristne teme, kot je literatura. Poleg tega to ni le zaprt in odmaknjen svet, ampak živ prostor, v katerem srečujemo aktualna in vsakdanja vprašanja. Zato se je porodila ideja za Klub prijateljev dobre knjige. V avli knjižnice bo na vidnem mestu škatla, v katero boste vrgli listek s svojim imenom, priimkom, naslovom in telefonsko številko ter se seveda na tak način včlanili v klub. Na prvo srečanje vas bomo pisno povabili. Starostnih omejitev ni, posebej pa bi bili veseli osnovnošolcev in srednješolcev, vendar bi kasneje glede na število prijavljenih oblikovali različne skupine. Na našem prvem srečanju se bomo skupaj odločili za vsebino in program, pa tudi metode dela. Obstajajo tudi možnosti ustvarjalnih delavnic ali učenja kreativnega pisanja. Želimo si, da bi klub prijateljev dobre knjige zares zajel čist in zdrav zrak s polnimi pljuči. BREDA PODREŽNIK-VUKMIR utilitarno, funkcionalno uporabni, z reliefnimi poslika vami z barvami za steklo in imitacijami kovin, v modrih in zelenih tonih, so oblikovani prefinjeno zadržano, a elegantno z orga-nično ornamentiko. Tudi samostojne reliefne steklene skulpture s poslikavami sledijo modro-zelenim tonalitetam. Izredno so zanimive in v svoji čistosti dovršene okroglaste skulpture iz prozornega »belega« stekla, med katerimi zasledimo školjčne in predvsem pol-žaste tvorbe, kot polne prostorne, prozorne telesnine. Nekaj eksponatov je predstavljenih na barvnih fotografijah. Te so keramične, z glazurami obarvane okroglaste tvorbe, ki delujejo kot slaščičarski izdelki, obliti s peno ali čokolado, a vsekakor ne sladkobno. Heda Rušeč je tudi ustvarjalka tapiserij velikih dimenzij v črno-rjavih, preko okrastih do rdečih tonov. Tapiserije, ki asociirajo na organske cevaste splete, nekakšno »volneno čr-vičevje«, lahko sprejemamo zgolj kot dekor, lahko pa v teh delih zasledimo globlja umetniška sporočila. S svojim ustvarjanjem v steklu pomaga Heda Rušeč rušiti zakoreninjena mnenja, da steklo ne more biti relevanten kiparski material. Omenimo še, da je avtorica prejela za svoje delo več nagrad, med drugim tudi prvo nagrado in naziv mojstra tapiserije in zlato značko za steklene izdelke v Slovenj Gradcu. Na otvoritvi razstave sta program povezovala dramska igralka Alenka Bole - Vrabec in glasbenik Lado Jakša. DUŠAN LIPOVEC Mednarodni knjižni kviz - žrebanje v knjižnici Nemška bralna ustanova Stiftung Lesen pripravlja mednarodne knjižne kvize, v katerega se je tretje leto zapored vključila tudi Slovenija. Sodelujejo pa še otroci iz enajst drugih evropskih držav. To leto je mednarodno leto družine, zato je kviz posvečen branju v družinskem krogu. Otroci po šolah ste že dobili vprašalnike in vse logogrife, dopolnjevalnike, anagrame itd. najbrž tudi rešili. Upamo, da ste končni gesli prepisali na dopisnico, zraven pa pripisali naslednje podatke: ime in priimek, starost, razred, naslov. Dopisnice oddajte šolski knjižničarki ali pa jih pošljite na naslov: Matična knjižnica Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik. Vaše rešitve zbiramo do srede, 7 9 1994. V petek, 9. 9., bo v Matični knjižnici Kamnik občinsko žrebanje vseh sodelujočih. Glavna nagrada bo udeležba - s spremljevalcem - na zaključni prireditvi, ki bo 17. 9., na dan zlatih knjig, v Ljubljani, kjer bo tudi žrebanje med prisotnimi za mednarodno nagrado. Pred žrebanjem se bodo kamniške osnovne šole med seboj pomerile v kvizu. V dogovoru s šolskimi knjižničarkami bodo sestavljene ekipe, ki bodo s vsemi silami branile barve svoje šole, vprašanja na kvizu pa bodo namenjena branju in knjigam. Izžrebali bomo tudi dve tola-žilni knjižni nagradi in zmagovalce na kvizu bomo prav tako nagradili. BREDA PODREŽNIK-VUKM1R Glede na osnovno zamisel dvojnega dostopa na velikopla-ninsko planoto (žičnice, turistična cesta) je predstavlja zahodni predel območje, ki je dostopna z nihalko (nižjeležeči predel s Šimnovcem) oz. s se-dežnico (Zeleni rob, Na jamah, Gradišče). (Skupščinsko gradivo, št. 38, str. 50) Predel Kisovca bo glede stavb v enakem obsegu kot doslej; Ponudba se bo popestrila s pestrejšimi dejavnostmi. V novozgrajenem delu območja se načrtujejo površine popolnitve nastanitvenih zmogljivosti. (Skupščinsko gradivo, št. 38, str. 52) In to naj bi bilo pravnove-ljavno besedilo! Kako naj tak odlok kaj ureja, če je sam popolnoma neurejen! Pa še to: Na skupščini je bilo celo rečeno, da je bilo besedilo jezikovno pregledano. Blagor nam davkoplačevalcem, ki vse te la-žistrokovnjake (dobro) plačamo! MARJETA HUMAR Zapisano z rdečim: Rdeči emblemi Takole, ko se človek dopustni-ško vozari po mili nam domovini in ogleduje pročelja hiš, se mu oko ustavi na kričečih škrlatno rdečih izveskih, tablah vseh velikosti in panojih - emblemih, ki opozarjajo mimoidoče, da se v tisti hiši toči pivo znanega proizvajalca. Skoraj na vsaki točilnici, krčmi, gostilni, restavraciji, pa tudi nad vhodi bifejev, buffetov, barov, saloonov, clubov in pubov (in kar je še tujih izrazov in domačih spakedrank, s katerimi tako radi krasimo hrame žejnih) se šopiri rdeči vražič. Kot je moral v onih časih v vsakem lokalu viseti Brozov portret, tako se nam nasmiha danes s pročelja skoraj vsakega gostinskega hrama rdeči zlobec s čašo piva in zmajem. Če ni uspelo prejšnjemu komunističnemu režimu poenotiti in uniformirat; zunanjščin z zvezdami, srpi in kladivi in drugimi rdečimi pri-tiklinami, je v demokraciji uspelo znani pivovarni s svojimi emblemi in zmaji, ki so, da je ironija še večja, povsem pravoverno rdeči. Izgleda, da v tej deželi brez »rdečin« ne gre ne v politiki in gospodarstvu, ne v kulturi in prosveti, niti v turizmu in gostinstvu. Pa kaj hočemo, končno smo vsi rdeči pod kožo. »Rdeče, ki te ljubim rdeče!« če parafrazimo pesnika, ki je končal v krvi, nekje v Španiji, pa čeprav se ni deklariral kot rdeči. Pa šalo in poezijo na stran. Rdeča nit tega zapisa naj bi bilo razmišljanje o moralno-etičnih in estetskih vidikih in razsežnostih zgoraj omenjenega pojava. Že pri sedaj vsesplošno znamenitih Krkinih »ritkah, ki ima vsaka svoj faktor«, je bilo ugotovljeno da le tanka rdeča črta loči estetsko od vulgarnega, vzvišeno od pritlehnega, moralno od nemoralnega, erotično od pornografskega, polnokrvno od anemičnega in umetniško od kičastega. Kako je torej z etično in estetsko platjo »rdečega emblema«? Ugotovimo lahko, da emblem (izvesek ali tabla) takšen, kakršen pač je, po estetski plati zadovoljuje del populacije, ki nima ravno previsokih etičnih meril in se ne giblje po preveč vzvišenih estetskih pokrajinah. Za etično bolj občutljive duše predstavlja »rdeči emblem« slej ko prej zgolj simbol potrošniške in pridobitniške, torej perverzne miselnosti in moralne izpraznjenosti in izprijenosti. Za likovno in oblikovalsko bolje podkovane pa še en prispevek k arhitekturnemu onesnaže- vanju urbanega okolja. Morda se »rdeči emblem«, s kakšno, na nezahtevni estetski stopnji danega simboličnega znamenja, oblikovano fasado, celo lepo ujame, se z njo poenoti, jo popestri in zaokroži v nedeljivo arhitekturno celoto. Takšni primeri niti niso redki ob raznoraznih postmoderni-stičnih in retrogardnih arhitekturnih »podvigih« v tej deželi. Ampak, da je »rdeči emblem« prisoten prav povsod, na vseh mogočih in nemogočih zgraduri-rah in njihovih zunanjščinah, na vseh mestih, »kjer bog roko ven moli«, je pa že prehuda. Ali bodo odgovorni v primerih, ko se emblem prilega dani fasadi kot »kravi sedlo« ali »kameli citre« kaj zardeli, se vprašam? Verjetno ne, kajti propagandna agresivnost dveh mitskih živali, »rdečega zmaja« in »zlatorogega kozla«, je očitno neizmerna in se ne meni za take »blaževe žegne«, kot so inšpekcijske službe, spomeniško-varstveni zavodi, naravovarstvene združbe, ekološke druščine in alternativne bratovščine, kjer se menda zbirajo le vsake vrste čudaki, nergači, sit-neži in drugi neprilagodljivi ne-bodijih-treba. Ko bo naša ljuba deželica po-dolgem in počez preplavljena in prelepljena s »propagandnimi komunikacijami«, prekrižana s tranzitnimi avtocestami, vsevprek pozidana s tipično slovenskimi arhitekturnimi nestvori, zabetonirana, zasmrajena in zastrupljena; se bomo takrat retorično vprašali: »Komu zvoni?« Mar bomo takrat le spoznali, komu je namenjeno zvonjenje ali bomo šli ponovno brat Ernesta Hemingwayja, če bomo takrat sploh še vešči branja? Da, po toči zvoniti je prepozno! Izgleda, da nas je vsesplošna potrošniška in pridobitniška zblojenost že dodobra stolkla. Zatorej, bratje v rdečem, prekaljeni v rdečin časih, pod modrim (pardon, rdečim!) vodstvom rdečih svečenikov, neomajni v svoji demokratični volji, rdeči od zanosa in zazrti v zarjo svetle prihodnosti; rotim vas, izogibajte se vseh drugobarvnih, še posebno vsakršnih zelenih kot hudič križa. Amen! Treba je še povedati, da so se »rdeči emblemi« dododbra razpasli tudi v Kamniku, saj jih lahko vidimo na prenekaterem lokalu. DUŠAN LIPOVEC Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XV BABE NA KAMNIŠKEM SEDLU Značilni skalni roglji na vzhodnem delu Kamniškega sedla (1884 m), nmv okoli 1900 m. Posebnim oblikam zemeljske površine je ljudska domišljija dala vrsto značilnih imen. Tako imamo cel kup dedcev pa bab. In velikokrat so se okoli teh imen oziroma teh kamnitih oblik spletle razne zgodbe in legende. Tako pravijo, da so Babe na Kamniškem sedlu okamenela dekleta, ki jim je v vas hodil menih, a so oboji bili spremenjeni v kamnite podobe, da se lahko na večne čase samo gledajo. Menih je namreč kamnit osamelec, steber sredi grušča pod Tursko goro nad Okrešljem. Babe na Kamniškem sedlu so vidne in izrazite predvsem z juga, ko nekako odstopajo od drugače pretežno gladkejšega in bolj zelenega pobočja. S severne strani, iz Logarske doline, zaradi pretežno skalnatih strmin ne pridejo toliko do izraza in so pravzaprav samo majhna izrastlina v grebenu. Lepo so vidne z majčkenega dela poti na Kamniško sedlo tik nad spodnjo postajo tovor- ne žičnice, kadar gozd ni preveč gost, in pa na celi poti od Pastirjev do koče. Pri tem lahko tik na Gornjo gričo opazimo v Babah tudi majhno okence. Od koče na Kamniškem sedlu jih vidimo v profilu, vendar so precej skrite v ostenju Planjave. Do izraza pridejo šele takrat, ko je med njimi in Planjavo megla. Zanimive so videti tudi s poti, po kateri sestopamo s Planjave, ko smo prišli že toliko v SZ steno, da nam jih ne zakrivajo rebra in grebeni. Cele gmote Bab je za en raztezaj dolžine in slabega pol raz-težaja višine, sestavljene so pa iz šestih stolpičev, stebrov. Kamnina je dolimitiziran apnenec, precej krušljiv, vendar odpornejši proti razstapljanju v vodi, kar je verjetno tudi osnovni razlog za nastanek te skalne tvorbe. In Babe so dale snov tudi za izpitno vprašanje na alpinističnem krstu: »Katere ženske so v Kamniških najbolj spogledljive?« - »Babe na Kamniškem Brana - priročen hišni vrh (4) Reševalni tečaj na bližnjem Sedlu se je končal malo pred nesrečo, ne da bi jih reševalci pričakovali ali celo kaj slutili. Naslednjega dne so jih šli iskat in še uspeli rešiti preživela, nato pa je sledilo sneženje z viharjem. Kazalo je, da sta pokojna zaradi plazov padla čez steno, vendar ju tam niso našli. 17. 6. 1957 soju s sondiranjem našli v Lijaku nad prepadom. Bila sta še poldrugi meter globoko v snegu. Med 15. in 22. 2. 1959 se je 27-letni Karlo Marcijan, strojni ključavničar iz Doba pri Domžalah, ki je stanoval v Črnučah, ponesrečil na severni strani Brane. S Kamniškega sedla je hotel priti na severno stran in pri tem verjetno zdrsnil na snežni strmini. 26. julija sta ga dva planinca po naključju našla na melišču na okrešeljski strani pod Kamniškim sedlom. Ugotovljeno je bilo, da si je verjetno poškodoval notranje organe. 29. 11. 1959 sta 19-letni Andrej Potrata, študent arheologije iz Griž in alpinist AO Celje, in Oton Kolar iz Maribora v večdnevnem snežnem metežu skušala priti z Okrešlja po poti na Kamniško sedlo. Zasul ju je plaz z Brane. Našli so ju po večkratnem iskanju 13. avgusta naslednje leto. 19. 1. 1962 se je 21-letni Dušan Hribernik, študent in član Akademskega AO iz Ljubljane, smrtno ponesrečil pri prečenju severne strani Brane čez Kotliče proti Turski gori. Možno je, da ga je odnesel in zasul snežni plaz s Turske gore, ali pa je zdrsnil in so ga plazovi pokrili kasneje. Januarja je bilo prvo iskanje s sondiranjem neuspešno. Najden je bil 2. avgusta na spodnji tretjini Kotliškega plazu pod Tursko goro. Globoko v snegu je imel le še desno roko. 1. 1. 1970 ob 4. uri zjutraj je 23-letni Ninoslav Slamar, študent iz Pulja, zdrsnil med sestopom po Šiji Brane. Z naključnim znancem se je bil na silvestrovo opolnoči odpravil s Kamniškega sedla nenavezan po grebenu Šije proti vrhu Brane. Nista mogla naprej, zato sta na polovici grebena obrnila. Pri sestopanju je Slamar ob četrti uri zjutraj zdrsnil na vzhodno stran in padel v grapo med stebroma v vzhodni steni Brane 100 metrov globoko. Smrtno si je poškodoval glavo, imel je tudi notranje poškodbe in poškodbe nog. Obležal je v snegu na zgornjem začetku grape. 7. 8.1972 je 56-letni Janez Kotar, doma v Sv. Križu pri Gabrovki, duhovnik v Litiji, odšel z družbo s Kamniškega sedla po poti proti Brani. Na severnem pobočju je nad meliščem zavil navzgor, češ da je tam bližnjica. Ko je svet postal strmejši, so vsi obrnili. Tik preden bi se tudi sam vrnil na markirano pot, mu je pri prestopu s skale na grušč v nizkih gumijastih copatih zdrsnilo, nato pa se mu je odkrušil oprimek. Padel je v loku na glavo, se prekopicnil, se zagozdil z glavo med skale, si zlomil tilnik, prebil glavo in bil na mestu mrtev. 26.10.1974 so trije planinci kot naključni znanci odšli proti Brani. Prišli so precej visoko v smer Šija Brane, nato pa so zaradi poledenelega severnega pobočja obrnili in sestopali po izkopanih stopinjah. Bilo je rahlo megleno in po malem je naletaval sneg. 23-letni Stanislav Metelko, delavec iz Kota pri Semiču, je bil prepričan, da je že v dnu Šijc. Blizu poletne poti na severni strani je hotel pospešiti sestop, se podrsal po podplatih in si pomagal z lednim kladivom. Pridobil je preveliko hitrost, se obrnil na trebuh in skušal zavirati s kladivom, a ga je obrnilo z glavo navzdol. Drsel je 100 metrov po strmini, padel 100 metrov čez steno in obležal mrtev 50 metrov pod njo proti Pasjemu sedlu nad Okrešljem. 10. 2.1975 sta bila na severni strani Brane najdena mrtva 21-letna Milan Tomše in Slobodan Igrec, študenta iz Pulja. Pred tednom dni sta šla na Kamniško sedlo in se kljub opozorilu v lepem vremenu odpravila proti Brani po izredno poledeneli severni strani, ki jo je pokrivala tanka plast pršiča. Bila sta navezana in dobro opremljena, verjetno pa sta že na začetku vzpona zdrsnila in se ustavila 100 metrov nižje v pršiču, ki se je nabral v lednem Lijaku nad stometrsko steno. Dereze in cepine jima je odtrgalo. Prvi od njiju je sedel v strmini precej poškodovan in ga je drugi oblekel tudi s svojo obleko. Drugi je brez opreme zaman poskušal splezati po ledni strmini in nato zaradi poškodb in podhladitve tudi sam omagal ob njem. Zaradi počitnic so ju pogrešili šele po petih dneh. 27. 12. 1975 ob 16. uri je 45-letni Franc Gorše, uslužbenec iz Ljubljane, zdrsnil, ko se je kot samohodec med vzpenjanjem ogibal zaledenelim skokom desno od Bosove grape v vzhodni steni Brane. Podlegel je zaradi poškodbe možganov. 2. 6. 1978 je 18-letni Ivan Kožuh, delavec iz Hrastja pri Kranju, zdrsnil na snežišču v Boštjanci na severni strani Brane. Padel je 200 metrov globoko na melišče pod Kotliči in podlegel. Našli so ga 29. julija. sedlu, ki se sočasno spogledujejo tako z Menihom kot tudi s Kamniškim dedcem.« DOSTOP: Do Bab se da najenostavneje priti od Koče na Kamniškem sedlu po označeni poti, ki vodi proti Planjavi. Po poti do grebenčka. Tu še nekaj metrov navzgor in že smo pri njihovem vznožju. Če gremo še nekaj metrov proti vzhodu, jih lahko gledamo tudi v drugem profilu. Približno 15 minut. Druga možnost je, da gremo od koče najprej približno 80 m po poti proti Planjavi, nato pa na greben in po njem do Bab. Vzpon na same Babe ni priporočljiv, ker je kamnina dokaj krušljiva, sama oblika pa zahteva že osnovno poznavanje plezanja. Za ta podvig je priporočljivo imeti s seboj primernega vodnika. Tudi za vrtoglave obisk ni preveč priporočljiv, saj na robu prepada stena meri več stotin metrov globoko v Logarsko dolino. B. POLLAK Babe od SV, od koder jih običajno ne vidimo. Desno je koča na Kamniškem sedlu. Dan Kamniških planin na Kokrškem sedlu Letošnja osrednja prireditev kamniških planincev - DAN KAMNIŠKIH PLANIN je bila 17. julija 1994 na Kokrškem sedlu. Tega dne, bila je lepa in sončna nedelja, je prišlo na Ko-krško sedlo zelo veliko planincev. Prišli so zato, da se udeležijo prireditve, da se srečajo med seboj in seveda, da se povzpno na bližnje vrhove. Že na predvečer planinskega srečanja je bila Cojzova koča na Kokrškem sedlu polna obiskovalcev. Mnogi med njimi so že zgodaj zjutraj v nedeljo odšli na turo in se do začetka prire- Skupina kamniških planincev pred kočo na Kokrškem sedlu. ditve, ki je bila ob 11. uri, že vrnili. Veliko planincev je nadaljevalo turo do Kamniškega sedla ali proti Krvavcu. V koči je bilo veselo in prijetno zaradi petja in glasbe. Veselo razpoloženje se je zaključilo pravočasno, da so jutranji planinci imeli dovolj časa za počitek. Na prireditvi so tako kot vsako leto do sedaj sodelovali pevci Lire iz Kamnika pod vodstvom Marjana Ribiča. Nastopili so kamniški Koledniki (citrar Tomaž Plahutnik in pevca Rok Lap ter Janez Majcenovič, harmonikar Božo Matičič in Rok Lap). V programu je nastopili tudi mladi trobentač, vnuk oskrbnika koče, in orkester sestavljen iz udeležencev prireditve. Poleg njih so sodelovali še nekateri drugi. Vsi so bili toplo sprejeti in nagrajeni s prisrčnim aplavzom. Predsednik PD Kamnik Slavko Rajh je navzoče sezna- nil z delom, ki so ga kamniški planinci opravili v jubilejnem 1993. letu, in spomnil na vrsto novih nalog za leto 1994. V nadaljevanju programa je Slavko Rajh podelil društvena odličja mnogim dolgoletnim aktivnim sodelavcem iz Lire in drugim, ki že dolgo časa sodelujejo s planinskim društvom, zlasti na kulturnem področju. Več sto udeležencev planinskega srečanja je bilo izredno zadovoljnih s kulturnim programom in tudi s prelepim dnevom, ki so ga imeli možnost preživeti v osrčju gora, v zdravem naravnem okolju. Srečanja se je med drugim udeležil tudi član izvršnega sveta za turizem Marjan Štele. Po končanem programu je bilo še družabno srečanje. Planinci so prihajali iz doline Kamniške Bistrice, iz Kokre pa tudi iz drugih smeri. Tega dne je bilo na Kokrškem sedlu več kot 1000 planincev. Vsi so bili prijazno postreženi, kar je sicer pravilo, ki velja za obe planinski postojanki PD Kamnik. V popoldanskem urah so se planinci začeli vračati nazaj v dolino v dolgi, skoraj neprekinjeni koloni. Domov so se vračali tudi organizatorji tega planinskega srečanja. Delo, ki so ga vsi skupaj opravili, je bilo zahtevno in veliko. Bili so zadovoljni, ker je bilo srečanje udeležencem všeč in so ti to tudi pokazali. STANE SIMŠIČ Del ekipe vzdrževalcev poti PZS pri delu v Kotličih. Popravilo poti Zima, zmrzal, strele, dež in druge vremenske neprilike še posebej močno delujejo v gorah. Zato so vse reči, ki jih je človek zgradil v gorah - koče, steze itd. — podvržene nenehnemu propadanju. Narava še posebej uničevalno deluje na planinske poti, predvsem takrat, ko so te speljane po grebenih ali pa krušljivem svetu. Zato jih je potrebno nenehno vzdrževati in obnavljati. Tako so pred leti povsem obnovili stezo s Kamniškega sedla na Tursko goro. Nekaj časa so bile varovalne naprave v dobrem stanju, toda narava je naredila svoje: nekje se je omajal klin, drugod je kamen pretolkel jeklenico. Zato je bila ta pot potrebna temeljite obnove. In ta je bila narejena letos, zadnje dni julija in prve dni avgusta. Ekipa osmih ljudi, v kateri so bili »profesionalci« (profesi- onalci po kvaliteti dela. drugače pa amaterji Planinske zveze Slovenije in člani markacijske-ga odseka Kamnik skupaj z njegovim delovnim načelnikom Zdravkom Markušem, je zamenjala vse majave kline, izvrtala luknje in vanje zabila nove, trdnejše kline in napela je-klenice na odseku od severnega pobočja Brane čez Boštjan-co in Kotliče, skozi Sod brez dna do Turske gore. Hkrati so obnovili tudi markacije, tako' da so varovalne naprave na tej poti zopet varne. Seveda pa ne more nihče jamčiti, da ne bo kakšna nevihta zopet omajala kakšnega klina ali da ne bo kakšen kamen poškodoval jeklenice. Zato je vedno potrebna previdnost pri hoji po takih poteh in naj vse varovalne naprave služijo zgolj za vzdrževanje ravnotežja. BOJČ Lepo urejen tabor je pričal, da v njem prebivajo mladi planinci, ki živijo z naravo. Mednarodni ekološki planinski tabor v Kamniški Bistrici V času od 7. do 21. avgusta se je v dolini Kamniške Bistrice v dveh izmenah zvrstilo 60 udeležencev mednarodnega ekološkega planinskega tabora. Kot nam je ob obisku lepo urejenega tabora z 19. šotori na travniku pri Jurju povedal vodja tabora Roman Ponebšek iz Kresnic, je tabor organizirala mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije v sodelovanju z MOST - organizacijo za prostovoljno delo in z AEGEE - mednarodno študentsko organizacijo. Med udeleženci tabora je bila polovica tujih študentov in mladih planincev. Na tabli sredi tabora je bil zapisan program v slovenščini in angleščini. Med drugim smo lahko prebrali: pohod na Veliko planino - pobiranje smeti, Kamniška Bistrica - čiščenje struge in podobno. Med obiskovalci naših planin so izvedli tudi anketo z ekološko vsebino. V njej so bila zanimiva vprašanja, npr.: ali nosite smeti v dolino, ali poznate akciio »planinska ekološka rjuha«, ali mislite, da so slovenske gore preveč obiskane, kakšna se vam zdi ponudba v planinskih kočah itd. Mlade planince, še posebej tiste z drugih dežel, so organizatorji seznanili tudi s Kamnikom in okolico. V ta namen so jim razdelili veliko prospektov, razglednic in drugega gradiva. p, s. Utrinki iz Nepala (2) ŠIŠA Se sami nismo vedeli točno, kdaj se je našemu tečaju pridružil pes, pardon, psica. Po vaseh je namreč precej prosto tekajočih psov, ki so bolj ali manj enake pasme in so si za to zelo podobni in se vsi sučejo okrog počivajočih popotnikov v upanju na kakšen boljši grižljaj. Ko smo bili že nekaj dni v taboru, smo opazili, da imamo stalno spremljevalko. Seveda je dobivala od nas ostanke hrane, tako da se nismo prav nič čudili, da je bila z nami. Tudi izkušnje z odpravo so nam povedale, da se je običajno pridružil odpravi kakšen pes iz zadnje vasi in tako preživel kakšen mesec ali dva zastonj »počitnic«. Ko smo odšli od samostana in turističnega naselja, kjer smo taborili, v gore, čez 5.000 m visoko, je šla psička z nami. Sicer je malo zamudila odhod, toda do tabora nas je ujela. Ko smo vadili po snegu in ledu je bila običajno kar v taboru, vendar nas je prišla tudi pogledat. Toda ko smo se odpravili na goro, se nam je tudi pridružila. Opremljena z naravnimi derezami je dobro premagovala strmino in med prvimi dosegla vrh. Toda sestop ji je delal težave. Zato ji je Kilu naredil plezalni pas iz pomožnih vrvic in čez prvo strmino jo je spuščal varujoč jo z vrvjo. Čez naslednjo strmino so se praktično vsi spuščali po vrvi. Ši-Ši se ni nikamor mudilo in je počivala zvita v klobčič na snegu, dokler niso bili vsi tečajniki mimo. Šele nato jo je Kilu privezal na vrv in spustil do Vakota, ki se je že spuščal ob vrvi. Uboga Šiša ni povsem razumela vrvnega manevra in je zato navila vrv Vako-tu okoli nog, da se je komaj rešil. Seveda je nato šlo po kratkem postopku oziroma kratki vrvici čez ves strmi del. In ko je bila strmina mimo in Šiša rešena plezalnega pasu, jo je urno ucvrla v tabor . Tudi pri vrnitvi v dolino je pokazala izredno kondicijo. Prvi je bil v dolini Beni, ki se je tja popeljal s padalom. Kmalu za njim je pridivjala Šiša, nato pa dolgo dolgo nihče in šele po tem prvi tečajniki. Za vzpon na goro smo jo »odlikovali« s posebnim priznanjem - imenovali smo jo »Langtang Messner«. Seveda je pa posebno pohvalo dobilo tudi »reševalno« moštvo, ki jo je nato spravilo s hriba. Ko smo se odpravili nazaj, smo ugibali, do kam nas bo Šiša spremila. Verjetno bi šla z nami do Katmanduja, če bi jo vzeli na avtobus. Toda sredi poti je srečala svojega gospodarja. Ta ji je enostavno nataknil ovratnico in odpeljal domov privezat na kol. — Ja, vsakih počitnic je enkrat konec! pojč KARATEISTI VABIJO V PRIJETNO DRUŽBO Vpisujemo nove člane in članice, pionirje in pionirke in starejše osebe v začetni in nadaljevalni tečaj karateja in samoobrambe. Vpis in informacije v telovadnici športne zveze (stari zdravstveni dom) vsak ponedeljek in sredo od 18.30 do 20. ure, do 29. septembra. - POSEBNA KARATE ŠOLA ZA PIONIRJE IN PIONIRKE - TRENINGI SO PRILAGOJENI ZA TEKMOVALCE IN ZA REKREATIVNO TRENIRANJE Poleg rednih treningov organiziramo tekmovanja, seminarje na morju in razne izlete. Treningi so strokovno in kvalitetno organizirani pod vodstvom trenerja Iva Mršiča 2. dan in Primoža Babnika 2. kyu Izposojevalnica poročnih oblek Trzin, Mengeška 81 tel.: 737-176 Vabimo vas, da si ogledate pestro ponudbo poročnih oblek (tudi za močnejše postave) in dodatkov. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in 15. do 18. ure. Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV Kamnik, Perovo 26, tel./fax.: 812-888 * prodala akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah: 40 Ah 3.983 SIT, 50 Ah 5.489 SIT - dveletna garancija, pooblaščeni servis * VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah * svetila SATURNUS * avtokozmetika SONAX, STP * olja CASTROU VALVOUNE, UQUI MOLY - 5 I VALVOUNE turbo 5 te 1.930 SIT * filtri DONIT, CHAMPION * svečke CHAMPION za vse vrste vozil * avtoprevleke, avtotepihi * avtoradiji in avtozvočniki za vsak žep * avtoradiji in avtozvočniki BLAUPUNKT, PIONEER - MONTAŽA ZAGOTOVLJENA. Možnost plačila na več čekov. Odprto NON STOP od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. pili Nepalska indijski inštruktor: hnan, Pasang (Indija), Kilu TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511 UGODNO - ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI - prodaja fasadnega materiala po tovaniških cenah za plačilo z gotovino, dostava na dom - pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata - velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov... - UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana) - pralni praški 3 kg že od 400 SIT - sadolin - original spet v prodaji. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. d DELAVSKA UNIVERZA 11 DOMŽALE, d.o.o. Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe SREDNJIH ŠOL OB DELU: - ekonomska V. st. - strojna V. st. - nadaljevalni program - elektro V. st. - nadaljevalni program - poslovodska V. st. pogoj: končana trgovska šola - trgovska šola IV. st. - agroživilska - smeri: pek, slaščičar, mesar IV. st. - gostinska šola: kuhar, natakar III. in IV. st. ZA USPOSABLJANJE: - tečaj higienskega minimuma; - tečaj iz varstva pri delu; - tečaj skladiščnega poslovanja; - tečaj za voznike viličarjev; - tečaj za traktoriste; - kuharski tečaj; - tečaj aranžiranja cvetja; - tečaj krojenja in šivanja; - strojepisni tečaj z osebnim računalnikom; - računovodstvo malih podjetij; - vodenje poslovnih knjig za obrtnike; - seminar za upravljalce Ex naprav v elektro stroki; - tečaj slovenščine za Neslovence; TEČAJI TUJIH JEZIKOV vseh stopenj: - nemščine, angleščine za odrasle in otroke. TEČAJI RAČUNALNIŠTVA za odrasle in otroke Obiščite nas ali pokličite no telefonu: 711-082 ali 712-278. Gorski tek Gorski tek se je rojeval v hribovitih deželah, kjer možnosti za razvoj klasične atletike ni bilo in kjer je iz atletske steze nastala njiva tako kot v Kamniku. In taki so tudi rezultati. 10. julija je postal slovenski prvak v gorskem teku Lado Urh, ki je na Krimu dominiral v absolutni konkurenci. V istih dneh pa je potekalo tudi državno prvenstvo v atletiki v Velenju, kjer Kamničani niso imeli svojega predstavnika. Namesto atletskih stez tekmovanja v gorskih tekih lahko potekajo po gozdnih stezah, travnikih ali skalnih terenih, ne smejo pa biti nevarne, kar velja zlasti za spuste. Za organizacijo tekmovanj veljajo določena merila, ki pa dopuščajo organizatorjem dovolj svobode pri izbiri prog. Dolžina teka je odvisna od terena, prav tako višinska razlika. Zaradi različnih prog absolutnih rekordov ni; posamezni organizatorji vodijo le rekordne dosežke na standardnih progah (Kamniško sedlo, Šmarna gora). Glede na zahtevnost tega športa se marsikomu pojavi vprašanje o vplivu tovrstnih aktivnosti na zdravje. Kot odgovor lahko navedemo znano trditev: vsaka fizična aktivnost v naravi ugodno vpliva na človekovo zdravje in počutje. Po državnem prvenstvu v teku navkreber na Kamniško sedlo, kjer so kar trije Kamničani pritekli med prvimi šestimi v absolutni kategoriji (Lado Urh kot 3., Metod Močnik kot 5., Ivan Urh kot 6.), so nastopili tudi na naslednji tekmi za slovenski pokal. V gorskem teku na Kriško goro z 970 m vzpona je Lado Urh prepričljivo opravil z vso konkurenco, kamniško navezo pa sta dopolnila Metod Močnik s 7. in Ivan Urh z 9. mestom. Lado je z zmago le še potrdil mesto med udeleženci svetovnega prvenstva v nemškem Bergtezgadnu. Lado svojo odlično formo kaže skozi celo sezono in tako je bilo tudi na naslednjih tekmah. Na gorskem teku iz Kranja na 550 višje ležeči Jošt (12 km) je zaostal le nekaj metrov za Romanom Hojakom in osvojil 2. mesto. Za njim se je uvrstil zmagovalec Kamniškega sedla Franci Teraž, s 4. mesto pa se je moral zadovoljiti Mirko Vindiš, dolga leta naš najboljši maratonec in letošnji državni prvak, ki mu ta zvrst teka nekoliko manj ustreza. Naslednja postojanka »brda-šev« je bila konec junija v Zasavju. Na teku na Prvine je Lado Urh zopet zasedel 2. mesto in je moral prepustiti zmago Romanu Kejžarju za pičlih 18 sekund. Tekači se bodo v naslednjem mesecu odpočili in nabirali novih moči za sklepni del jesenskih tekov, ker bo v tem času tudi svetovno prvenstvo. TOMO URŠIČ Lado Vrh, državni prvak v gorskem teku edigs OBVEŠČA- Ustvarili ste svojo idejo, SVOJ IZDELEK ŽE IMATE (unikatni, specialni ali maloserijski), nimate pa še svojega trga. Prvi podjetnik leta, poznan po domači znamki EDIGS, pomaga v stalnem razstavno-prodajnem salonu najti vašemu izdelku prodajno pot. Več po telefaksu: alipotelefonu: ali po pošti na naslov: 061/737-576 061/715-674 EDIGS PEGE, d. o. O. Šolska ulica 4 61234 Mengeš POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA do 35% znižanje 6SMOT UGODEN NAKUP * Dnevni regali domačih in tujih proizvajalcev: KN0LA, BINDT, BURG, K0MP0... * sedežne garniture iz usnja in blaga - dimenzije po vaših željah! * pester izbor kuhinj (35 modelov) * in drugo pohištvo: spalnice, otroške sobe v Salonu Liiz Karantania, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 711-804 vsak dan od 8. do 12. in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure! 1. SEPTEMBRA 1994 KAMNIŠKI OBČAN Pionirji NK Kamnik na turnirju v Nemčij Že pred časom, točneje 25. in 26. junija, je bil v predmestju Miinchna v Aubingu veliki nogometni turnir pionirskih ekip, na katerem so sodelovali tudi pionirji NK Kamnik. Udeležba na turnirju je bila res imenitna: Bavern, Munchen 1860, Eschenbach, Forstenried in Aubing iz Nemčije, Casino Salzburg iz Avstrije, Teplice in Bohemians iz Češke ter Kamnik. Ekipe se bile razvrščene v dve skupini. Rezultati v skupini, kjer so nastopili Kamničani, so bili naslednji: Aubing I : Kamnik 2:0, Teplice : Munchen 1860 0:0, Kamnik MENGEŠ 7^73 84 09 Igralec Kamnika Marinko Šan-tek, ki si je na tekmi z Miinchnom 1860 poškodoval roko, prejema pokal u rok Zlat-ka Cajkovskega-Čika, ki je bil nekdaj eden od najboljših nogometašev na svetu in kasneje zelo uspešen trener Bayerna. : Eschenbach 0:0, Aubing I : Munchen 1860 5:0, Teplice Eschenbach 0:1, Kamnik : Munchen 1860 : Eschenbach 1:0, Aubing I : Teplice 7:0. Kamniški pionirji so v svoji skupini zasedli 5. mesto. Nato so v finalnem tekmovanju premagali domačo drugo ekipo s 4:0 in na koncu zasedli 9. mesto. Prvo mesto na turnirju je osvojila prva ekipa Aubinga, drugi so bili pionirji Baverna in tretji pionirji Casina iz Salzburga. Kamničani so bili med najmlajšimi, kljub temu pa so se enakovredno borili z mnogo bolj znanimi nasprotniki, ki so bili predvsem fizično močnejši in za eno do dve leti starejši. Nastop v Nemčiji je kamniškim nogometašem omogočil Mercator-Eta Kamnil. Zato se zahvaljujemo njenemu direktorju g. Alojzu Franc za pobudo za Kamniški pionirji na olimpijskem stadionu v Munchnu nastop in vsestransko pomoč. K uspešnemu gostovanju pa so svoje prispevali tudi Kambus, Izvršni svet, Turistično društvo in še posebej nekateri starši. Si-Vi Soboslikarska dela opravljam kvalitetno in po ugodnih cenah. Plačljivo na obroke. Tel. 811484, Milan Lenarčič. OCOOOOSCOOCOOOCOCCOSOOOOOOGOCOCOOOOOOOOOOt ttS5WSK Tel./fax: (06I) 831-167 aoooocoooooooooococcocooooooaoeeceooooocoe ZASTOPNIK d.o.o. TRZIN Pod gozdom 2, Trzin tel.: 713-149, fax: 713-178 Poslovalnica Kamnik, Šutna 76 (pri Korobaču) tel.: 812-611, Int. 35 Izkoristite ugoden nakup šolskih potrebščin v poslovalnicah podjetja Zastopnik d. o. o Trzin! Zakaj bi v zadnjem tednu počitnic izgubljali čas v prepolnih knjigarnah? Pri nas vam že danes po ugodnih cenah nudimo vse za vašega šolarja: šolski nahrbtniki polne peresnice prazne peresnice flomastri 30 kosov zvezki A4 zvezki A5 barvice Jolly 12 kosov grafitni svinčnik po 2.600 SIT 840 SIT-170 390 80 50 220 20 SIT SIT SIT SIT SIT SIT Tu pa so še vodene in tempera barvice, palete, čopiči, kolaž papir, lepilo, nalivniki, kemični in keramični svinčniki, itd. Medtem ko bodo šolarji izbirali opremo za naslednje šolsko leto, bodo staršem pritegnili pozornost drugi zanimivi artikli, ki jih nudimo po zelo dostopnih cenah: kovčki z orodjem (100 delov) samo 6.900 SIT, kavni mlinčki 2.748 SIT, gospodinjski aparati, ročne dvigalke po 2.490 SIT, set škarij (690 SIT) in seveda PLENICE PAMPERS SAMO 1.650 SIT... GROSISTIČNA PRODAJA PAMPERS Obutev in oblačila za jesen! Pridite in se prepričajte! NABAVLJAMO ZA VAS - SKUPAJ SMO MOČNEJŠI IN CENEJŠI! GOSTILNA MARJANCA Kamnik, Kolodvorska 5 honorarno zaposli: — kuharico-natakarico — za nekaj ur dnevno išče žensko za pranje in likanje perila. Kasneje možnost tudi redne zaposlitve. * * * Cenjene goste vabimo na malice po 300 SIT in kosila po 500 SIT. Vsak prvi petek popoldan pa vas vabimo na veselo srečanje upokojencev. SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK, Novi trg 41/a TELEFON: 831-064, 831-452 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: * TEČAJE TUJIH JEZIKOV: - nemščina I., II. in III. stopnja - 60-urni - nemščina za šolsko mladino in predšolsko - angleščina I. stopnje in konverzacije 60- ali 40-urni * RAČUNALNIŠKE TEČAJE: - osnovni DOZ in WS - 15-urni - urejevalnik besedil Windos-Word 2,0 - 20-urni * TEČAJE UČINKOVITE PRODAJE * TEČAJE ZA USLUŽNOSTNO TURISTIČNO DEJAVNOST * TEČAJ ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG - za obrtnike in manjša podjetja/lahko tudi osnove knjigovodstva * KROJNO-SIVILJSKI TEČAJ: začetni in nadaljevalni - modeliranje, krojenje, šivanje izdelka - cca 60-urni * TEČAJ STROJEPISJA - osnovni - 30-urni * TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA: osnov ni in obnovitveni * Za pridobitev izobrazbe IV. in V. stopnje pa vas vabimo k vpisu v smer: - PRODAJALEC (za dokončanje šole) - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - POSLOVODJA (pogoj: končana trgovska šola in 2 leti prakse) - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 6., 7. In 8. razred * PRIPRAVA NA MATURO Če bi se želeli izobraževati se prijavite do 20. septembra 1994. Podrobnejše informacije dobite lahko po telefonu vsak dan, razen petka od 12. do 16. ure. Lahko se prijavite po telefonu, o pričetku izobraževanja pa vas bomo pisno obvestili. Trgovina KIM Kamnik, Trg talcev 8 Obveščamo cenjene stranke, da smo bogato založeni s celotno jesensko konfekcijo za vaše šolarje. Po posebno ugodnih cenah vam tokrat nudimo: - svilene trenirke za odrasle in otroke od 3.600 SIT dalje - bombažne trenirke - moške in ženske na zadrgo - otroške anorake po 1.390 SIT - otroške bundice (lanskoletni modeli) od 3.500 do 3.900 SIT, letošnji modeli od 5.500 SIT dalje - otroške in ženske prehodne parke - otroške palerine po 1.817 SIT (od št. 2 do št. 10) - T-shirt majice dolg rokav po 1.160 SIT - pižame »pajac« in klasične za otroke in odrasle od 980 SIT dalje - termovelur puloverje za otroke in odrasle Veselimo se vašega obiska vsak dan od 8. do 19. ure. Obiščite pa nas tudi na stojnici v Kamniku v času Dnevov narodnih noš, kjer bodo cene še posebno konkurenčne. Prepričajte se, da smo najboljši med dobrimi! STOB d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala: - opeka modularna Gorica 58 SIT/kom - cement 450 495 SIT/vreča - apno 420 SIT/vreča - Bramac strešnik 97,50/kom - termo in hidro izolacije, betonsko železo, armaturne mreže in drugi gradbeni material Cene so z davkom. Za kamionske pošiljke dostava na dom. Se priporočamo! VOLANSERVIS — Slomškova 8, Mengeš tel.: 739-282, 737-755 avtoservis, trgovina z rezervnimi deli pooblaščeni prodajalec rezervnih delov FIAT LANCIA, karoserijski deli po naročilu za vse tipe vozil eiFO olja ELF , potrošni deli za japonska vozila po naročilu Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. drogerija in parfumerija, Glavni trg 14, Kamnik, tel. 832-914 ! KANA TUDI V KAMNIKU mineva že 3. mesec, odkar je KANA tudi med nami * negovalna kozmetika najuglednejših proizvajalcev, naravna negovalna kozmetika. Nudimo strokovno pomoč pri izbiri kreme za vaš tip kože, brezplačne vzorce, prospekte ... * profesionalna dekorativna kozmetika, šminke-mastne z aloavero, šminke-suhe 10-urne, vodoodporni make up, umetne trepalnice, umetni nohti * parfumerija najuglednejših svetovnih znamk EKSKLUZIVNA PONUDBA elitne damske torbice svetovno znane znamke SAFIAN: vrhunska kvaliteta, ekstravagantni modeli, tako rekoč unikatna izdelava, za ženske z izjemnim okusom. Možnost plačila na 3 čeke. Vse to in še več po garantirano nizkih cenah in najboljših plačilnih pogojih v Sloveniji. Postanite stalna stranka Drogerije Kana in dobili boste še stalen 10% popust. NAČIN PLAČILA PREDLAGAJTE VI! Delovni čas non-stop, od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. »TMoeoosoeecoeiMeeeeoeooscoooeooceoceoocccceoooocoooeoo J Trgovina z instalacijskim materialom Monter & Co. Kamnik, Perovo 26 (v TPC ob kamniški obvoznici) tel/fax: 813-133 Po izjemno ugodnih cenah: - radiatorji Korado - peči Sime, CFF, Ferotherm - vodovodne mešalne baterije Armal - bakreni inštalacijski material - in drugo Inštalacijski material prodajamo tudi grosistično! Obiščite nas od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Umetno fazsasizso Stara fužina Šmarca, Bistriška 33, tel: 814-973 Izdelujemo kovane okenske mreže, ograje, kovana vrata z možnostjo električnega odpiranja in zapiranja... Zavarovalnica TILIA »AGENCIJA LIA« Kamnik, Glavni trg 23 tel.: 817-363 Sklepamo vse vrste zavarovanj. Pomagamo vam tudi, da dobite odškodnino kar najhitreje izplačano. Oglasite se ob ponedeljkih, sredah ali petkih; pridemo tudi na vaš dom. Ugodni plačilni pogoji! Za vas bomo našli najboljšo rešitev! liTTle ENGLAND CLUB Medvedova 6, Kamnik jezikovni tečaji tel. 832-865, 1408-216 vabi MALČKE, ŠOLARJE IN ODRASLE v naslednje jezikovne tečaje: ZAČETNE iN NADALJEVALNE (ang., ital., nemšč.) OSVEŽITVENE (ang., nemšč.) KONVERZACIJSKE (ang., nemšč) POSLOVNI JEZIK (ang, nemšč.) Vpis: 1. DO 10. SEPTEMBER 1994 OD 16. DO 19. ure na Medvedovi 6, Kamnik, tel. 832-865,1408-216. d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! >1 Svedra "Mr tQšb Trgovina z obutvijo Sv^AA Perkova 15, Perovo / «r" >\ (naC| obvoznico) Tel. 814-022 * moška, ženska in otroška obutev, * jesenska obutev, * nogavice, * čistila... NOVO!! Otroške usnjene superge z varnostno lučko POZOR! Popravilo čevljev! Pridite, cene so ugodne, možnost plačila na več čekov ali s karticami Eurocard, LB, Activa. Odprto od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. MALI OGLASI: Varstvo za enoletnega fantka iščemo v Kamniku. Tel.: 831-050. Žensko kolo Rog de luxe zamenjam za otroško kolo (za 10-lctno punčko). Sever, Medvedova 32 od 8. do 9. ure. Dvosobno stanovanje, 60 m2, Zikova, II. nadstropje, prodam za 78.000 DEM. Mirna* d.o.o. Domžale, Ljubljanska 80, tel. 721-153 (9-17) Prodam zamrzovalno skrinjo Gorenje 320 I, malo rabljeno, za 320 DEM. Tel.: 841-341. Prodam več m3 mešanih drv. Podgorje 30. Tel.: 812-195 (zvečer). SHARP SERVIS 1SP73 84 09 OBUTI MAČEK Kolodvorska 1, Kamnik je nova trgovina s pestro izbiro otroške obutve in igrač. Odprta je vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Možnost plačila na več obrokov! AVTOSOLA IDEAL v prostorih AMD Kamnik Trg svobode 6, tel- 831-320 Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 5. septembra, ob 17. uri. Za kandidate, ki ure praktične vožnje vozijo pri nas, je tečaj brezplačen. Plačilo na več obrokov. Informacije in prijave v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure v sredo od 15. do 17. ure. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA ob prerani in boleči izgubi naše drage ZOFKE SAVINŠEK roj. Tesovnik Iskreno sc Zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in stanovalcem Jurčičeve ulice, sodelavkam, sodelavcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo za pomoč in nego osebju Klinike za torakalno kirurgijo KC Ljubljana in dr. Maroltovi iz ZU Kamnik. Hvala tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi in predstavniku Društva upokojencev. Mož Jože in hčerka Sonja z družino Kamnik, julij 1994 Tiho, brez slovesa si v večni dom odšla. Nisi niti zbogom rekla, le mirno si zaspala. ZAHVALA V 75. letu življenja nas je nepričakovano zapustila draga mama, stara mama in babica MARIJA KRIŽNIK iz Zg. Motnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Pepci in Ivanki, sorodnikom in znancem za pomoč. Hvala govornici g. Ivanki Cene za ganljive besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred z nepozabnim govorom med sveto mašo in pevcem iz Vranskega. Najlepša hvala tudi za darovane maše, sveče in za toliko darovanega cvetja. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: mož Jože in otroci z družinami Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice ANČKE BERGANT iz Vasenega po domače Kumrove mame se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, podarili cvetje, denar za mase in cerkev ter jo tako številno pospremili na zadnji poli. Posebna zahvala dr. Andreji Krt in Mihaeli Vrankar za vso zdravniško pomoč, župnikoma g. Balohu in g. Cevcu za lepe poslovilne besede in cerkveni obred ter pevcem za lepo petje. Se enkrat hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi! Žalujoči vsi njeni |__Julij 1994_ PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE ŠLARAFIJA, d. o.o. PRODAJALNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Mengeš, Slovenska 28 (poleg Trdinovega hrama) tel.: 737-448 /z lastne proizvodnje vam nudimo; * sedežne garniture od 50.000 SIT dalje * postelje * kavče, opremljene s šlarafija vzmetmi * šlarafija vzmetnice za zdravo spanje Nudimo kompleten servis oblazinjenega pohištva, ki ga izdelamo tudi po vaših željah. Možnost obročnega plačevanja. Obiščite nas od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. POLONI V SPOMIN PriSla si... tak pride zlat oblak na večerno nebo. Pa komaj smo ustavili korak in komaj od sreče zasijalo je oko, že zagrne ga v črne koprene mrak. PriSla si... tak pride pesmi spev iz dalje do tihih dobrav. Obstanemo, spelje mirno, odmev se lovi med stebli slrmečih goSčav, v Šumenje veja potopi se napev. PriSla si... in gledali smo tvoje oči, poslušali tvoj zvonki glas. Odšla si. Zemlja si je vzeta, kar je njeno. Mi obstanemo. Ne, saj nam ne more tega narediti, toliko misli, besed je ostalo, ki jih moramo izgovoriti, toliko stvari storiti. A te ni. Zaprli smo oči od težke boli in sanjamo zate pesem, ki ne izzveni. Prijatelji Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel. ZAHVALA V 91. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče in tast JERNEJ BERNIK iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem iz Stola, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče ter za darove za maše in cerkev. Posebna hvala dr. Logarju in sestri Romani iz ZD Kamnik, moškemu pevskemu zboru Komenda in g. župniku iz Šmarce za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat prav lepa hvala! Žalujoči: sin Slavko, hčerki Kristina in Marinka z družinami Šmarca, Vir, avgust 1994 Mar prav zares odšel je tja v neznano? Kako je mogel.fko smo mi Se tu? Nositi moramoiviak svojo rano, da mu ne zmotimo miru... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, strica in vnuka BOJANA GRINTALA iz Most sc najiskrcnejc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Velike vasi, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svece ter spremstvo v njegov mnogo prerani zadnji dom. Žalujoči: mami Marija, ati Ivan, brata Bruno in Blaž, sestra Brigita i družino in stari starši Moste, Notranje gorice. Velika vas pri Leskovcu, Križ, avgust 1994 V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama JOŽEFA BREZNIK Zahvaljujemo sc vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali sveče in prelepo cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Scdlaku za vso skrb v času njene bolezni in palronažnim sestram Zdravstvenega doma Kamnik za vso pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Iskrena hvala g. patru Franciju za pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala vsem dobrim in pozornim sosedom ter sorodnikom, ki nas v teh težkih trenutkih niste pustili samih. Vsi njeni, ki jo hudo pogrešamo Kamnik, avgusta 1994 Prerani grob tvoj obiskujemo, ki telo premlado v njem trohni, z bolečino v srcu pričakujemo, da srečamo se v večnosti. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni je prenehalo biti mlado srce naše ljube hčerke in sestrice JELKE SLAPAR iz Podhruške 4a Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sle nam pomagali v žalostnih trenutkih, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in sveče ter jo tako množično pospremili na zadnji poli. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Kamnik, dr. Ftičarjcvi za pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in ganljive besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni Julij 1994 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 50. letu življenja nas jc po hudi bolezni zapusti! dragi moZ, oče. stari ata, očim. tast, sin, zet, brat, stric, nećak, svak in botrćck FRANC BERNOT ii Sp. Palovč Iskreno se zahvaljujemo dobrini sosedom za pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem, znancem. naSim in njegovim nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dr. Borisu Kralju in njegovi ženi za vsestransko pomoč, osebju Gastroenterološke klinike v Ljubljani, posebno prim. dr. Francu Fcrliču. g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenim pevcem za ganljivo zapele pesmi. Vsem Se enkral najlepša hvala. Žalujoči: vsi njefiovi Julij 1994 ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odSel si v večni dom. V grobu mirno spis, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA Nenadoma, mnogo prekmalu, nas je v 40. letu življenja tragično zapustil naš dragi sin, brat in stric MILAN ZOBAVNIK ing. strojništva Toplo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče, za mase in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Lire za ganljivo zapete pesmi in zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Ljubljana, Nova Gorica, avgust 1994 te s Kristusom umremo, bomo z njim tudi zaživeli. ZAHVALA V 88. letu življenja je Gospod poklical v novo življenje našo mamo, staro mamo, babico in teto TEREZIJO LETNAR roj. Pogačar s Klanca 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za maše ter spremstvo na njeni poslednji poli. Posebna zahvala g. dekanu Pavlicu za obiskovanje mame na domu v času njene nepokretnosti in za lepo opravljen pogrebni obred ler pevcem za ganljivo petje. Hvala vsem, ki sle jo spoštovali in imeli radi. Žalujoči: hčerki Marija in Anica, sinova Florjan in Peter z družinami ter drugo sorodstvo Klanec. Komenda, Kamnik, avgust 1994 NAPREDEK DOM Z A LE OBIŠČITE NAPREDKOVE TRGOVINE V DOMŽALAH - V blagovnici Vele imamo bogato ponudbo novih jesenskih oblačil za vso družino - za šolo od A do Ž. - Trgovina Super N - Imamo nov prodajni program: velika izbira ur, nakita iz nemškega zlata, akustike, kaset, CD plošč, fotoma-teriala in kozmetike Trgovina Barve laki Domžale J u pol 30 kg samo 2.400 Sit - v soboto, 10. septembra, ob 10. uri na ploščadi pred Vele izbira najbolj prijazne domače živali, 10 nagrad. Pripeljite svoje ljubljence. Izredna ponudba hrane za domače živali. - Salon pohištva Napredek pri blagovnici Vele. Od 5. do 24. 9. 1994 popust pri nakupu pohištva od 7 do 32% Oddelek ŠPORT v blagovnici Vele — najboljša športna trgovina v Akciji Porota potrošnikov — velika izbira blaga za šport in rekreacijo na Oddelku Čevlji 10% popust za nekatere modele. Oddelek elektro - 10% popust za male gospodinjske aparate znamke Nova in Elma. Za kolesa Rog 10% gotovinski popust. Češminka - tekstilna trgovina v Domžalah - nov prodajni program iz uvoza za mlade. Od 5. 9. do 24. 9. 10% popust pri plačilu z gotovino pri nakupu nad 5.000 Sit. Trgovina z gradbenim materialom Kurivo Domžale - 5% popust na stavbno pohištvo. Cena modularnega bloka - kos 57,00 Sit. Mini blagovnica Zarja Mengeš - 10% popust pri nakupu tekstila nad 5.000 Sit od 5. do 24. 9. 94 NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA IZBIRA: - pralni in sušilni stroji - pomivalni stroji - hladilniki in štedilniki - hladilne omare in skrinje - TV aparati in glasbeni stolpi - mali gospodinjski aparati velika izbira rezervnih delov Gorenje PLAČILNI POGOJI: - popust za gotovinska plačila - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. In 8. obrok - 9%) - prodaja na zakup (LEASING) na 25 obrokov BREZPLAČNA DOSTAVA Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. KNJIGARNA IN PAPIRNICA, GLAVNI TRG 11, KAMNIK (Podgorškova hiša) TEL/FAX: 817-321 ŠOLSKE POTREBŠČINE UČBENIKI ODPRTO: 7.00 • 19.00 SOBOTA: 7.00 • 13.00 FOTOKOPIRANJE FOTOKOPIRNICA Novi trg 41a, KAMNIK vhod srednješolskega centra tel.: 831 - 452, 831 - 064. RABLJENI IN NOVI UČBENIKI, (za osnovno in srednjo šolo) ŠOLSKE POTREBŠČINE (na tri obroke) ODPRTO: 8.00 - Z0.00 SOBOTO: 8.00 - 13.00 varimo vas. da mm princsct c v prodajo UPORARNf IN ŠC VCURVNC UČRCNIKC ! Plesni klub Life PCesni ^uB TEN-TEN DOMŽALE tel. 712-067,711-497 1.9. VVRESTLING ŽENSKE - stadion 2.9. PENA PARTV- diskoteka 9.9. IZBOR KRALJICE KLUBA LIFE ZA KRALJICO SLOVENIJE NA STADIONU TEN TIN CENTRA, V KATEREM JE KLUB LIFE - POP DESIGN - OLIVER DRAGOJEVIĆ - TONI CETINSKI - MODNE REVIJE - POVEZUJE TAJDA LEKŠE PRIPOROČAMO REZERVACIJE MIZ V DISKOTEKI LIFE VSAK DAN OD 8. URE DALJE 16.9. Predvidoma BRANDY - pevec skupine DON JUAN (hit ZELENE OČI) 21.9. PROMOCIJA KARAOKE TV VIDEO KASETE - diskoteka ali stadion - DEJA MUŠIC - VIP KARAOKE LESTVICA (predvidoma JELINČIČ, PODOBNIK in druge znane osebostl) - predstavniki slovenske glasbene scene - SNEMANJE ODDAJE ZA TV KOPER IN SLO 1 23.9. PRIJAVO KAZALIŠTE - diskoteka ali stadion aMERUN V t D A R T VEČ KOT 1000 ORIGINALNIH Video ■ IVI KASET! Z večjo, razširjeno ponudbo filmov Vas vabimo v našo videoteka vsak dan... P0N-PET 14h-15h, \7h-2\\ 50B 17h-21h ŠUfNA 76, Kamnik, (za KorobaČem), *S 812-611 JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. Kamniški občan - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik Vukmir. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993)sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstOtni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.