LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 3/99 marec 1999 Letnik 51 {t. 3 str. 41-80 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 061/121-46-60, 061/222-143, faks: 061/121-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Naro~nina: Dijaki in {tudenti Slika na naslovni strani: Javor Pivka d.d. . 1.500 SIT . 3.000 SIT 36.000 SIT 18.000 SIT . . 100 USD Posamezniki (polletna) . . Podjetja in ustanove (letna) . Obrtniki in {ole (letna) ..... Tujina (letna) ........... @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Pustimo ~asu ~as Kovinski karboksilati za zaš~ito lesa pred insekti Razmeš~anje delovnih naprav pri delavniškem proizvodnem na~inu (layout planiranje) Ugotavljanje kriti~nih ekoloških problemov in dolo~anje okoljevarstvene strategije v lesnoindustrijskih podjetjih z ABC analizo Slavnostni ksilotomski kolokvij v po~astitev 70-letnice R. WAGENFÜHRJA JELOVICA prva v Sloveniji pridobila znak kakovosti RAL na podro~ju notranjih vratnih kril Kontroling v Javoru d.d. Novosti pri ra~unalniški programski opremi za lesarje Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 5/98 Mladi in lesarski poklici na Primorskem Intervju z mag. Andrejem Matetom, predsednikom uprave INLESA d.d. Ribnica Brest-Pohištvo d.d. NNovi salon za prodajo parketa podjetja Bojles Ciproš. d.o.o., Lobnica, Ruše LIP Polj~ane d.d. Gorazd Babuder, novi doktor lesarskih znanosti Nem~ija- vodilna pohištvena de`ela v EU Program aktivnosti DIT lesarstva Ljubljana v prvih mesecih 1999 Podeljene nagrade za srednješolske raziskovalne naloge o temi “Les v naravni in kulturni dediš~ini mojega kraja” Ekskurzija v München in Dingfolding Borzne vesti Nova u~benika Lesarske zalo`be Tehnologija lesa 2 in Tehnologija lesa 3 Gabrijela Novak: Papir, karton, lepenka Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Mitja STROHSACK Franci POHLEVEN Primo` GARAFOL Mirko TRATNIK Leon OBLAK Niko TORELLI Franci DAGARIN Nada SLOVNIK Stojan KOKOŠAR Bojan KOVA^I^ Fani POTO^NNIK Viktor ADAMI^ Ciril MRAK Franc MIKLAVC Franc MIKLAVC Franc POHLEVEN Vida KO@AR Lojze NOVAK 43 45 49 54 57 58 59 60 v-viii 62 63 66 67 68 69 70 71 72 Leon OBLAK 74 Mateja MEZGEC-PIRJEVEC 75 76 Mirko GERŠAK Vesna TIŠLER 77 78 79 LES wood 51 (1999) 3 Contents 42 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 51, No 3/99 Contents Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Metal carboxylates for preservation of wood against insects Layout planning at intermittent process Establishing of critical ecological problems and definition of environmental protection strategy in timber industry companies with ABC analysis Franc POHLEVEN Primo` GARAFOL Mirko TRATNIK Leon OBLAK 45 49 54 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE, Karlovška 3, 1000 LJUBLJANA organizira v okviru izobraževalne dejavnosti za lesarje ZAČETNE IN NADAUEVALNE TEČAJE AUTOCAD 14 Začetni tečaj AutoCAD 14 je namenjen 2D risanju. Obsega 16 šolskih ur (4 dni). Teoriji je namenjenih 6 ur, ostale ure imajo poudarek na praktičnem delu. Na koncu tečaja udeleženci praktično delo tudi izpišejo. Nadaljevalni tečaj AutoCAD 14 je namenjen modeliranju oz. 3 D risanju. Tečaj obsega 16 šolskih ur (4 dni). Poudarek je na praktičnem delu. Udeleženci spoznajo ukaze za izdelavo žičnih in ploskovnih modelov ter polnih objektov. Decembrski roki tečajev so zasedeni, imamo pa še prosta mesta za začetni in nadaljevalni tečaj meseca januarja 1999. Vsebina programa je prilagojena lesarski stroki. Poučevanje je vezano na računalniško opremo in poteka v učilnici podjetja za računalniško grafiko in izobraževanje. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku in prejme skripta v slovenščini in disketo s predlogo. V eni skupini je 6 tečajnikov. Poučevanje je namenjeno vodjem priprave dela, tehnologom in konstruktorjem, oblikovalcem pohištva, predavateljem srednjih in visokih šol, oz. vsem strokovnjakom, ki so vključeni v proces izdelave proizvodne in prodajne tehnične dokumentacije. Po končanih začetnih in nadaljevalnih tečajih bomo organizirali nove tečaje za delo s programi, ki pomenijoo nadgradnjo AutoCADa 14. Prijave sprejemamo na naslov Zveza lesarjev Slovenije, Karlovška 3, 1000 Ljubljana. Tel.: 061 121 46 60, fax.: 061 121 46 64. Kontaktni osebi : Ciril MRAK, Stane KOČAR LES wood 51 (1999) 3 Uvodnik 43 Pustimo ~asu ~as Mitja STROHSACK, iur., direktor Ni potrebno, da ima ~lovek vede`evalske sposobnosti, ko govori o prihodnosti slovenskega in svetovnega gospodarstva: bitka na trgih bo namre~ vedno bolj huda in neizprosna, zmagovalci ne bodo imeli ~asa dolgo proslavljati svojih zmag. Res, temeljni problem sodobnega ~loveka je po mojem mnenju ~as, ki tudi sicer postaja na razli~nih koncih sveta, na neki na~in razli~en (relativen). V razvitem svetu so dogodki zgoš~eni, v~asih celo hkratni, medtem ko se na drugem koncu sveta v istem ~asu ne zgodi ni~... Morda se bralcem revije, katere temeljni namen je pisati strokovne ~lanke o dogajanjih v lesarski stroki, zdi uvod nekoliko nenavaden. Nenavaden tudi zato, ker lesarji po mnenju mnogih, tudi odlo~ujo~ih ljudi pri nas, nekako spadamo v tisti del industrije, ki razmišlja prepo~asi, oportuno in zato neperspektivno. Na sre~o to ni tako, saj se prakti~no na novo strukturirana slovenska lesna industrija (od malih, srednjih do velikih podjetij) hitro odziva na spremembe modernega ~asa in se zaveda problemov jutrišnjega dne. Skoraj ne poznamo podjetja, ki se ne bi pripravljalo na izzive kljub vsemu prelomnega leta 2000 (informacijski kolaps) in za njim, ko še bolj izrazito poudarjamo znanje in razvoj tako v tehnologiji kot proizvodih. Poudarki na ekološki problematiki so tako ali tako `e tema vsakodnevnih sestankov in na~rtovanj. Zato tudi ne presene~a veliko število podjetij, ki se lahko pohvalijo z razli~nimi vrstami standardov ISO. Eno teh podjetij je tudi Brest iz Cerknice, ki je pre`ivelo skorajda klasi~no pot propadanja ve~jih sistemov v lesnopredelovalni industriji. Ve~ji del, to je tovarna pohištva v Cerknici, je zrasel na novih temeljih, ki slonijo na treh to~kah razvoja, ki so: razvoj organizacije in kadrov, razvoj tehnologije in razvoj trgov. Na vsakem od teh podro~ij dosega podjetje iz leta v leto boljše rezultate; med drugim je bilo `e drugi~ nominirano za nagrado znanega podjetja, ki pripravlja bonitetna poro~ila Dun & Brad-street, kot zaenkrat edino lesno podjetje med najboljšimi podjetji v Sloveniji s podro~ja kredibilnosti in poslovnega zaupanja. Prav na podro~ju korektnega poslovanja z vsemi našimi partnerji - v prvi vrsti z dobavitelji in kupci -`elimo ustvariti vzdušje visoke poslovne morale, ki je po našem mnenju eden od pomembnih atributov dolgoro~nejših poslovnih povezav in pot k laskavemu naslovu podjetja evropske poslovne odli~nosti. Pisarniški program NET 2000 - v središ~u dogajanja Pustimo ~asu ~as, je v tem primeru paradigma, katere vsebino je potrebno prilagoditi novim razmeram. Take spremembe so tudi pri nas, lesarjih, najte`je. LES wood 51 (1999) 3 Napovedi 44 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, Ljubljana, tel.: 061 121 46 60, fax.: 061 121 46 64 El.pošta: revija.les@ siol.net, http://www.zls-zveza.si Zveza lesarjev Slovenije in Gradbeni center Slovenije organizirata dne 31.3.1999 ob 10. uri v Gradbenem centru Slovenije, Dimi~eva 9, Ljubljana, posvet MONTA@NE-GOTOVE-HIŠE V SLOVENIJI Prireditev bo vodil @eljko VENE, univ. dipl. in`. gradb., Marles hiše Maribor 1. Uvodni pozdrav - direktor Gradbenega inštituta ZRMK, mag. Gojmir ^ERNE, univ. dipl. in`. gradb. 10.00 2. Proizvodnja in prodaja monta`nih hiš - Zveza lesarjev Slovenije, Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. 10.10 3. Predstavitev proizvajalcev hiš. 10.20 4. Vklju~evanje monta`ne gradnje v slovensko krajino: - Fakulteta za arhitekturo - prof.dr. Borut JUVANEC,univ. dipl. in`. arh., 11.00 - Urad za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor - dr. @iva DEU, univ. dipl. ing. arh., 11.20 - Urbanisti~ni inštitut Republike Slovenije - Ivan STANI^. univ.dipl.ing.arh. 11.40 5. Zagotavljanje kakovosti: Zavod za gradbeništvo Slovenije - Preiskave in kontrola kakovosti elementov monta`nih hiš, - Mag. Jelena SRP^I^, univ. dipl. in`. gradb., - Zavod za gradbeništvo Slovenije - Zrakotesnost obodnih površin, Friderik KNEZ, univ. dipl. in`. fiz. 11.55 Odmor 12.35 6. Energetska u~inkovitost in toplotno ugodje v lahkih stavbah: - Gradbeni inštitut ZRMK - dr. Marjana ŠIJANEC - ZAVRL, univ. dipl. in`. gradb. 12.55 7. Prednosti monta`ne gradnje: - predstavnik proizvajalcev hiš - Benedikt BORŠI^, dipl. ing. gradb. 13.15 8. Predstavitev dobaviteljev materialov in opreme. 13.30 9. Predstavitev projekta Postavitev vzor~nih hiš - mag. Silvija KOVI^, univ. dipl. in`. arh. 14.00 10. Mo`nosti kreditiranja gradnje hiš - Nova Ljubljanska banka, d.d. - mag.. Alenka Meja~-Krassnig, univ. dipl. ekon. 14.10 11. Oblike in na~ini zavarovanja monta`nih hiš - Zavarovalnica Triglav, direktor za premo`enjska zavarovanja - Mihael Ferlan, univ. dipl. ing. 14.30 12. Usmeritve in oblikovanje nadaljnjih aktivnosti. 14.45 Vabljeni: * Proizvodna in prodajna podjetja za monta`ne hiše in lesarska podjetja, * Dobavitelji materialov in opreme, * Fakulteta za arhitekturo, Zoisova cesta 12, Ljubljana, dr. Borut Juvanec * Urbanisti~ni inštitut Republike Slovenije, Jamova 18, Ljubljana, Ivan Stani~, univ.dia., * Stanovanjski sklad RS, Poljanska 31, Jani Vogelnik, univ.dia, * Stanovanjski sklad Ljubljanskih ob~in, Zadnikova 3, Joška Hegler, univ. dia, * Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, dr. @iva Deu, univ. dia * GZS-Splošno zdru`enje gradbeništva, Slovenska cesta, Borut Gršini~, dipl.oec., * Gradbeni center Slovenije, Dimi~eva 9, Ljubljana, mag. Silvija Koviè, * Gradbeni inštitut ZRMK, Dimi~eva 12, Ljubljana, mag. Gojmir Èerne, dr. Marjana Šijanec-Zavrl, * Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimi~eva 12, prof.dr. Miha Toma`evi~, * Nova Ljubljanska banka - mag. Alenka Meja~-Krassnig, dipl.oec., Jo`e Gašper Filipli~, dipl.oec., * Zavarovalnica Triglav, Premo`enjska zavarovanja, Mikloši~eva 19, Mihael Ferlan, dipl.ing., * Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred po`arom, Bogomir Zupan~i~, dipl.pravnik, * Projektanti, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo, lesarstvo, srednje lesarske in gradbene šole, Inspekt, * Delo, RTV, POP in ostali mediji. Kotizacije ni. Prijave sprejema tajnik Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK. LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 45 UDK: 630*845 + 630*841 Originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Kovinski karboksilati za zaš~ito lesa pred insekti Metal carboxylates for preservation of wood against insects Franci POHLEVEN*, Primo` GARAFOL** Izvle~ek Kovinski karboksilati so okolju prijazni in manj toksi~ni za ljudi. Imajo dobre fungicidne lastnosti in se `e po enem dnevu impregnacije fiksirajo v les. Topni so v lak bencinu in tudi v vodni raztopini amoniaka ter ne pove~ujejo gorljivosti impregniranega lesa. Manj pa so znane njihove insekticidne lastnosti. Zato smo ugotavljali insekticidne lastnosti bakrovega, cinkovega, in `elezovega naftenata, bakrovega(II) oktanoata ter bakrovega(II) 2-etilheksanoata pri 2 % koncentraciji kovine. Teste smo izvedli po evropskem in privzetem slovenskem standardu SIS EN 117 in SIS EN 46 s termiti vla`nega lesa (Retuculitermes lucifugus) oziroma z jaj~nimi li~inkami hišnega kozli~ka (Hylotrupes bajulus). Rezultati raziskave so pokazali, da so obravnavani kovinski karboksilati pri 2 % koncentraciji kovine u~inkoviti termiticidi in insekticidi. Klju~ne besede: termit vla`nega lesa, jaj~ne larve hišnega kozli~ka, zaš~ita lesa, kovinski karboksilati, insekticidi Abstract Metal carboxylates are considered as environment friendly wood preservatives and are less toxic for humans. They have good fungici-dal properties and are fixed into wood even one day after impregnation. They are soluble in white spirit as well as in aqueous ammonia solutions and do not increase flammability of impregnated wood. However, there are only few data on their insecticidal properties. Therefore, we studied insecticidal activity of copper, zinc and iron naphthenate, copper octanoate and copper 2-ethylhexanoate solutions with 2 w/w % concentration of metal. The tests were performed according to European and adopted Slovenian standards SIST EN 117 and SIST EN 46 with Reticulitermes lucifugus and Hylo-trupes bajulus, respectively. The results showed that the tested metal carboxylates are effective termiticides and insecticides. Key words: Reticulitermes lucifugus, Hylotrupes bajulus, wood preservation, metal carboxylates, insecticides 1. UVOD Kovinski karboksilati so spojine kar-boksilnih kislin in kovinskih elementov s splošno formulo M(O2CR)n. Pri tem simbol M ozna~uje kovino v oksidacij-skem stanju n, R pa organski radikal ene od karboksilnih kislin. ~e organski radikal vsebuje ve~ kot 6 do 7 ogljikovih atomov, govorimo o milih. Z besedo milo v o`jem pomenu ozna~u-jemo milo alkalijske kovine, pojem kovinsko milo pa uporabljamo za mila vseh ostalih kovin. Kemijske in fizikalne lastnosti karboksi-latov so odvisne od vrste kovinskega Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina Cesta VIII/34, Ljubljana Srednja lesarska šola, Škofja Loka, Kidri~eva 59, Škofja Loka atoma, karboksilatnega liganda, elek-trondonorskih ligandov, ki so vezani na kovinski atom, kakor tudi od strukture spojine. Za uporabo v zaš~iti je zelo pomembna biološka aktivnost kovinskih karboksilatov, dobro je znano fungicidno delovanje ionov nekaterih kovin prehoda kakor tudi nekaterih maš~obnih kislin (Schmid 1984). Kovinski karboksilati, z izjemo karboksila-tov alkalijskih kovin, v vodi niso topni, postanejo pa topni v vodnih raztopinah amoniaka (Pohleven s sod. 1994). Kovinske karboksilate dobimo z reakcijo vodnih ali alkoholnih raztopin odgovar-jajo~ih soli s stehiometri~no mno`ino kalijevega, natrijevega ali amonijevega karboksilata. Med kovinske karboksilate sodijo tudi kovinski naftenati, kot so Cu, Zn, Fe naftenati, kjer karboksilno komponen- to predstavljajajo naftenske kisline (zmesi razli~nih karboksilnih kislin, ki vsebujejo predvsem ciklopentanski in cikloheksanski obro~). Kovinske nafte-nate pripravimo z reakcijo odgovarja-jo~ih anorganskih spojin bakra, cinka ali `eleza z naftensko kislino, ki jo pridobivamo kot stranski produkt pri rafi-niranju nafte. Bakrov naftenat je sol naftenske kisline, pri ~emer ga proizvajajo tako, da bakrov oksid raztopijo v segreti naftenski kislini. Bakrov naf-tenat je bil prvi kovinski karboksilat uporabljen kot fungicid. Slaba stran naftenatov je, da so topni le v organskem topilu, da nekateri obarvajo les ter so nekompatibilni z nekaterimi površinskimi premazi. Bakrov naftenat so kot zaš~itno sredstvo za les poznali `e od leta 1889, vendar so bili prvi~ komercialno uporabljeni leta l911 na Danskem pod imenom Cuprinol (Cop- LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 46 per in oil). Od tam pa so jih leta 1920 zanesli na Švedsko in leta 1933 pa v Anglijo. V zadnjem ~asu pa uvajajo v zaš~ito lesa tudi kovinske karboksilate primarnih, sekundarnih in terciarnih kar-boksilnih kislin, kot so bakrov(II) hep-tanoat, bakrov(II) oktanoat, bakrov(II) nonanoat in bakrov(II) dekanoat in tudi cinkovi karboksilati (Pohleven in Petri~ 1992, 1995, 1996, Pohleven in sod. 1995). Vpliv nekaterih bakrovih in cinkovih karboksilatov na rast pisane ploskocevke (Trametes versico-lor) je bil ugotovljen in sicer bakrovi karboksilati s 7 do 10 ogljikovimi atomi in cinkov(II) propanoat bis(kofein)-hidrat, izkazujejo fungicidne lastnosti (Petri~ in sod. 1998). Kovinski karboksilati imajo dobre fun-gicidne lastnosti in se `e po enem dnevu impregnacije fiksirajo v les (Jur-jevi~ 1993, Lesjak 1994, Zagrušov-cem 1994, ^op 1994, Gu~ek 1995). Topni so v lak bencinu in tudi v vodni raztopini amoniaka ter ne pove~ujejo gorljivosti impregniranega lesa (Štan-gelj 1994). Manj pa so znane njihove insekticidne lastnosti. Zato smo dolo-~ali termiticidno in insekticidno u~in-kovitost bakrovega, cinkovega, `ele-zovega naftenata, bakrovega(II) okta-noata ter bakrovega (II) 2-etilhek-sanoata. Teste smo izvedli po privzetem slovenskem standardu SIST EN 117 s termitom vla`nega lesa (Retic-ulitermes lucifugus) in evropskem standardu EN 46 z jaj~nimi li~inkami hišnega kozli~ka (Hylotrupes bajulus). 2. MATERIALI IN METODE 2.1. Izdelava vzorcev za testiranje Vzorce lesa smo pripravili iz zdravega borovega lesa pravilne anatomske zgradbe, brez gr~, smolnic in poškodb, kot predpisujeta normi EN 46 in SIST EN 117, dimenzije 50mm x 25mm x 15mm. Izrezati smo jih morali tako, da so bile letnice ~im bolj vzporedne in so v aksialni smeri potekale pod kotom 45±15. Sledilo je kondicioniranje vzorcev v normalni klimi. Pred pri~et-kom potapljanja smo zra~no suhe vzorce oštevil~ili in stehtali na 0,01 g na- Preglednica 1. Kovinski karboksilati, uporabljeni za testiranje termiti-cidne in insekticidne u~inkovitosti Zaš~itno sredstvo Dele` kovine Topilo Barva v raztopini (%) raztopine bakrov naftenat 2 lak - bencin zelena cinkov naftenat 2 lak - bencin brezbarvna `elezov naftenat 2 lak - bencin rjava bakrov(II) oktanoat 2 vodna razt. NH zelena 3 bakrov(II) 2-etilheksanoat 2 vodna razt. NH modra 3 plastike, dimenzij 16 x 9 x 10 cm. V testni posodi je bilo gojiš~e iz 4 do 6 cm debele plasti ver-mikulita, katerega velikost delcev je bila od 1 do 3 mm. Standard SIST EN 117 predpisuje 300 % vla`nost vermikulita, vendar obstaja pri taki vla`nosti velika nevarnost plesnenja in pogina termitov. Zato smo na 120 g ver-mikulita dodali 200 g vode, pri ~emer je to predstavljalo le 166,67 % vla`nost, kar je še vedno predstavljalo ustrezno vla`nost tan~no (da smo lahko kasneje dolo~ili za `ivljenje. Na sredini o`je stranice navzem zaš~itnega sredstva). testirne posode smo stekleni valj pre- mera 20 mm, višine 20 mm in debe-2.2. Priprava raztopin line stekla 1 mm potisnili do polovice v vermikulitsko podlago, tako da je bil 2 Najprej smo sintetizirali potrebne ko- do 3 mm stran od stene posode. V li~ine bakrovega(II) oktanoata in bak- vsako posodo smo vstavili 300 oseb-rovega(II) 2-etilheksanoata, nato pa kov tako, da smo formirali kolonijo, v pripravili raztopini z 2 % dele`em ko- kateri je bilo 3 % vojakov, 4 % nimf, vine bakra za impregnacijo lesa. Sle- ostali pa so bili delavci. Po štirih dneh dila je impregnacija vzorcev (pregled- smo na stekleni valj polo`ili vzorec nica 1). lesa. Testiranje je potekalo v gojitveni komori pri temperaturi 26 do 28 °C 2.3. Impregniranje testnih ±1 °C in najmanj 75 % relativni vla`- vzorcev nosti zraka. Kakor predpisuje SIST EN 117 standard traja poskus osem ted-Po pet lesnih vzorcev smo potapljali nov, vendar pa ga lahko prekinemo, ~e tako, da smo jih zlo`ili v ~aše, prekrili bi prišlo do pogina termitov `e prej. Po z mre`ico, obte`ili in dolili izbrano koncu testiranja smo termite prešteli in zaš~itno sredstvo. Pet vzorcev pa je vizualno ocenili stopnjo poškodovano-ostalo nezaš~itenih, saj so nam slu`ili sti vzorcev lesa. za kontrolo (potapljali smo jih v topilu lak bencinu). Potapljanje je trajalo Vizualna ocena vzorcev: štiriindvajset ur. Po potapljanju smo vzorce popivnali in jih stehtali na 0,01 Znake napada termitov smo razvrstili g natan~no. Sledilo je trideset dnevno na podlagi oblike, lokacije, obsega in kondicioniranje pri sobni klimi (tem- globine poškodb. Stopnjo oziroma peraturi 20±2 °C in 65±5 % relativni intenzivnost napada ozna~ujemo po vla`nosti) in ob~asnim sušenjem z ven- SIST EN 117 z vrednostmi od 0 do 4, tilatorjem. pri ~emer pomeni: 0 napada oziroma poškodb ni bilo, 3. TESTIRANJE TERMITICIDNOS- 1. poizkus napada: površinska nagri-TI IN INSEKTICIDNOSTI zenost, ki je premajhna, da bi jo lahko merili ali pa sega do globine 3.1. Testiranje termiticidnosti 0,5 mm ter je le na treh mestih površine, od katerih so poškodbe v Testiranje smo izvedli po evropskem premeru manjše od 3 mm, standardu EN 117 oziroma privzetem 2. šibak napad: površinske poškodbe Slovenskem standardu SIST EN 117. do 1,0 mm ali posamezni rovi do 3 Standard sicer predpisuje Reticulitermes mm, na manj kot 10% površine santonensis, mi pa smo za testiranje vzorca, uporabili termite vla`nega lesa (Reti- 3. srednje mo~an napad: površinske culitermes lucifugus Rossi), ki smo jih poškodbe do 1,0 mm na ve~ kot prinesli iz Pirana. Testne posode, v ka- 10% površine vzorca ali posamezni terih smo izvedli testiranje, so bile iz hodniki od 1 do 3 mm globoko, LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 47 vendar ne prehajajo skozi vzorec; v kolikor so rovi globlji brez komorc v notranjosti vzorca, 4. mo~an napad: erozija na ve~ kot 10 % površine vzorca ali poškodbe globlje od 3 mm, tvorijo pa se tudi komorce v notranjosti vzorca, po videzu poškodb lahko sklepamo na visoko stopnjo razkroja. 3.2. Testiranje insekticidnosti Testiranje insekticidnosti je potekalo po normi EN 46 (European standard EN 46). Za testiranje smo uporabili jaj~ne li~inke hišnega kozli~ka (Hylo-trupes bajulus L.), ki smo jih dobili iz instituta Bundesanstalt für Materialforschung und -prüfung iz Berlina (BAM). Na lesne vzorce smo stekleno ploš~ico dimenzij 50 x 25 x 0,35 mm pritrdili s parafinom na slede~i na~in: stekleno ploš~ico smo polo`ili na vzorec ter s treh strani potopili v raztopljen parafin. Ko se je parafin strdil, je ploš~ica ostala pritrjena na vzorcu. Med vzorec in stekleno ploš~ico smo vstavili 10 jaj~nih li~ink hišnega koz-li~ka. Testiranje je 12 tednov potekalo v gojitveni komori pri temperaturi 23 °C ± 1 °C in najmanj 75 % ± 5 % relativni zra~ne vla`nosti. V kolikor bi ugotovili pogin vseh jaj~nih li~ink, bi poskus lahko prekinili tudi `e prej (po štirih tednih testiranja). Zato smo ves ~as testiranja dnevno spremljali stanje li~ink. Na koncu testiranja smo vzorce temeljito pregledali in prešteli mrtve oziroma pre`ivele li~inke, rezultate pa podali v procentu pre`ivetja. 4. REZULTATI IN DISKUSIJA 4.1. U~inkovitost kovinskih karboksilatov pri preventivni zaš~iti lesa pred termiti vla`nega lesa (Reticulitermes lucifugus) Termiticidna u~inkovitost bakrovega, cinkovega, `elezovega naftenata pri 2 % koncentraciji se je izkazala `e kmalu, saj je `e po 12 dneh testiranja prišlo do prvih poginov, število poginulih osebkov po kon~anem testiranju pa je bilo v vseh treh primerih skoraj 99 %. Poškodbe na vzorcih, oziroma ocenjene stopnje napada nam ka`ejo na uspešno delovanje Cu in Zn nafte-natov. Le pri vzorcih, ki so bili zaš~i-teni s Fe naftenatom, je bila stopnja napada višja (preglednica 2). Termiticidno u~inkovitost bakrovega in cinkovega naftenata pri razli~nih koncentracijah in navzemih so ugotavljali tudi drugi raziskovalci. Ugotovili so, da 2 % koncentracija bakrovega in cinkovega naftenata deluje dovolj u~inkovito proti termitom, seveda pri ustreznem navzemu. S postopkom premazovanja mora biti navzem za cinkov naftenat minimalno 300 ml/m2 (Hilditch in sod. 1983, Tsunoda in sod. 1991, Grace in sod. 1993). Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da imata bakrov(II) oktanoat in bakrov(II) 2-etilheksanoat celo boljšo termiticidnost kot bakrov, cinkov in `elezov naftenat. Število mrtvih osebkov je bilo okoli 99 %, stopnjo poš- kodb smo ocenili z ni~, kar pomeni, da napada ni bilo. Primerjano študijo odpornosti lesa zaš~itenega s CCA solmi in borovo kislino na termite vla`nega lesa sta ugotavljala Mankowski in Morrell (1993). Ugotovila sta, da je zaš~ita lesa z borovo kislino le nekoliko manj u~inkovita, kakor zaš~ita s CCA solmi, je pa z vidika varstva okolja in zdravja ~loveka primernejša. 4.2. U~inkovitost kovinskih karboksilatov pri preventivni zaš~iti lesa pred jaj~nimi li~inkami hišnega kozli~ka (Hylotrupes bajulus) Pri testiranju insekticidnosti z jaj~nimi li~inkami hišnega kozli~ka, smo ugotovili podobno u~inkovitost kot pri testiranju termiticidnosti. Bakrov in cin-kov naftenat ter bakrov(II) oktanoata in bakrov(II) 2-etilheksanoat so pokazali dobre insekticidne lastnosti, nekoliko manj u~inkovit pa je bil `elezov naftenat (preglednica 2). U~inkovitost cinkovega naftenata na jaj~ne li~inke hišnega kozli~ka je prou~eval tudi Hilditch s sodelavci (1983). Ugotovili so, da mora biti navzem za cinkov naftenat minimalno 16,4 do 32 kg/m3, postopek zaš~ite pa potapljanje. Pri naših testiranjih smo s potapljanjem dosegli precej višji navzem, kar je prikazano v preglednici 2. Dobre termiticidne in insekticidne lastnosti bakrovega(II) oktanoata ter bak-rovega(II) 2-etilheksanoata lahko pripišemo delovanju Cu(II) ionov, kot tudi insekticidnim in termiticidnim lastnostim karboksilnih kislin z 8 do 10 ogljikovimi atomi. U~inkovitost kovinskih karboksilatov je odvisna še od vrste liganda, ki je vezan na centralni atom, dol`ine in razvejanosti verige maš~ob-ne kisline, koncentracije in navzema. U~inkovitost naftenatov pa je odvisna tudi od naftenske kisline in njene kemijske strukture (Schultz in sod. 1996). SKLEPI Na podlagi rezultatov testiranja smo ugotovili, da so bakrov in cinkov naf-tenat ter bakrov(II) oktanoat in bak- Preglednica 2. Povpre~ne vrednosti u~inkovitosti kovinskih karboksilatov na termite vla`nega lesa in na jaj~ne li~inke hišnega kozli~ka Zaš~itno sredstvo Dele` kovine Navzem Termiti Jaj~ne li~inke v sredstvu zaš~itenega sredstva vla`nega lesa hišnega kozli~ka pre`ivetje stopnja napada pre`ivetje % g kg/m3 % % Cu naftenat 2 1,706 90,980 1,66 0 0 Zn naftenat 2 1,550 82,770 1,53 1 6 Fe naftenat 2 1,516 80,853 1,13 2 14 Cu(II) oktanoat 2 4,862 295,31 0,867 0 0 Cu(II) 2-etilheksanoat 2 5,186 276,60 1,067 0 0 nezaš~iten vzorec- kont. 85,3 4 74 LES wood 51 (1999) 3 rov(II) 2-etilheksanoat pri 2 % koncentraciji kovine u~inkovita termiticidna sredstva. Slabše rezultate smo dobili le pri vzorcih, ki so bili zaš~iteni z `ele-zovim naftenatom. Poškodbe smo ocenili z drugo stopnjo napada. Pri testiranju insekticidnosti z jaj~nimi li~inkami hišnega kozli~ka, smo ugotovili podobno u~inkovitost bakrovega, cinkovega in `elezovega naftena-ta, bakrovega(II) oktanoata ter bakro-vega(II) 2-etilheksanoata, kot pri testiranju termiticidnosti. Tako lahko za-klju~imo, da so bakrovi in cinkovi kar-boksilati najbolj u~inkoviti, nekoliko slabše pa termiticidno in insekticidno delujejo `elezovi karboksilati. LITERATURA 1. ^op, S. 1994. Dolo~anje izpirljivosti bakrovih karboksilatov iz lesa. Visokošolska diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 58s. 2. European standard EN 46. 1988. Wood preservatives - Determination of the preventive action against recently hatched larvae of Hylotrupes bajulus (Linnaeus) (Laboratory method). 11s. 3. Grace, K.J., Yamamoto, R.T., Laks, P.E. 1993. Evaluation of teh termite resistance of wood pressure treated with cooper naphthenate. Forest Products Jurnal, 43:11/12, 72-75. 4. Gu~ek, A. 1995. Biološka u~inko-vitost cinkovih karboksilatov na rast glive pisane ploskocevke Trametes versicolor. Višješolska diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 38s. 5. Hilditch, E.A., Sparks, C.R., Wor-ringham, J.H.M. 1983. Further developments in metallic soap based wood preservatives. Rec. B.W.P.A. Convention, 10s. 6. Jurjevi~, B. 1993. Biološka aktivnost cinkovih karboksilatov na rast gliv, testirana s standardno in mini Raziskave in razvoj blok test metodo. Višješolska diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 33s. 7. Lesjak, M. 1994. Preizkušanje fun-gicidnosti bakrovih, cinkovih in `e-lezovih naftenatov z lesnimi glivami. Višješolska diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 30s. 8. Mankowski, M.E., Morrell, J.J. 1993. Resistance of dampwood termites to preservative treated wood. Forest Products Journal, 43:9, 58-60. 9. Petri~ M., Pohleven, F., Turel, I., Šegedin, P., White, A.J.P., Williams, D.J. 1998. Complexes of copper(II) carboxylates with 2-aminoethanol - syntheses, characterization and fungicidal activity; crystal structure of Cu(O2CC8H17)2(NH2C2H4OH)2 Polyhedron, 17, 2/3, , 255-260. 10.Pohleven, F., Petri~ M. 1992. Ekološke perspektive zaš~ite lesa pred škodljivci. Nova proizvodnja, 43:3, 94-98. 11.Pohleven, F., Petri~ M. 1995. Biološka u~inkovitost kovinskih karboksilatov. V: 2. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Radenci, februar, 1995. Zbornik predavanj in referatov s posvetovanja, Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana, 305-310. 12.Pohleven, F., Petri~ M., Šentjurc, M., Dagarin, F. 1994. Investigations of Ammoniacal Copper (II) Octanoate in Aqueous Solutions and its Determination in Impregnated Wood. Holzforschung, 48:5, 371-374. 13.Pohleven, F., Petri~ M., Šegedin, P. 1995. Kovinski karboksilati in zaš~ita lesa. V: 1. Slovenski kemijski dnevi, Maribor, september, 1995. Zbornik referatov s posvetovanja, Slovensko kemijsko društvo Maribor, 66-73. 48 14.Pohleven, F., Petri~ M. 1996. Metal carboxylates for wood pest control. IRG/WP 96-30109, 7s. 15.Schultz T.P., Nicholas, D.D., Ingram, L.L., Fisher, T.H. 1996. Preliminary study of teh fungicidal and structural variability in copper naphthenates and naphthenic acids. IRG/WP 96-30114, 6s. 16.Slovenski standard SIST EN 117. 1995. Zaš~itna sredstva za les -Dolo~anje toksi~nih vrednosti za Reticulitermes santonensis de Fey-taud - laboratorijska metoda. 9s. 17.Štangelj, A. 1994. Vpliv zaš~itnih sredstev za les na osnovi karboksi-latov na gorljivost lesa. Višješolska diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 38s 18.Tsunoda, K., Sakurai M. 1991. Laboratory evaluation of metallic naphthenates as wood preservatives. IRG/WP 91-3654, 10s. 19.Zagruševcem, E. 1994. Preizkušanje fungicidnosti posameznih komponent zaš~itnih sredstev na osnovi karboksilatov. Višješolska diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 32s. Opravi~ilo V zadnji številki (1-2/99) je na strani 18 pri ~lanku prof. dr. Ni-ka Torellija Beli les in beli lesovi prišlo do pomote pri podnapisih. Zamenjana sta podnapisa pod slikama št. 2 in 3. Bralcem se za napako iskreno opravi~ujemo. Uredništvo LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 49 UDK: 674:658.5 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Razmeš~anje delovnih naprav pri delavniškem proizvodnem na~inu (layout planiranje) Layout planning at intermittent process Mirko TRATNIK* Izvle~ek V prispevku so prikazane nekatere metode razmeš~anja delovnih naprav (Layout planiranje), ki jih lahko uporabljamo pri ti. delavniškem proizvajalnem na~inu (prekinjan proces, serijska proizvodnja). Podrobno obravnavamo primer izboljševalnega hevristi~nega postopka, kjer s postopno sistemati~no zamenjavo parov delovnih naprav na mo`nih razmestitvenih lokacijah iš~emo rešitev, ki je boljša od izhodiš~ne. Kot kvantitativni kriterij za presojo ekonomskih u~inkov razmeš~anja jemljemo skupne spremenljive transportne stroške med delovnimi napravami, v dolo~enem ~asovnem razdobju transportiranih koli~in materialov, obdelovancev in polizdelkov. Metoda je uporabna tudi za na~rtovanje razmeš~anja strojev in naprav v nekaterih specifi~nih lesnoindustrijskih proizvodnjah. Klju~ne besede: Layout planiranje, delavniški proizvajalni na~in, kvadratni problem razmeš~anja naprav, hevristi~ni postopki razmeš~anja naprav Abstract In the article some layout planning methods, which are useful at so called intermittent processes, are presented. We discussed in details about improved heuristic treatment where with progressive sistema-tic exchange pairs of working devices on strong displaceable locations we are looking for a solution, which is better than starting one. As qantitative criterion for audit of economical effect of displacement we are taking whole changeable transportation costs between working devices in determined time period of transportation quantities of materials, workpieces and halfproducts. Method is also useful for planning of displacing machines and devices in some specific timber industry productions. Keywords: Layout planning, intermittent process, square problem of displacing devices, heuristic methods of displacing devices 1. UVOD S smotrnim razmeš~anjem delovnih naprav (strojev, tehnološke opreme) npr. znotraj tovarniške hale, poskušamo ~im bolj zni~ati stroške ravnanja z materialom, torej spremenljive stroške transporta materialov, obdelovan-cev in polizdelkov med delovnimi napravami. Na~in razmeš~anja delovnih naprav pa je v veliki meri pogojen tudi z vrsto proizvodnje. Glede na tok izdelkov razlikujemo linijsko (teko~o), prekinjano (serijsko, delavniško) in projektno (posami~no) proizvodnjo; glede na na~in naro~anja izdelkov pa izdelavo izdelkov na zalogo ter izdelavo izdelkov po naro~ilu kupcev. ^e Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1001 Ljubljana, Slovenija, E - mail: MIRKO TRATNIK@ UNI-Lj.SI prou~ujemo proizvodni proces v konkretnem industrijskem podjetju, imamo v najve~ primerih opravka z ve~ raznovrstnimi organizacijskimi tipi proizvodnje. Tako lahko npr. nekatere izdelke, ki jih potrebujemo v velikih koli~inah za nadaljnje stopnje izdelave, izdelujemo po linijskem sistemu (sistemu teko~e) proizvodnje, druge vrste, po katerih povpraševanje zelo niha, lahko izdelujemo v razli~nih oddelkih po prekinjanem (delavniškem) proizvodnem na~inu, kon~no monta`o izdelkov pa lahko npr. opravljamo v ve~ proizvodnih celicah. Ti proizvodni na~ini znotraj posameznega podjetja so lahko medsebojno povezani z materialnimi in informacijskimi tokovi. Kadar istovrstna delovna sredstva (stroje, delovne naprave), s katerimi opravljamo enake tehnološke operacije, prostorsko zdru`ujemo v oddelke oz. “delavnice”, govorimo o operacijskem tipu proizvodnje. Zanj je zna~il-no, da je proizvajalni proces ob~asno prekinjan (an. intermittent process) zaradi proizvodnje posameznih serij istovrstnih izdelkov, zato tovrstni proizvajalni na~in imenujemo tudi serijska proizvodnja. Ker istovrstna delovna sredstva prostorsko zdru`ujemo v oddelke oz. delavnice (an. work centers, nem. die Werksttäte), imenujemo ta proizvajalni na~in tudi delavniški (an. job shop, nem. die Werkstattproduktion). Na sliki 1 je predstavljen delav-niški proizvajalni na~in. Delovne naprave (stroji) za opravljanje tehnoloških operacij stru`enja (S), vrtanja (V), rezkanja (R) in brušenja (B) so prostorsko zdru`ene v štirih oddelkih (delavnicah). Shematsko je prikazan materialni tok za dve skupini obdelovan-cev. Prvo skupino (serijo) tvorijo obde-lovanci, na katerih moramo opravljati LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 50 vse štiri tehnološke operacije v naslednjem zaporedju {S, V, R, B}, drugo skupino pa obdelovanci, na katerih opravljamo samo tri tehnološke operacije v naslednjem zaporedju {S, R, B}. Prostorska razporeditev oddelkov (delavnic) bolj ustreza prvi skupini ob-delovancev, ker se zahtevano zaporedje opravljanja tehnoloških operacij ujema s prostorskim razporedom oddelkov in je zaradi tega materialni tok enosmeren, gladek, brez povratnih transportov. Pri drugi skupini pa se morajo obdelovanci po tehnološki operaciji rezkanja (R) vra~ati v nasprotni smeri na operacijo (V). Delavniški proizvajalni na~in je zelo prilagodljiv (fleksibilen), tako glede mo`nosti proizvajanja pestrega proizvodnega sortimenta kakor tudi glede velikosti proizvodnih serij, je pa v primerjavi z drugimi proizvajalnimi na~ini (npr. v primerjavi z linijsko, mno`insko proizvodnjo) ekonomsko manj u~inko-vit. Zaradi prekinjanih operacij proizvodne zmogljivosti ne morejo biti polno izkoriš~ene, visoke so vmesne zaloge obdelovancev in polizdelkov in daljši so tudi izdelavni ~asi za izdelavo enote izdelka v okviru posamezne proizvodne serije. Zaradi tega je izredno pomembno, na kakšen na~in v posameznih delavnicah (oddelkih) prostorsko razmeš~amo raznovrstne delovne naprave (an. facilities, nem. die Betriebsmittel, die Betriebseinheiten). Pri razmeš~anju delovnih naprav lahko upoštevamo kvantitativne kriterije razmeš~anja, ki so dolo~eni z merljivimi veli~inami, kot so npr.: stroški ravnanja z materialom, transportni stroški ipd., ali pa kvalitativne kriterije, v tistih primerih, ko med “napravami” ne moremo dolo~iti mer- Ijivega toka materiala, gostote toka zaposlenih ipd. Metode razmeščanja naprav, ki temeljijo na kvantitativnih kriterijih odločanja, se seveda razlikujejo od metod, pri katerih uporabljamo kvalitativne kriterije odločanja. 2. KVADRATNI PROBLEM RAZMEŠČANJA NAPRAV Za delavniški način proizvodnje, ki ga načrtujemo na novo, moramo na najboljši možni način razmestiti n delovnih naprav določene vrste (skrajšano naprav N), na n možnih mest, mikro-lokacij (skrajšano L) npr. v proizvodno halo, tako da je na možno lokacijo L lahko razporejena samo po ena naprava N. Kot kvantitativni kriterij razmeščanja naprav uporabimo skupne spremenljive transportne stroške med delovnimi napravami, v določenem časovnem razdobju transportiranih količin surovin, obdelovancev in polizdelkov. Najboljša naj bo tista razmestitev naprav, pri kateri bodo skupni spremenljivi transportni stroški materialnih tokov med delovnimi napravami N, razmeščenimi na posamezne možne lokacije L, čim nižji oz. po možnosti najnižji. Delovne naprave N lahko simbolizirajo stroje in naprave, ki jih razmeščamo znotraj oddelka/-delavnice; lahko tudi oddelke/delavnice, ki jih umeščamo v tovarniško halo; lahko so raznovrstna skladišča znotraj tovarniškega tlorisa ipd. Transportno razdaljo med lokacijama L k in L l označimo z d kl , ki je lahko izmerjena kot najkrajša zračna (evklid-ska) ali pa kot pravokotna razdalja. Zaradi poenostavitve na začetku domnevamo, da so vse lokacije L, kamor lahko razmeščamo naprave N, enako Preglednica 1. Matrika razdalj (v metrih) velike in da so pravokotne oblike, razdalje d pa naj bodo pravokotne raz-kl dalje med te`iš~em lokacije L in k te`iš~em lokacije L . Razdalje med l posameznimi pari lokacij lahko pri-ka`emo z matriko razdalj, kakršna je za naš namišljeni primer prikazana v preglednici 2. Med posameznimi N je evidentiran tok materiala (surovin, obdelovancev in polizdelkov) v nekem ~asovnem razdobju (npr. dnevno, tedensko, me-se~no, letno), kar je razvidno iz matrike transportiranih koli~in med napravami N. Obseg pretokov materialov med posameznimi N je znan; lahko ga npr. ocenimo na temelju na-~rtovane/planirane koli~ine proizvodov oz. proizvodnega sortimenta in preteklih izkušenj; prika`emo ga v matriki transportiranih koli~in. Za naš namišljeni primer so podatki o trans-portiranih koli~inah materialov zbrani v preglednici 2. Preglednica 2. Matrika transportiranih koli~in (v tonah) Slika 1. Tok materiala za dve skupini (seriji) obdelovancev pri delavniškem na~inu proizvodnje Poznamo tudi spremenljive transportne stroške, ki zavisijo od vrste uporabljenega transportnega sredstva; izra`amo jih v denarnih enotah za ko- LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 51 li~insko enoto, transportirano na enoto razdalje. V primeru, da za vse premike materialov med napravami uporabljamo istovrstna transportna sredstva, so spremenljivi transportni stroški proporcionalni s (transportnimi) razdaljami med napravami N, lociranimi na lokacijah L. Višina skupnih spremenljivih transportnih stroškov se torej spreminja le odvisno od na~ina razporejanja naprav N na mo`ne lokacije L. ^e izhajamo iz podatkov, zbranih v matrikah razdalj in transporti-ranih koli~in, in vzamemo, da znašajo spremenljivi transportni stroški za fi-zi~no enoto transportirane koli~ine na enoto razdalje 1 DE (denarno enoto), lahko za izhodiš~ni razpored naprav N na lokacijah L {N1-L1, N2-L2, N3-L3, N4-L4, N5-L5, N6-L6} izra~unamo skupne spremenljive transportne stroške z mno`enjem elementov matrike razdalj (zbranih v preglednici 1) in elementov matrike transportiranih koli~in (zbranih v preglednici 2). Rezultat je prikazan v matriki transportnih stroškov (v preglednici 3); skupni spremenljivi transportni stroški za navedeni namišljeni izhodiš~ni razpored naprav znašajo 18240 DE. Preglednica 3. Matrika spremenljivih transportnih stroškov za izzhodiš~ni razpored naprav cij = spremenljivi transportni stroški za koli~insko enoto na enoto razdalje transportirane koli~ine, v DE. Minimizirati moramo skupne spremenljive transportne stroške vseh materialnih pretokov med vsemi napravami N. Spremenljivi transportni stroški cij za transport ene koli~inske enote med napravama Ni in Nj pa zavisijo le od lokacije naprav, ki pa še ni znana. Za dolo~anje stroškovno najbolj ugodnega razporeda naprav moramo ciljno funkcijo (1) preoblikovati v funkcijo, ki upošteva lokacijo posameznih naprav. Transportne stroške med dvema napravama N lahko dolo~imo, ~e poznamo njuno medsebojno oddaljenost, to pa je mo`no samo v primeru, ~e lahko vsako napravo razporedimo na dolo~eno, eno samo potencialno mesto, lokacijo. Uvedemo spremenljivko u , ki ima vrednost 1 v pri-ik meru, ~e je naprava Ni na lokaciji Lk . Transportne stroške med napravama Ni in Nj, ki sta locirani na Lk in Ll, lahko definiramo z naslednjo ena~bo: upoštevaje naslednje omejitve: IX = 1 k=l u. ^{0,1} k = 1,2,...,J, i = 1,2,...,I, i = l,2,...,l; k = 1,2,...,J. (4) (5) (6) Pri tem so podatki: cij = c * dkl * uik * uij, kjer je (2) Z elementov matrike = 18240 DE Če pa želimo določiti stroškovno najbolj ugodno tj. optimalno razmestitev naprav N, moramo poiskati minimum naslednje ciljne funkcije [2]: Min. Z = lŽmrcs, kjer je (1) mij= transportirana količina (surovin, obdelovancev, polizdelkov) med napravama N, in N;, c = spremenljivi transportni stroški za koli~insko enoto na enoto razdalje transportirane koli~ine, v DE, dkl = razdalja med lokacijama Lk in Ll, uik = 1, ~e se naprava Ni nahaja na lokaciji Lk, ujl = 1, ~e se naprava Nj nahaja na lokaciji L . l Pri odlo~anju o stroškovno najbolj ugodni razmestitvi delovnih naprav moramo dolo~iti spremenljivke uik. Rešitev problema optimalne razmestitve n naprav na n mo~nih lokacijah je mo~na s t. i. kvadratnim modelom razmeš~anja naprav [2], ki je v nadaljevanju prikazan kot “model LAYOUT”. Model LAYOUT Minimiziraj ciljno funkcijo (3) I I J J ■T. I I I m -c-du-u^-iij i=l j=i,j*ik=ll=l,I*k c = spremenljivi transportni stroški za količinsko enoto na enoto razdalje transportirane količine, v DE, dk, = razdalja med lokacijama Lk in I, J = število delovnih naprav, ki jih razmeščamo oz. število možnih lokacij; I = J, mi: = transportirana količina materiala (surovin, obdelovancev, polizdelkov) med napravama Ni in in spremenljivke uik = 1, v primeru, da lahko napavo Ni razmestimo na mesto Lk, uik = 0, v vseh preostalih primerih. Rešitev problema najugodnejše razmestitve naprav je zaradi množice res-trikcij (omejitev), ki jih moramo upoštevati pri reševanju praktičnih problemov razmeščanja, težko rešljiv problem. Zaradi tega so razvili številne hevristične postopke [1, 2, 3, 4, 5]. 3. HEVRISTIČNI POSTOPKI RAZMEŠČANJA, PRI ENAKI VELIKOSTI VSEH MOŽNIH LOKACIJ Razlikujemo dva postopka, prvega imenujemo otvoritveni postopek, s katerim oblikujemo neko začetno dopustno razmestitev naprav, in izboljše-valni postopek, s katerim postopoma iščemo izboljšavo neke že znane izhodiščne razmestitve naprav. Domnevamo (zaradi poenostavitve), da so vse možne lokacije L, kamor lahko razmeščamo naprave N, enako veliki kvadrati ali pa pravokotniki. Dve lokaciji sta sosedni, kadar imata skupno stranico ali vsaj del skupne stranice, če pa imata skupno samo oglišče, nista sosedni. Na sliki 2 sta sosedni LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 52 Slika 2. Sosedne potencialne lokacije npr. lokaciji A in C, kot tudi C in E, ne pa lokaciji A in D ter C in B. 3.1. Otvoritveni postopek Pri otvoritvenem postopku razporedimo po vsaki od n zaporednih iteracij, samo po eno še nerazporejeno napravo N, na po eno še nezasedeno mesto, lokacijo L. Mno`ico `e razporejenih naprav N imenujemo jedro K. V preglednici 4 so Preglednica 4. Pravila razmeš~anja naprav za otvoritveni hevristi~ni postopek Kriteriji za izbor (še nerazporejene) Kriteriji za izbor (še nezasedene) naprave N______________ lokacije L___________________ Al. Tista N i, ki ima do vseh n N BI. Tista lokacija k, ki ima izmed vseh najvišjo vsoto transportiranih količin še prostih najmanjšo vsoto razdalj: n n materialov: ^ZiJ • 2X/ ' j=i 1=1 A2a. Tista N i, ki ima glede na zadnjo B2. Tista lokacija, ki je sosedna z razporejeno N j, najvišjo intenziteto zadnjo že zasedeno lokacijo. transporta Xy • A2b. Tista N i, ki ima v primerjavi z vsemi N j jedra K najvišjo maksimalno intenziteto transporta: maxjeKXy ■ A3. Tista N i, ki ima v primerjavi N j B3a. Takšna lokacija, da bo vsota jedra K najvišjo vsoto intenzitet transportnih stroškov znotraj nastalega transporta: £ j^Zy . Jet^"a nunhnalna. B3b. Kot pri pravilu B3a, vendar z vključeno možnostjo izboljšave, s katero poizkušamo z zamenjavo lokacij na novo razporejenih N s sosednimi N __________________________ še dodatno znižati transportne stroSke Preglednica 4a. Matemati~na formulacija izboljševalnega hevristi~nega postopka razmeš~anja nnaprav na nmo`nih lokacijah Korak 1: Za vse pare (i, j) naprav Nizra~unamo stroškovno spremembo DZ (i, j), ki je posledica zamenjave lokacije naprav. Korak 2: Izmed vseh zamenjav parov naprav, ki so povzro~ile zni`anje stroškov izberemo tisto, pri kateri je zni`anje najvišje, torej: v primeru, da ni nobenega takšnega N- para, STOP; v tem primeru zamenjamo lokaciji obeh naprav Ni* in j* in za~nemo s korakom 1. zbrana pravila, po katerih na še nezasedene lokacije L, razporejamo še nerazporejene naprave N. V praksi so poznane razli~ne metode, ki upoštevajo navedena pravila, kot so npr. CORELAP (Computerized Relationship Layout Planning) in druge [3]. 3.2. Izboljševalni postopek Ve~ina izboljševalnih postopkov temelji na na~elu postopne sistemati~ne “zamenjave lokacij parov naprav”. Pri tem lahko upoštevamo naslednje kriterije oz. pravila [3]: Pravilo I. Izbor parov naprav N, ki jih nameravamo razporejati na mo`ne lokacije L: (a)preizkus vseh mo`nih parov, (b)preizkus delne mno`ice izmed vseh mo`nih parov, (c) preizkus slu~ajno izbranih parov izmed vseh mo`nih parov. Pravilo II. Izbor para naprav, pri katerem nastopi zni`anje skupnih spremenljivih transportnih stroškov: (a)ko smo se odlo~ili glede obsega preizkušanih parov (upoštevaje pravilo I), iš~emo takšno kombinacijo razmestitve, tisti par, ki bo pov-zro~il najve~je zni`anje spremenljivih transportnih stroškov (“izbor najboljšega para”); (b)kakor hitro najdemo, upoštevaje pravilo I, par, ki je zni`al skupne spremenljive transportne stroške v primerjavi z izhodiš~no razmestitvijo, je za nas problem rešen, oz. je za nas rešitev zadovoljiva (“prvi par z izboljšavo”). ^e za reševanje našega primera uporabimo hevristi~ni izboljševalni postopek “zamenjave lokacij parov naprav” (uporaba pravila I b: preizkus delne mno`ice izmed vseh mo`nih parov naprav), moramo za kombinacije zamenjanih parov naprav prikazanih v preglednici 5 izra~unati spremembe skupnih spremenljivih transportnih stroškov v primerjavi z izra~unanimi skupnimi spremenljivimi transportnimi LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 53 Preglednica 5. Kombinacije zamenjanih parov naprav za prvo iteracijo {N2 - L1, N1 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N3 - L1, N2 - L2, N1 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N4 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N1 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N5 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N1 - L5, N6 - L6} {N6 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N1 - L6} {N1 - L1, N3 - L2, N2 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N1 - L1, N4 - L2, N3 - L3, N2 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N1 - L1, N5 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N2 - L5, N6 - L6} {N1 - L1, N6 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N2 - L6} {N1 - L1, N2 - L2, N4 - L3, N3 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N1 - L1, N2 - L2, N5 - L3, N4 - L4, N3 - L5, N6 - L6} {N1 - L1, N2 - L2, N6 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N3 - L6} {N1 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N5 - L4, N4 - L5, N6 - L6} {N1 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N6 - L4, N5 - L5, N4 - L6} {N1 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N6 - L5, N5 - L6} Preglednica 6. Izra~un sprememb spremenljivih transportnih stroškov, ki jih povzro~a sprememba razmestitve parov napravacije zamenjanih parov naprav ij Stroškovna sprememba 1 2 16320 - 18240 = -1920 3 14280 - 18240 = -3960 i* = 1, j* = 3 4 16340 - 18240 = -1900 5 16400 - 18240 = -1840 6 18840 - 18240 = -600 2 3 18080 - 18240 = -160 4 18560 - 18240 = 320 5 21860 - 18240 = 3620 6 20720 - 18240 = 2480 3 4 18000 - 18240 = -240 5 18840 - 18240 = 600 6 16640 - 18240 = -1600 4 5 18880 - 18240 = 640 6 17040 - 18240 = -1200 5 6 17120 - 18240 = -1120 Preglednica 7. Najbolj ugodna razmestitev naprav po prvi iteraciji (primerjaj s preglednico 6) Lokacija (L) 1 2 3 4 5 6 Naprava (N) 3 2 1 4 5 6 stroški za izhodiš~no razmestitev: {N1-L1, N2-L2, N3-L3, N4-L4, N5-L5, N6-L6} znašajo 18240 DE. Tabelarni izra~un stroškovnih sprememb je podan v preglednici 6 (izra~un je mo`no najhitreje opraviti z enim od programov za obdelavo preglednic, v našem primeru z EXCEL - programom). Ma-temati~na formulacija pravil izboljševal-nega hevristi~nega postopka je podana v preglednici 4a. Razmestitev naprav {N3-L1, N2-L2, N1-L3, N4-L4, N5-L5, N6-L6} pov-zro~i najvišje zni`anje spremenljivih transportnih stroškov (14280 -18240 = - 3960 DE), kar pomeni v primerjavi z izhodiš~no razmestitvijo naprav {N1-L1, N2-L2, N3-L3, N4-L4, N5-L5, N6-L6} 21,7 odstotno zni`anje skupnih spremenljivih transportnih stroškov. V naslednji iteraciji bi lahko poiskali mo`no dodatno zni-`anje skupnih spremenljivih trans-pornih stroškov glede na novo izho-diš~no razmestitev, 14280 DE skupnih spremenljivih transportnih stroškov. V primeru dodatnega zni`anja skupnih spremenljivih transportnih stroškov, bi se seveda odlo~ili za novo, ugodnejšo razmestitev naprav. 4. UPORABLJENI VIRI 1. GÜNTHER,H.O/TEMPELMEIER,H. 1995. Produktionsmanagement. Einführung mit Übungsaufgaben, 2. Auflage. Berlin, Heidelberg, New York, Barcelona, Budapest, Hongkong, London, Mailand, Paris, Tokio. Springer - Verlag, 447 2. GÜNTHER,H.O/TEMPELMEIER,H. 1997. Produktion und Logistik. Dritte, (berarbeitete und erweiterte Auflage. Berlin, Heidelberg, New York, Barcelona, Budapest, Hongkong, London, Mailand, Paris, Santa Clara, Singapur, Tokio. Springer - Verlag, 315 s. 3. NEUMANN, K. Produktions- und Operations-Management. 1996. Berlin, Heidelberg, New York, Barcelona, Budapest, Hongkong, London, Mailand, Paris, santa Clara, Singapur, Tokio. Springer -Verlag, 368 s. 4. SCHROEDER, R. G. 1989. Operations management. Decision Making in Operations Function. Third Edition. New York, St. Louis,..., Toronto. McGraw-Hill Book Company, 794 s. 5. STEVENSON, W. S. 1993. Production/operations management. Fourth Edition. Homewood, Boston. IRWIN. 916 s. Les in moderni ~asi Moderni ~asi razumevajo les predvsem in skoraj izklju~no kot surovino, pri kateri so najpomembnejše tri stvari: cena, koli~ina in kakovost. Cena lesa mora biti sramotno nizka, koli~ine neizmerne, kakovost najboljša... ...V pogovoru bi morali pred izreko te besede pomembno premolkniti, ali pa jo izgovarjati ~isto poltiho in šepetaje. Smisel lesa za~utim takrat, ko se iz te snovi nekaj naredi, kar ima v sebi duhovno dimenzijo in civilizacijski smisel po najvišjih mo`nih kriterijih. Prof. Janez Suhadolc, iz knjige ^ar lesa s. LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 54 UDK: 674:504.064 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Ugotavljanje kriti~nih ekoloških problemov in dolo~anje okoljevarstvene strategije v lesnoindustrijskih podjetjih z ABC analizo Establishing of critical ecological problems and definition of environmental protection strategy in timber industry companies with ABC analysis Leon OBLAK* Izvle~ek: Abstract: Za analiziranje, strukturiranje in raz~lenjevanje problemov More methods for analysing, structuring and dissecting problems are je iz teorije poznanih ve~ metod. S smiselno modifikacijo known from theory. With significant modification some of them are lahko nekatere izmed teh uporabimo tudi pri reševanju also useful at solving of environmental problems in timber industry okoljevarstvenih problemov v lesnoindustrijskih podjetjih. companies. First we must appreciated and analysed impact on envi-Najprej moramo ovrednotiti in analizirati vplive na okolje, ronment and then figure out the weighty problems, find out quanti-nato pa izluš~iti te`iš~ne probleme, ugotoviti koli~inske tive impact of pollution and determined plan for solving environ-u~inke onesna`evanja in dolo~iti vrstni red reševanja okol- ment problems. jevarstvenih problemov. ABC analysis is quantitative method for structuring and dissecting ABC analiza je kvalitativna metoda, ki rabi za strukturiranje problems. In article a modification of ABC analysis for solving in raz~lenjevanje problemov. V ~lanku je prikazana modi- enviromental problems and it’s practical use in hipothetic timber fikacija ABC analize za reševanje okoljevarstvenih proble- industry company is presented. mov in njeno prakti~no izvajanje v hipoteti~nem lesnoindustrijskem podjetju. Klju~ne besede: okoljevarstveni problemi, lesnoindustrijsko Keywords: environmental problems, timber industry company, podjetje, ABC analiza ABC analysis 1. UVOD ekonomski problem [1]. Tako tudi Odlo~itev za okolju prijazno podjetje niso presenetljivi rezultati raziskav, bo v prihodnjih letih tudi v dr`avah Vprašanje vplivov na okolje je aktual- opravljenih v Nem~iji, ki ka`ejo, da se vzhodne in srednje Evrope postala po-no tako v razvitih evropskih dr`avah `e pribli`no tretjina podjetnikov v svo- slovna nujnost. Vendar pa ta odlo~itev kot tudi v dr`avah v prehodu. Pri sled- jih strateških poslovnih odlo~itvah zahteva premišljen metodološki pri-njih gospodarske spremembe ne bi obnaša bolj okoljevarstveno, kot to stop, kajti ekološki problemi so tako smele potekati brez so~asnih rešitev za dolo~ajo `e tako strogi okoljevarstveni kompleksni, da jih je potrebno reše-okolje. Za zahodnoevropske dr`ave je predpisi, tretjina jih posluje v okviru vati sistemati~no. Vzpostavitev sistema med drugim zna~ilna izrazita okolje- okoljevarstvenih norm in le tretjina te varovanja okolja v podjetju je ena varstvena usmerjenost, pri ~emer norme ne dosega in so zaradi tega izmed mo`nosti reševanja teh proble-predvsem skandinavske dr`ave ter dele`ni takšnih ali druga~nih sankcij. mov. Nem~ija in Nizozemska narekujejo Ravno tako poro~ila nizozemskih ne-celo svetovne trende. V teh dr`avah in vladnih okoljevarstvenih organizacij Sistem varovanja okolja je namenjen njihovih razvojnih politikah je `e po- govorijo o tem, da lahko Nizozemska obvladovanju tako imenovanih nena-stalo jasno, da dimenzija samo oce- dose`e stopnjo okolje ohranjajo~ega mernih produktov dejavnosti, proizvo-njenih škod zaradi onesna`enosti oko- razvoja do leta 2010. Vse to ka`e, da dov ali storitev organizacije (podjetja) lja ni ve~ moralno ali eti~no vpraša- tako imenovana zelena paradigma v in zadovoljevanju zahtev širokega nje, temve~ gre za prvovrsten makro- resnici postaja filozofija najbolj pro- spektra zainteresiranih strank. Sistem dornega dela razvitih dr`av v Evropi, omogo~a organizaciji, da vzpostavi in vštevši njihov politi~ni in poslovni oceni postopke, s katerimi dolo~i poli* dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, management. tiko do okolja in dolgoro~ne cilje, doC. VIII/34, 1000 Ljubljana sega njihovo izpolnjevanje ter to do- LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 55 ka`e tudi drugim. Politika vklju~uje zavezanost k stalnemu izboljševanju in prepre~evanju onesna`evanja. Odra-`a pomembne okoljevarstvene vidike dejavnosti, proizvodov ali storitev organizacije in je dostopna javnosti [3]. 2. ABC analiza, kot pomo~ pri reševanju okoljevarstvenih problemov Pri vzpostavitvi sistema varovanja okolja v podjetju naletimo na veliko število ekoloških parametrov. To zahteva velik obseg dela, povzro~a pa tudi nepreglednost nad celovitim dogajanjem. Natan~no spremljanje in analiziranje vseh ekoloških parametrov bi povzro~alo tudi visoke stroške, prav gotovo nesorazmerne z u~inki, ki jih od tega lahko pri~akujemo. Potrebno je torej lo~iti kriti~ne ekološke parametre od manj kriti~nih in jih v postopku sanacije obravnavati prioritetno. Metoda, ki to omogo~a, je ABC analiza. To je zelo razširjena tehnika, ki se je dolga leta uporabljala pri ekonomskih preu~evanjih, lahko pa jo priredimo tudi za reševanje okoljevarstvenih problemov v podjetjih. Bistvo te metode je, da poskuša kompleksne probleme reševati z dolo~enimi poenostavitvami, oziroma skuša lo~iti bistveno od nebistvenega [1]. Metoda temelji na Parettovem na~elu vzro~no-posle-di~ne odvisnosti: pribli`no petina (20 odstotkov) vzrokov je odgovornih za okrog 80 odstotkov posledic oz. u~in-kov. Za okoljevarstveno problematiko bi to pomenilo, da 20 odstotkov ekoloških parametrov 80 -odstotno vpliva na sliko ekološkega stanja v podjetju. Z metodo lahko lo~imo vse ekološke parametre v tri skupine, od katerih ima vsaka svojo zna~ilnost. V skupino A uvrš~amo od 5 do 10 odstotkov ekoloških parametrov, ki so odgovorni za prete`ni dele` (70 do 80 odstotkov) onesna`evanja okolja, ki ga podjetje s svojo dejavnostjo povzro~a. V skupino C uvrš~amo prevladujo~i dele` manj pomembnih ekoloških parametrov (od 60 do 70 odstotkov), ki so odgovorni le za manjši, manj pomemben dele` onesna`evanja okolja (od 5 do 10 odstotkov). Vmesna skupina B, v kateri je od 20- do 30- odstotni dele` Slika 1. Zveza med vzrokom in u~inkom po teoriji ABC analize ekoloških parametrov, vpliva na ones-na`evanje okolja z 10- do 25- odstotnim dele`em. Zveza med vzrokom in u~inkom, kot jo obravnava teorija ABC analize, je prikazana na sliki 1. V skupino A bomo uvrstili tiste u~inke na okolje, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v skupino B tiste, ki so zaznavni in jih rešujemo srednjero~no, v skupino C pa bomo uvrstili tiste u~inke, ki so postranskega pomena in ne po-vzro~ajo na okolju omembe vredne škode [2]. S sliko lahko dolo~imo ran`irno vrsto oz. vrstni red izvajanja potrebnih sanacijskih ukrepov. Pri tem bodo imeli prednost ekološki parametri iz skupine A, nato tisti iz skupine B, na koncu pa se bomo posvetili še odpravljanju posledic, ki jih povzro-~ajo parametri iz skupine C. Metodo lahko modificiramo tudi tako, da obravnava koli~inske vplive na okolje. Te vrednosti se seveda razlikujejo od podjetja do podjetja. Tako lahko v nekem podjetju sodi lesni prah v skupino A, v drugem pa v skupino C. Vplive na okolje z metodo ABC analize lahko ocenjujemo za posamezne materiale, izdelke in postopke. Ocene so subjektivne in zahtevajo strokovno in transparentno delo ekspertov s tega podro~ja. 3. Uporaba ABC analize na hipoteti~nem primeru ^e skušamo v podjetju analizirati, strukturirati in ovrednotiti klju~ne ekološke parametre, potem moramo naj- Slika 2. Diagnosti~no drevo za ugotavljanje ekološkega stanja v lesnoindustrijskem podjetju LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 56 prej izdelati diagnosti~no drevo, ki vsebuje vse dejavnike onesna`evanja, ki jih `elimo zajeti z ABC analizo. Primer oblikovanja takega drevesa je prikazan na sliki 2 [4]. Diagnosti~no drevo omogo~a oblikovanje tabele ocenjevanja z ABC analizo. V tabelo vpišemo vse dejavnike onesna`evanja, ki smo jih smiselno vklju~ili v diagnosti~no drevo. Nato vsak dejavnik razvrstimo v eno izmed skupin A, B ali C (ocena meritev na podlagi izdelanih kriterijev ali strokovna ocena) glede na oblikovane okol-jevarstvene razrede. Okoljevarstveni razredi rabijo za vrednotenje procesa z ABC analizo. Izdelamo lahko poljubno število okolje-varstvenih razredov. V našem hipote-ti~nem primeru smo oblikovali samo dva razreda; to sta: 1. okoljevarstveni predpisi (zakoni, mejne vrednosti, prepovedi, navodila...), 2. dru`bene zahteve (okoljevarstvene organizacije, pritisk javnosti, javno mnenje...). V prvem razredu oblikujemo naslednje skupine A, B in C: A = ekološki parametri, ki mo~no presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti, B = ekološki parametri, ki so na meji ali nekoliko presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti, C = ekološki parametri, ki so tik pod mejo in bi v prihodnosti lahko presegali zakonsko dovoljene mejne vrednosti. V drugem razredu pa oblikujemo skupine: A = ekološki parametri, ki so dele`ni stalnih, zelo mo~nih dru`benih zahtev in kritik, B = ekološki parametri, ki so dele`ni ob~asnih, ne tako mo~nih dru`-benih zahtev in kritik, C = ekološki parametri, ki bi v prihodnosti lahko bili dele`ni dru`-benih zahtev in kritik. V preglednici 1 je prikazano ocenjevanje posameznih ekoloških parametrov iz diagnosti~nega drevesa glede na oblikovana okoljevarstvena raz- Preglednica 1. Ocenjevanje ekoloških parametrov z ABC analizo reda (okoljevarstveni predpisi, dru`-bene zahteve). Parametri, ki so vklju~eni v skupino A, so najbolj kriti~ni in jim moramo pri reševanju okoljevarstvenih problemov v podjetju dati prednost. Iz tabele je tudi razvidno, da nekateri parametri v drugem razredu niso ovrednoteni. Do nekaterih ocen je namre~ te`ko priti, zato je priporo~ljivo, da pri izvedbi ABC analize oblikujemo zadostno število razredov. Seveda pa morajo biti razredi taki, da odlo~ilno vplivajo na kasnejšo okoljevarstveno strategijo podjetja. 4. Povzetek Ekološko gibanje, ki se je v zadnjih letih povsod po svetu mo~no okrepilo, bo brez dvoma vplivalo na spremembo trgov, ki jih doslej v takem obsegu in s tako hitrostjo še ni bilo mogo~e opaziti. Trg, ki ga predstavlja Evropska unija, je za Slovenijo seveda izredno pomemben, ne le zaradi izgube trgov, kot posledice razpada SFRJ, temve~ tudi kot trg, ki zahteva in spodbuja nenehen razvoj. To je hkrati tudi trg, ki je glede okoljevarstvenih predpisov verjetno med najbolj zahtevnimi. Zaradi potrebe po vklju~e-vanju je nujno, da se slovensko gospodarstvo prestrukturira tudi glede na okoljevarstvene zahteve tega trga. Pritisk ekološko ozaveš~ene javnosti je v zadnjih letih povzro~il, da je okolju prijazen na~in mišljenja za~el prodirati tudi tja, kjer se je sprva zdelo, da ima najve~ nasprotnikov - v gospodarstvo in industrijo. ^e je bilo upoštevanje varstva okolja pri posameznem izdelku še v~eraj le nekaj postranskega in je pomenilo le dodatne nepotrebne stroške ali pa se je komaj izpla~alo, je danes pomemben prodajni argument, `e jutri pa bo postalo temeljni pogoj, da bo izdelek sploh mogo~e prodajati. Razvoj namre~ te~e v smeri okolju prijaznih izdelkov in upoštevanje okolja postaja eden izmed va`nejših strateških ciljev. Podobne u~inke, kot jih je imel na reorganizacijo proizvodnih podjetij, leta 1987 sprejeti standard ISO 9000, lahko pri~akujemo tudi od standarda ISO 14000, ki je bil sprejet pred dvema letoma. Medtem ko standard ISO 9000 dolo~a zahteve za vzpostavitev sistema kakovosti, pa standard ISO 14000 dolo~a zahteve za vzpostavitev sistema varovanja okolja. Podjetja, ki so standard sistema kakovosti `e pridobila in `anjejo tr`ne rezultate, ki jih ta certifikat prinaša, se `e odlo~ajo za za~etek postopka za pridobitev standarda sistema varovanja okolja. Vendar pa ta postopek zahteva premišljen metodološki pristop, kajti ekološki problemi so tako kompleksni, da jih je potrebno reševati sistemati~no. Potrebno je za-~eti na pravem mestu in izbrati smiselno zaporedje korakov, ki nas bodo pravo~asno pripeljali do `elenih ciljev. LES wood 51 (1999) 3 Raziskave in razvoj 57 Metoda, ki to omogo~a, je ABC analiza. Poznana je iz ekonomije, lahko pa jo modificiramo tudi za reševanje okoljevarstvenih problemov. V ~lanku je pojasnjena teorija ABC analize, na hipoteti~nem primeru lesnoindustrijskega podjetja pa je prikazana tudi njena prakti~na uporaba. Oblikovanje okoljevarst-venih razredov, znotraj katerih izvajamo razvrš~anje ekoloških parametrov v skupine A, B in C, je zelo zahtevna naloga in mora temeljiti na poglobljeni analizi in pretehtani oceni strokovnjakov. Razvrš~anje ekoloških parametrov v skupine A, B in C ima svoj smisel le, ~e parametrom vsake skupine dolo-~imo razli~no prioriteto in na~in sa- nacije, kar pomeni razli~no ~asovno obravnavanje in razli~en finan~ni vlo`ek. Prav tako je potrebno vedeti, da razvrš~anje ni enkratno delo. ^e se razmere v proizvodnji spremenijo, potem moramo spremeniti tudi razvrstitev ekoloških parametrov v skupine. LITERATURA 1. Deyhle, A. 1980. ABC Analyse. München, Management Service Verlag, 180 s. 2. Handbuch Umweltcontroling. 1995. Herausgeber: Bundesum-weltministerium Umweltbundesamt. München, Verlag Franz Vahlen, 663 s. 3. Oblak, L. 1998. Mehka logika v matemati~nem modelu izbire optimalnih rešitev v lesnoindustrijskih podjetjih. Doktorska disertacija, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 121 s. 4. Oblak, L. / Kropivšek, J. / Tratnik, M. 1998. ABC analysiy - an aid in structuring and analysing environmental protection problems in timber industry companies. V: 9th Interchair Meeting of Economists and Organisers in Wood Industry, Sopron, avgust, 1998. Current Economic Questions in Forestry and Wood Industry, Sopron, Department of Forestry and Economics, University of Sopron, s. 201-206. Slavnostni ksilotomski kolokvij v po~astitev 70-letnice R. Wagenführja 14. januarja 1999 je bil na Inštututu za lesno tehnologij o v Dresdnu kolokvij, ki so se ga udele`ili številni prijatelji in kolegi svetovno znanega avtorja Lesnega atlasa in Lesne anatomije dr. Rudija Wagenführja. Dr. H.G. Richter s Hamburške univerze in Zvezne raziskovalne ustanove za piji lesa” in slavljen~ev sin Andre o gozdno in lesno gospodarstvo je pri- “Novih poteh plemenitenja lesnih speval duhovit laudatio, nakar je sle- površin”. dil znanstveni del. Prof. W. Liese je imel referat o anatomiji bambusa, Dr. Wagenführju `elimo še mnogo prof. N. Torelli o “Ranitvenem lesu in zdravih ustvarjalnih let. pre`ivetveni strategiji drevesnega debla”, dr. D. Grosser o “Mikrosko- N.T. LES wood 51 (1999) 3 Iz naših podjetij 58 JELOVICA prva v Sloveniji pridobila znak kakovosti RAL na podro~ju notranjih vratnih kril RAL - nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti in ozna~evanje - je na podro~ju zagotavljanja kakovosti dejaven `e 70 Iet. Na podlagi nemških zdru`enj gospodarstva in potrošnikov ter pristojnih nemških zveznih ministrstev je omenjeni inštitut prevzel nalogo pospeševanja kakovosti v gospodarstvu in zaš~ite potrošnikov. Za zagotavljanje kakovosti na posameznih podro~jih gospodarstva skrb~o ustrezna zdru`enja za kakovost, ki jih priznava inšti-tucija RAL. Izdelki, ki zadostijo vsem kakovostnim zahtevam pridobijo znak kakovosti omenjenega inštituta. Nemški izdelovalci notranjih vrat so zato leta 1979 v Frankfurtu ustanovili nemško zdru`enje za kakovost notranjih vrat iz lesa in lesnih materialov (Gutegemeinschaft Innenturen aus Holz und Holzwerkstoffen e. v). h sodelovanju z inštitutom za okensko tehniko (IFT) iz Rosenheima ter ustreznimi strokovnimi in trgovskimi krogi so bile podane smernice za preizkušanje notranjih vrat; te smernice so danes znane kot RAL-RG 426 in so osnova za razvrš~anje notranjih vrat na podlagi tipskih preizkusov v klimatske razrede ter razrede mehanske vzdr`ljivosti. Nemško zdru`enje za kakovost notranjih vrat iz Iesa in Iesnih materialov je zdru-`enje, ki ga priznava tudi inštitucija RAL. ^lan tega zdru`enja Iahko postane vsak proizvajalec notranjih vrat, ki si kot cilj zastavi pospeševanje in zagotavljanje kakovosti svojih izdelkov. Znak kakovosti RAL podeli omenjeno zdru`enje za kakovost svojim ~lanom samo v primeru, ~e posamezno podjetje v celoti izpolnjuje zahteve dolo~ene s pravilnikom o kakovosti in preizkušanju. Po zahtevah iz pravilnika o kakovosti in preizkušanju morajo izdelki s pridobljenim znakom kakovosti RAL najprej prestati tipski preizkus, ki ga je potrebno ponoviti vsaka tri leta. Hkrati s tem pa mora proizva- Slika 1. Razredi klimatske odpornosti notranjih vrat z mejnimi klimatskimi razmerami na zunanji in notranji strani vrat; mejne klimatske razmere se nanašajo na razrede klimatske odpornosti I, 11 in 111 jalec nad izdelki s pridobljenim znakom kakovosti RAL vzpostaviti tudi sistem stalnega lastnega nadzora, ki ga nadzira tudi nemško zdru`enje za kakovost notranjih vrat iz lesa in lesnih materialov. ^lan nemškega zdru`enja za kakovost notranjih vrat iz lesa in lesnih materialov je od aprila 1998 tudi podjetje Jelovica d.d., ki je v maju 1998 tudi pridobila prvi znak kakovosti RAL na programu notranjih vratnih kril; tipski preizkus teh vratnih kril je opravil inštitut IFT iz Rosenheima. Po RAL-RG 426 so vratna krila zadostila kriteriju 111 N kar pomeni, da klimatska odpornost teh vratnih kril ob normalnih mehanskih obremenitvah zadosti najvišjim zahtevam. Taka vratna krila so primerna za medsebojno lo~evanje prostorov z velikimi temperaturnimi razlikami in velikimi razlikami v relativni zra~ni vla`nosti, ki nastopajo med enim in drugim prostorom (npr. vrata v nedokon~ane podstrešne prostore). Klimatske razmere na zunanji in notranji strani vrat prikazuje slika 1. Kot vse ~lanice nemškega zdru`enja za kakovost notranjih vrat z osvojenim znakom kakovosti RAL, tako mora tudi podje je Jelovica d.d. vzpostaviti Iastni sistem nadzora nad takimi izdelki. S tem v zvezi nadzor nad dimenzijami, ravnostjo, zvitostjo ter vizuelnimi lastnostmi vratnih kril izdajamo sami, preverjanja konstrukcije pa zaradi posebnosti preizkuševalnih naprav v sodelovanju s testirnim laboratorijem za pohištvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Rezultati preverjanj ka`ejo, da vsi izdelki kakovostno ustrezajo zahtevam iz RAL-RG 426. V mesecu maju 1998 je bil od nemškega zdru`enja za kakovost notranjih vrat v podjetju Jelovica d.d. opravljen tudi prvi zunanji nadzor proizvodnje, ki ga v imenu omenjenega zdru`enja izvaja inštitut IFT iz Rosenheima. Znak kakovosti RAL na programu notranjih vratnih kril je za podjetje Jelovica d.d. velik dose`ek. Gre za potrditev evropske kakovosti naših izdelkov in integracijo podjetja Jelovica d.d. prek dr`avnih meja Slovenije v evropski prostor, kjer se naši izdelki po kakovosti `e Iahko postavijo ob bok evropskim konkurentom. Franci DAGARIN, dipl. in`. org. Nada SLOVNIK, dipl. in`. Jelovica, SPE VRATA LES wood 51 (1999) 3 Znanje za prakso 59 ZNANJE za prakso Kontroling v Javoru d.d. 1. Uvod V prejšnjih izdajah revije LES smo predstavili strateško in letno planiranje ter kontrolo poslovnja v Javoru d.d.. V tej številki pa bomo predstavili koncept kotrolinga, znotraj katerega je organizirano in koordinirano izvajanje teh pomembnih managerskih funkcij. V letu 1995 je bila v Javoru organizirana funkcija kon-trolinga kot štabna slu`ba predsednika uprave, z namenom oblikovanja osrednje informacijske dejavnosti za potrebe odlo~anja na vseh ravneh managementa. V okviru kontrolinga je organizirano: * planiranje poslovanja, * kontrola poslovanja, * analiza poslovanja ter * oblikovanje informacijskega sistema za potrebe od-lo~anja. 2. Opredelitev kontrolinga Planiranje in kontrolo lahko preu~ujemo lo~eno, še posebej, ~e gre za proces, ki poteka v daljšem ~asovnem obdobju in pri odlo~anju na višjih ravneh managementa. Ni pa mogo~e na ta na~in preu~evati kontroling, ki v prevodu iz angleške besede “to control” pomeni uravnavati, urejati, obvladovati, krmariti in ne le nadzorovati. Skratka, pomeni veliko ve~ kot samo kontrolirati in ga je zato zmotno izena~evati s kontrolo. Kontrolinga zato ne moremo pojmovati kot neko posebno, lo~eno funkcijo managementa, temve~ kot organizacijski pojem in hkrati kot proces, ki poleg funkcije planiranja vklju~uje tudi funkcijo kontrole; je tudi informacijski sistem, ki omogo~a managementu usmerjati in uravnavati poslovanje podjetja. Znotraj kontrolinga kot metodološke podpore odlo~anju nastopa tudi analiza poslovanja. Skratka kontroling naj bi bil vseobse`en koncept manage-menta (Bramsemann, 1987). Pod pojmom kontroling pa razumemo tudi in predvsem delo strokovnih slu`b (štabov), ki podpirajo management pri opravljanju managerskih funkcij. Proces kontrolinga lahko shemati~no prika`emo na naslednji na~in. Proces kontrolinga Najpomembnejša fumkcija kontrolinga, zaradi katere se je kontroling razvil in tudi uveljavil, je potreba po usmerjanju in uravnavanju poslovanja. Te`iš~e informacijske dejavnosti se je prevesilo iz spremljanja ter informiranja o preteklih dogodkih in stanjih, na oblikovanje ciljev in nalog ter poti za uresni~evanje bodo~ih nalog. Nastala je potreba po strokovnjakih, ki bi ~imbolj zanesljivo napovedovali prihodnost podjetja; hkrati pa so se pojavile potrebe po presojanju uresni~evanja zadanih ciljev, torej po nadziranju v ekonomskem smislu (Koletnik, 1988). Razlogi za uvajanje kontrolinga so torej dvojni. Nepredvidljivost hitro razvijajo~ega se okolja in hitro rasto~a konkurenca postavljajo pred management zahtevo, da ustvari organizacijske pogoje za ~im bolj natan~no predvidevanje mo`nosti in hkrati nevarnosti poslovanja v prihodnosti. Na drugi strani pa je dan tudi velik poudarek kontrolni funkciji z vidika ugotavljanja odmikov, vzrokov za odmike ter s tem ugotavljanju odgovornosti za neuresni~evanje ciljev poslovanja. Osnovno te`iš~e nalog kontrolinga tako v ameriški kot tudi evropski praksi je v usklajevanju razli~nih aktivnosti, ki so usmerjene v pripravo podlag za sprejemanje odlo~itev v podjetju; vendar obstajajo v pristopu dolo~ene razlike: * v ameriških podjetjih so naloge kontrolinga predvsem v podjetniškem planiranju, izdelavi in interpretaciji poro~il za odlo~itvene ravni v podjetju in za zunanje uporabnike, razne ekonomske analize o dogajanjih v podjetju in v okolju in nadziranje poslovanja; * v evropskih podjetjih je te`iš~e na svetovanju in koordinaciji pri izdelavi letnih predra~unov, strateškem in dolgoro~nem planiranju, vodenju internih obra~unov poslovanja, prikazovanju poslovne uspešnosti, skrbi za notranje informiranje, na ekonomskem svetovanju, koordinaciji nalo`b in drugih posebnih nalogah. Te`iš~e je torej na notranji ekonomiji in manj na nadziranju in zunanjem informiranju, kakor je to v ameriški praksi. 3. Organizacija kontrolinga Kontroling je obi~ajno organiziran kot štabna podpora managementu. Organizacijska oblika je razli~na in je odvisna predvsem od velikosti in organizaciske strukture podjetja. Kontroling slu`be so lahko organizirane centralizirano ali decentralizirano, na nivoju podjetja, sestavljenega podjetja, na nivoju poslovne enote ali v okviru posamezne poslovne funkcije. Pogosta je tudi organizacijska oblika štabne funkcije vrhovnega managementa. Taka oblika zahteva zaposlitev visoko usposobljenih strokovnjakov z izkušnjami, ki so predvsem koordinatorji vseh aktivnosi v LES wood 51 (1999) 3 Znanje za prakso 60 procesu kontrolinga, hkrati pa so tudi “desna roka” mana-gementa pri dajanju predlogov za sodobno usmerjanje in uravnavanje poslovanja v prihodnosti. Skladno z organizacijsko strukturo in glede na odlo~itveno raven manage-menta je v podjetju lahko organiziran strateški, takti~ni ali operativni kontroling. 3.1. Organizacijska shema kontrolinga v Javoru d.d. 4. Pristojnosti in odgovornosti kontrolinga oziroma kontrolorja Pristojnost oziroma odgovornost kotroling slu`be oziroma kontrolorja je predvsem v usklajevanju razli~nih aktivnosti v sestavljenem podjetju; od analiziranja poslovanja in predvidevanja okolja do uvajanja sodobnih metod planiranja in kontrole celotnega poslovanja ter izgradnje u~inkovitega informacijskega sistema za potrebe odlo~anja. Tako so ustvarjene strokovne podlage, ki jih potrebuje management za sprejemanje odlo~itev o poslovanju v prihodnosti (planiranje) in odlo~itev za odpravljanje odmikov od zamišljenega poslovanja (kontrola). Kontrolor kot pomemben sodelavec uprave mora biti visoko usposobljen strokovnjak z izkušnjami in znanjem z razli~nih ekonomskih podro~ij. Imeti mora sposobnosti projektnega vodenja, sposobnosti komuniciranja ter veliko ustvarjalne domišljije. Poleg usklajevanja naštetih aktivnosti se kontrolor ob ustreznih pooblastilih, danih od managementa, lahko u~in-kovito vklju~uje tudi v vsebino planiranja in kontrole in tako prevzema dolo~ene pristojnosti in odgovornosti ma-nagementa na podro~ju planiranja in kontrole. 5. Sklep Planiranje in kontrola imata torej osrednje mesto v filozofiji kontrolinga; pravzaprav se med seboj prek izvedbe stalno prepletata. Pomemben je premik dejavnosti kontrolinga od golega registriranja preteklih dogodkov v dejavnost usmerjanja in uravnavanja prihodnjega poslovanja, pri ~emer pridobiva pomen planiranje, seveda ob strogem presojanju odmikov od postavljenih ciljev. V taki obliki lahko kotro-ling pojmujemo kot inštrument oziroma strokovni servis odlo~itvenim ravnem v podjetju. Literatura: 1. BRAMSEMANN R.: Handbuch Controlling: Methoden und Technicken, Carl Hansen Verlag, München, 1987 2. KOLETNIK F. : Controlling - sodobna oblika usmerjanja in uravnavanja poslovanja podjetij, X V. posvetovanje o planiranju, Zbornik referatov, IB-revija za planiranje, št. 9-10, Portoro` 1988 Mag. Stojan KOKOŠAR Novosti pri ra~unalniški programski opremi za lesarje Programsko opremo Winkel2, Hobel2, Tempo, Abakus in MegaCAD z vmesniki za vodenje proizvodnje, ki jo uvajamo pri mizarjih in mizarskih podjetjih, smo v letu 1999 dopolnili z nekaterimi novostmi na podro~ju programske opreme in uvajanja za lesarje. 1. Nova programska oprema Lesarji imamo razli~ne proizvode, ki jih je te`ko pokrivati samo z osnovnim programskim paketom. Zato smo uvedli RAZVOJ IN IZDELAVO NADGRADENJ PROGRAMSKEGA PAKETA MegaCAD z lastno programersko skupino. Osnovni programski paket MegaCAD daje te mo`nosti prav zaradi svojih osnovnih zna~ilnosti, ki so: - MegaCAD je napisan v C jeziku in ima C programske vmesnike. Na enaki osnovi so narejene vse nadgradnje ter tako lahko upoštevamo `elje uporabnikov. - MegaCAD je zelo stabilen in neodvisen od strojne opreme. - MegaCAD ima `e v svojem CAD jedru vgrajenih ve~ ukazov, namenjenih lesarstvu (specifi~no kotiranje, na-limki ipd.). - MegaCAD 3D je trenutno najmodernejši CAD program za Windows okolje. - MegaCAD hkrati obdeluje to~kovno in vektorsko grafiko, kar pomeni, da lahko skenirane na~rte s posebnim modulom vektorsko obdelamo. - MegaCAD trenutno nudi v 3D najboljše razmerje med ceno in zmogljivostjo. - Z MegaCAD-om se po nemških in naših izkušnjah po hitrosti u~enja profesionalnega ra~unalniškega konstruiranja ne more primerjati noben CAD program. - MegaCAD je v slovenskem jeziku, zato uporabnikom ni potrebno poznavanje tujega jezika. Nekateri od navedenih proizvodov so `e rezultat našega dela: * KATALOŠKO POHIŠTVO (npr.: kuhinje) LES wood 51 (1999) 3 Znanje za prakso 61 * POSTPROCESOR ZA PRENOS RISBE IZ MegaCAD-a V CNC VE^STOPENJSKI OBDELOVALNI STROJ - z dodatnim programom za simulacijo obdelave, tehnologijo maksimalno optimiramo in eliminiramo prazne pomike orodja. * OPTIMIRANJE RAZ@AGOVANJA PLOŠ^ - @e poznan programski paket za optimiranje Abakus smo dopolnili še s programskim paketom proizvajalca Ardis, s katerim lahko z veliko mo`nostmi popolnoma ustre`emo vsaki `elji uporabnika pri optimiranju raz`a-govanja ploš~. 2. Uvajanje in izobra`evanje Poleg obstoje~ega uvajanja in izobra`evanja programskih paketov: - strojna oprema, programska oprema, izobra`evanje, tehni~na podpora iz ene roke, - namestitev polne verzije programskega paketa za 60 dni, - vra~anje sredstev za izobra`evanje delavcem, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih prek Sklada za izo-bra`evanje delavcev, uvajamo še naslednje mo`nosti: - demo verzije programskih paketov MegaCAD z nadgradnjami na CD s SLO navodili v elektronski obliki, - u~ni film o programskih paketih MegaCAD z nadgradnjami na CD, ki nas u~i dela s programskimi paketi v sliki in besedi, - delavnice v organizaciji Zveze in`enirjev in tehnikov Slovenije in sodelovanju Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, - izposojanje strojne ra~unalniške opreme s programsko opremo. LESENE STOPNICE v naslednjih izvedbah: Dodatne informacije: ravne, enkrat ~etrtinsko zavite, dvakrat ~etrtinsko zavite, polovi~no zavite; samostojne, na betonski ali kovinski osnovi; izris s kotiranjem vseh elementov stopnic ali direkten Vir, Tolstojeva 21, 1230 Dom`ale, vnos v CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj. tel./fax 061-716 580, 041-672 236, 041-514 478 iz 3D izrisa v MegaCAD-u avtomatsko z enim klikom dobite predra~un in prirezovalni list, ki ga potem prenesete v program za optimiranje raz`agovanja ploš~. OSTREŠJA vseh vrst enostaven vnos podatkov tlorisa, vrste ostrešja, profila, škarnikov, leg, letev, dimnikov, strešnih oken, fr~ad itd.; kotirani izrisi, prirezovalni list, izra~uni, CAD vmesniki. LES wood 51 (1999) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva zdru`enje lesarstva Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 2/99 Iz vsebine: NOVA LOKACIJA GZS IN ZDRU@ENJA LESARSTVA IZ DELA C.E.I BOIS IZ DELA U.E.A. TRENDI V EVROPSKI POHIŠTVENI INDUSTRIJI 1998 PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA RAZPISANE RAZVOJNE VZPODBUDE POVPRE^NA BRUTO PLA^A V LESNI INDUSTRIJI NEKAJ STATISTI^NIH PODATKOV NOVA LOKACIJA GZS IN ZDRU@ENJA LESARSTVA Nadomestna zgradba GZS je dograjena in konec meseca februarja so se za~ele posamezne zborni~ne slu`be seliti vanjo. GZS-Zdru`enje lesarstva je pri~elo s selitvijo 24. februarja in do konca tedna le-to tudi v grobem kon~alo. Seveda so v tem ~asu bile te`ave s telefoni in faksi, za kar se vam iskreno opravi~ujemo. Nova stavba GZS stoji za Be`igradom, na Dimi~evi 13, nasproti ZRMK. Najdete nas v petem nadstropju v sobah 504, 505 in 506. Naš novi naslov je: GZS-Zdru`enje lesarstva Dimi~eva 13 SI-1504 Ljubljana Nove telefonske in faks številke so naslednje: Tajništvo, sekretar Samostojni svetovalec Faks Soba 504 061 18-98-284 Soba 506 061 18-98-283 061 18-98-100, 18-98-200 IZ DELA CEI-BOIS Doc. 1213 - Upravni odbor CEI-Bois, 4. marec 1999, Brussels 1. Sprejme se zapisnik Upravnega odbora in 45. Generalne skupš~ine na Bledu (16. in 17. oktober 1998 na Bledu). 2. ^e obstajajo kakršnekoli trgovinske ovire v lesnoobde-lovalni industriji, naj jih ~lani CEI-Bois sporo~ijo sekretariatu CEI-Bois. 3. ^lane prosimo, da dajo svoje komentarje na prvi osnutek Bangemann Communication, ki bo prvi~ predstavljen 2.-3. marca 1999 od DG III, nato bo od Evropske komisje sledila predstavitev v aprilu/maju 1999 in zatem v Evropskem Parlamentu in Svetu. v LES wood 51 (1999) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva vi 4. Glede izdelave SWOT analize o konkuren~nosti v lesnoobdelovalni industriji CEI-Bois poziva vse svoje ~lane, da v celoti sodelujejo pri izdelavi te analize s svojimi konzultanti. 5. CEI-Bois poziva svoje ~lane, da komentirajo PROD-COM B-headings (t.j. EU statisti~ni sistem o podatkih v proizvodnji). 6. Delovna grupa Forestry and Raw Material predlaga Upravnemu odboru CEI-Bois, da postane uradni opazovalec PEFC (Pan-European Forest Certificattion) in je soudele`en tudi na sre~anjih v Španiji in v Würzburgu. 7. ^lani naj pošljejo morebitne podatke sekretariatu CEI-Bois o ogljikovih odtokih in njihovi sekvestraciji v lesne proizvode. 8. Ob koncu je CEI-Bois predstavil finan~no situacijo na dan 31.12.1998, ki je pozitivna in znaša 15.414 EURO za leto 1998. 9. ^lani CEI-Bois naj pošljejo sekretariatu CEI-Bois kratek povzetek ekonomske situacije v njihovi dr`avi. 10. Generalna skupš~ina CEI-Bois 1999 bo v mesecu novembru na Finskem. Doc. 12132: Od CEI-Bois smo prejeli seznam udele`encev posameznih delovnih grup, katerih namen je: * V okviru delovnih grup deluje mnogo ekspertov, ki pomagajo pri delu CEI-Bois. * Priprava potrebnih predlogov za odlo~itve Upravnemu odboru CEI-Bois. * Razvijanje mre`e kontaktov z dr`avnimi institucijami. * Hitro delovanje glede na pere~o problematiko (z uporabo modernih komunikacijskih tehnik). * Tehni~ne trgovinske ovire * Inovacije * FBIC delovne grupe 2 in 4 (inovacije, informacijska dru`ba) Mr Markku Paavilainen Chairman - FFIF (markku.paavilainen@ forest.ttliitot.fi) Mr P. Antonicoli Federlegno-Arredo (pafla.bxl@ pophost.eunet.be) Mr Manfred Baums HDH (S.wilhelm@ hdh-ev.de) Mr Chevaldonnet UIB (atsnfmi@ club-internet.fr) Mr Finn Johansen NSIA (finn.johansen@ trelast.no) Mr J. Lagerström Träforsk (jan.lagerstrom@ stockholm.mail.postnet.se) Mr Pierre Lapeyre FEIC (eryepal@ club-internet.fr) Mr(s) Dina Melgalve LAWEE (melgalve@ finieris.lv) Dr Slavko Mihevc GZS (slavko.mihevc@ guest.arnes.si) (Mr M. Mocsényi) Fagosz (fagosz@ dbassoc.hu) Mr J. Evertsen* Eurofortech (evertsenj@ forbairt.ie) *guest Mr David Robson* Eurowood (d.robson@ bouw.tno.nl) *guest Sledijo še druge tri delovne grupe, v katerih pa Zdru`enje lesarstva-GZS ni vklju~eno: 3. SOCIALNE ZADEVE * Evropski socialni dialog z EFBWW * Socialna politika, izobra`evanje... 4. MEDNARODNE ZADEVE * Konkuren~nost, statistika, WTO/TABD... * FBIC delovna grupa 1 in 6 5. GOZDOVI IN SUROVINE * EU gozdarska politika * Certificiranje * FBIC delovna grupa 5 Zdru`enje lesarstva-GZS je vklju~eno v delo dveh delovnih grup CEI-Bois, ki ju sestavljajo naslednji ~lani, in sicer: 1. OKOLJE Delovna grupa “Okolje” se ukvarja z naslednjimi vprašanji: * Lesni prah, formaldehid, energija, odpadki... * FBIC delovna grupa 3 (okolje) Mr Manfred Baums Mr Bruno Andersons Mrs Britt-Inger Andersson Mr P. Antonicoli Mr A. Ceelaert Mr Chevaldonnet Mr Knut Fjulsrud (Mr M. Mocsényi) Mrs J. Nunes Mr P. Sattler Mr Matti Sihvonen Mr Robert Tornic Chairman - HDH (S.wilhelm@ hdh-ev.de) LAWEE (brunoan@ endzi.lza.lv) Trätek (britt-inger.andersson@ memo.ikea.com) Federlegno-Arredo (pafla.bxl@ pophost.eunet.be) FEFPEB (FEFPEB@ vsam.spaendonck.nl) UIB (atsnfmi@ club-internet.fr) NSIA (knut.fjulsrud@ bl.telemax.no) Fagosz (fagosz@ dbassoc.hu) AIMMP (aimmp@ aimmp.pt) FHI (office@ holzindustrie.at) FFIF - FEIC (matti.sihvonen@ forest.ttliitot.fi) GZS (javor.pivka@ eunet.si) 2. TEHNI^NE ZADEVE Delovna grupa “Tehni~ne zadeve” opravlja naslednje aktivnosti: * Standardizacija, tehni~na dovoljenja IZ DELA U.E.A. Evropska zveza proizvajalcev pohištva (U.E.A.) odpira novo stran na Internetu (predvidoma v maju 1999), ki bo vsebovala mnogo informacij glede projektov, ki jih UEA sicer `e vodi, kot npr. Oblazinjeno pohištvo (vsebuje natan~ne informacije o ognjevzdr`nosti -varnosti pred ognjem- v proizvodnji oblazinjenega pohištva) in Virtualna hiša (projekt tridimenzionalne hiše, ki bi bil zanimiv za potencialnega kupca, da lahko naro~a pohištvo prek Interneta). Nova stran na Internetu bo omogo~ala uporabnikom, da si bodo lahko poiskali informacije o najnovejših izdajah pohištvenega sektorja v Evropi, ekonomske študije in teko~e projekte UEA. Pozivamo vsa zainteresirana podjetja v slovenski pohištveni industriji, ki bi `elela oglašati na UEA website, da zaprosijo za vprašalnik na naslov: secretariat@ uea.be ali po faxu: 00 32 2 219 2701. TRENDI V EVROPSKI POHIŠTVENI INDUSTRIJI 1998 Po prvih predhodnih (nekompletnih) podatkih, ki smo jih prejeli od UEA, se dozdeva, da bi lahko bilo leto 1998 pozitivno za evropsko pohištveno industrijo. Proizvodnja je porastla v vseh dr`avah EU, kljub dejstvu, da je bila inflaci- LES wood 51 (1999) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva vü ja zelo nizka in celo negativna za dolo~ene proizvode. Izvoz (po podatkih za prvih 10 mesecev 1998) je v splošnem stagniral, mo~an izvoz v Vzhodno Evropo in ZDA se je uravnote`il s padajo~im izvozom v Azijo. Uvoz v EU je porastel, še posebno iz Vzhodne Evrope in Azije (devalvacija valut). V Nem~iji prvi~ po treh te`kih letih bele`ijo ponovno o`ivl-janje v proizvodnji pohištva (+4,5 %), posamezni sektorji (pisarniško pohištvo, jedilnice, spalnice) pa bele`ijo celo 10 % rast. Pa si poglejmo podatke o proizvodnji, izvozu in uvozu za leto 1998 (vsi podatki se nanašajo na obdobje I-X 97/I-X 98): Dr`ava Proizvodnja Izvoz Uvoz Nem~ija +4,5 % +6,2 % +3,4 % Italija +3,5 % - 6,9 % +19,0 % Francija +7,7 % +15,0 % +11,2 % Velika Britanija +3,6 % +0,8 % +13,1 % Švedska +10,0 % +7,4 % +14,0 % Danska +7,0 % +4,3 % +34,0 % Belgija +5,8 % +0,6 % +11,1 % Vir: UEA, Porto, marec 1999 In kakšni so podatki za Slovenijo? Podatki o proizvodnji ka`ejo, da je obseg industrijske proizvodnje (DN 36) porastel za 10,1 %, najnovejši (predhodni) podatki o izvozu in uvozu za leto 1998 pa ka`ejo, da je izvoz pohištva porastel za 20,6 %, uvoz pa za 11,2 % v primerjavi z letom letu 1997. PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka PP 10407 / 01 Nemško podjetje iš~e dobavitelje lesa za umetno sušene borove, smrekove in hrastove lamele. Podjetje WESER-FENSTER LANGE GMBH Kontaktna oseba g. Redko Ulica SCHULSTRASSE 100 Pošta 37647 Kraj VAHLBRUCH Dr`ava NEM^IJA Telefon +49 / 55 / 35 950 0 Telefaks +49 / 55 / 35 950 100 Številka PP 10418 / 01 Nemško podjetje nudi izdelavo turisti~nega naselja iz lesenih hišic in iš~e partnerje za sodelovanje. Podjetje HUSKY - HAUS Kontaktna oseba g. Siegfried Matzat Ulica BOHLENWEG 3 Pošta 29690 Kraj NORDDROBBER Dr`ava NEM^IJA Telefon +49 / 50 / 71 913 987 Telefaks +49 / 50 / 71 913 701 E-Mail husky-haus@ t-online.de Številka PP 10422 / 01 Singapursko podjetje nudi bukov stavbni les. Podjetje KIM SAN TRDING Kontaktna oseba g. Paul Tay Ulica 14, KRANJI WAY Pošta 739427 Kraj SINGAPORE Dr`ava SINGAPUR Telefon 65 / 269 08 21 Telefaks 65 / 368 55 16 E-Mail P2043178@ Singnet.com.sg Številka PP 10450 / 01 Špansko podjetje nudi vrata in tesarske usluge za hotele, trgovine, banke, pisarne in hiše. Podjetje HEREDEROS DE MANUEL SERRA S.L. Kontaktna oseba Mr. Thomas Fiedler Ulica AVDA. CARLOS MARX. 73 Pošta 56026 Kraj VALENCIA Dr`ava ŠPANIJA Telefon +34 / 96 / 376 68 23 Telefaks +34 / 96 / 376 67 77 E-Mail HMSERRA@ XPRESS.ES Številka PP 10456 / 01 Nemško podjetje nudi stroje za obdelovanje lesa. Podjetje MICHAEL WEINIG AG Kontaktna oseba Ms. Ingeborg Arnold Ulica WEININGSSTRASSE 2/4 Pošta 97941 Kraj TAUBERBISCHOFSHEIM Dr`ava NEM^IJA Telefon +49 / 9341 / 86 12 65 Telefaks +49 / 9341 / 16 93 E-Mail weinig@ t-online.de RAZPISANE RAZVOJNE VZPODBUDE V Uradnem listu 4 in 9/99 je objavljenih kar nekaj javnih razpisov za razne oblike razvojnih vzpodbud, namenjenih predvsem srednjim in velikim dru`bam predelovalnih dejavnosti: 1. Sofinanciranje projektov krepitve distribicujskih in proizvodnih kanalov slovenskih podjetij v tujini Namenjeno: srednjim in velikim dru`bam predelovalnih dejavnosti Objava: Uradni list 9/99, str. 833 Višina sofin.: do 50 % vrednosti projekta (skupno 138 LES wood 51 (1999) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva viii Rok: milijonov SIT) 16.03.1999 Rok: II. faza 50 % (skupno 112 milijonov SIT) do porabe sredstev 2. Sofinanciranje investicijskih projektov posodobitve tehnologije Namenjeno: Objava: Višina sofin.: Rok: srednjim in velikim dru`bam predelovalnih dejavnosti Uradni list 9/99, str. 834 6. Subvencioniranje obrestnih mer za kratkoro~ne in dol-goro~ne kredite, ki jih gospodarske dru`be najamejo pri poslovnih bankah v letu 1999 Namenjeno: do 30 % vrednosti projekta (skupno 140 Objavljeno: milijonov SIT) Višina sofin.: 15.03.1999 Rok: 3. Sofinanciranje stroškov pridobitve mednarodnih certifikatov sistema kakovosti po ISO standardih Namenjeno: srednjim in velikim dru`bam predelovalnih dejavnosti Objavljeno: Uradni list 9/99, str. 836 Višina sofin.: do 70% vrednosti projekta (skupno 120 milijonov SIT) Rok: 17.03.1999 4. Sofinanciranje projektov avtomatizacije in informatizacije proizvodno tehnoloških procesov v podjetjih z delovno intenzivno dejavnostjo srednjim in velikim dru`bam s sanacijskimi in razvojnimi programi iz predelovalnih dejavnosti Uradni list 7/99, str. 707 do 7 odstotnih to~k ban~nih obresti do porabe sredstev 7. Poroštva RS za posojilne obveznosti pravnih oseb v letu 1999 Namenjeno: gospodarskim dru`bam z A,B in C boniteto Objavljeno: Uradni list 9/99, str. 855 Višina poroštva: do 100 % ob pogoju, da obrestna mera ne presega TOM +4 pri kratkoro~nih in TOM +5 pri dolgoro~nih kreditih Rok: do porabe poroštvenega potenciala POVPREČNA BRUTO PLAČA V LESNI INDUSTRIJI Namenjeno: Objavljeno: Višina sofin.: Rok: srednjim in velikim dru`bam predelovalnih dejavnosti, ki vsaj 50 % prihodka Od Statisti~nega urada RS smo prejeli obvestilo, da je povpre~na bruto pla~a v decembru 1998 v lesni industriji (DD in DN36.1) 117.928 SIT. dosegajo s prodajo na tuje trge Uradni list 9/99, str. 838 do 50 % vrednosti projekta (skupaj 145 milijonov SIT) 22.03.1999 5. Sofinanciranje projekta “Pospeševanje dobi~konosnosti izvoza podjetij iz predelovalnih dejavnosti industrije” Decembra 1998 je povpre~na bruto pla~a na zaposlenega v Sloveniji znašala 172.118 SIT, v predelovalnih dejavnostih pa 141.035 SIT, kar pomeni za lesno industrijo zaostanek za povpre~jem v Sloveniji za 31,5 %, v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi pa zaostanek za 16,4 %. NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV Namenjeno: I. faza izdelovalci analiz in programov za nadomeš~anje razli~nih oblik dodelavnih poslov II. faza vzor~no izvajanje projekta v skupinah vklju~enih podjetij - prete`nih izvoznikov (svetovalno podjetje je koordinator) Objavljeno: Uradni list 9/99, str. 839 Višina sofin.: I. faza 100 % (skupno 22 milijonov SIT) Elementi Indeks Skupaj DD DN36 Slovenija Obseg industrijske proizvodnje I-XII 98/I-XII 97 103,2 110,1 103,7 Povpr.mes.bruto pla~a na zaposl. osebo povpr. I-XI 98/povpr. I-XI 97 108,6 111,7 109,6 Zaposlene osebe (predhodni mesec = 100) nov.98 99,8 101,1 100,2 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povpr. I-XII 98/povpr. I-XII 97 103,2 106,2 106,0 Vir: Statisti~ni urad RS DD=Obdelava in predelava lesa DN36 =Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti LES wood 51 (1999) 3 Vzgoja in izobra`evanje 62 Mladi in lesarski poklici na Primorskem Na pobudo delavcev SLŠ Nova Gorica smo v torek, 8. 12. 1998, na šoli organizirali problemsko konferenco z aktualno temo “Mladi in lesarski poklici”. Skupaj z vsemi, ki ob~utijo upad zanimanja za lesarske poklice na širšem primorskem podro~ju, smo `eleli poleg analize tega problema narediti nekaj konkretnih potez, ki bi dolgoro~no pove~ale zanimanje za te tradicionalne in lepe mojstrske poklice. Povabili smo predstavnike svetovalnih slu`b OŠ, obrtne in gospodarske zbornice ter seveda obrtnike in podjetnike z lesarskega podro~ja. Konference so se udele`ili predstavniki MEBLA HOLDING, MEBLA TOP, LIPE d.d. iz Ajdovš~ine, dva obrtnika, predstavnica OOZ Nova Gorica, predstavnica sveta staršev na SLŠ Nova Gorica, predstavniki OŠ Solkan in predstavniki informativnih medijev. Z udele`bo ne moremo biti zadovoljni, saj se obravnavana tema mo~no navezuje na veliko število uporabnikov in svetovalnih slu`b v goriški, tolminski, ajdovski ter vipavski ob~ini. Potem, ko smo si ogledali sliko vpisa v lesarske poklice v zadnjih letih in izkazane potrebe po tovrstnem znanju ter namere o izobra`evanju, smo lahko le ugotovili velik razkorak med potrebami lesarskega gospodarstva po poklicih MIZAR, TAPETNIK in LESARSKI TEHNIK ter številom dijakov, ki na tem podro~ju te programe kon~ajo ali pa se nameravajo vpisati vanje. Število razpisanih u~nih mest in kadrovskih štipendij je glede na izra`ene potrebe majhno. Kvaliteta izobra`evanja je kljub vsem dobrim pogojem slabša kot bi lahko bila, saj se v programe vpisujejo za poklic manj motivirani mladi ljudje, ki imajo šibkejše predznanje. Po kratkem pregledu uporabnosti in prakti~ne naravnanosti lesarskih poklicev ter informaciji in pozivu k sodelovanju uporabnikov pri prenovi poklica LESARSKI TEHMK smo najprej podali nekaj idej o skupnih ukrepih, ki bi po~asi privedli do ve~jega odlo~anja za lesarske poklice. To je bilo izhodiš~e idejno bogate razprave, ki je poleg kri-ti~ne analize stanja dala tudi kar nekaj uporabnih idej, ki smo jih sprejeli kot obvezo za naše skupne promocijske nastope in druge akcije. Dobro delo in reševanje te`av v lesarstvu, z ve~jo podporo dr`ave, ki bi se morala zavedati strateških prednosti lesarstva, je temelj za ve~je potrebe po znanju in zagotovilo za ve~je vlaganje v napore za pridobitev sposobnih kadrov, kar pomeni tudi ve~ štipendij. Naj nanizam osnovne sklepe: 1. skupen usklajen nastop in akcije vseh zainteresiranih (uporabniki - obrt in industrija, ter njihove organizacije; srednje lesarske šole), 2. javno izra`anje potreb, prednosti ter perspektivnosti in vrednot teh poklicev, 3. stimulativna štipendijska politika (ve~ u~nih mest, kadrovskih štipendij in nagrajevanje sposobnih). Ciljne skupine, na katere bi se predvsem obra~ali, so poleg staršev in u~encev višjih razredov OŠ še svetovalne slu`be v OŠ, odgovorni za kadrovsko politiko v lesarski dejavnosti in najširša javnost, ki mora pravo~asno izvedeti ~im ve~ o strateških prednostih v lesarstvu in lepotah lesarskih poklicev. Vsi, ki se poklicno odlo~ajo ali vplivajo na odlo~itve, morajo tudi vedeti za materialne in eksis-ten~ne poklicne prednosti (štipendija, zagotovljeno delovno mesto, panoga s surovino, mo`nost samozaposlitve itd.). Šola prevzema odgovornost, da bo prek razli~nih akcij (delavnice za mlade, razstave in druge akcije Odprte šole) pribli`ala lesarstvo mladim. Skupaj s predstavniki obrtnikov in lesne industrije bo lobirala za lesarske poklice v OŠ pri u~encih in starših. Osnovne šole naj bi u~encem z ekskurzijami v mizarske delavnice in lesne tovarne poskrbele, da mladi pred poklicno odlo~itvijo prakti~no ob~utijo lesarski utrip. ~eprav bomo razpisovali ve~ u~nih mest in štipendij, bomo šele dolgoro~no s skupno promocijsko akcijo in spremembo dru`benih vrednot privabili uspešne in motivirane u~ence. Obrtna zbornica se obvezuje, da bo zbrala ve~ino obrtnikov lesarskega podro~ja, da se z njimi pogovorimo o problematiki in nastopimo skupaj z gospodarstvom. Šola bo s sklepi te problemske konference seznanila vse, ki bi nanjo verjetno morali priti, saj se zavedamo, da nam bo le z skupnim enotnim nastopom, z veliko dejanj uspelo pridobiti mlade sposobne ljudi, ki imajo radi les, ter njihove starše, za lesarstvo. Bojan KOVA^I^, dipl. in`. lesarstva, SLŠ Nova Gorica LES wood 51 (1999) 3 Intervju 63 Intervju z mag. Andrejem Matetom, predsednikom uprave INLESA d.d. Ribnica O podjetju INLES smo v na{i reviji pisali ob proslavi 50- letnice podjetja v decembrski {tevilki, v kateri smo opisali IN-LESOVO razvojno pot. Zato bo najin pogovor bolj usmerjen na INLES danes in INLES v prihodnosti. Gospod Mate, ali lahko predstavite INLES danes, kako je organiziran, kdo so njegovi lastniki? va bodo tvorila dokapitalizacijo INLESA od dr`ave. INLES je po merilu celotnega prihodka tretje, po izvozu pa prvo najve~je podjetje v lesnopredelovalni panogi. Kak-{en je bil celoten prihodek v preteklem letu, kolik{en dele` je bil dose`en na zunanjih trgih? Neto prihodki od prodaje v letu 1998 so zna{ali, izra`eni v DEM, 58,5 mio DEM, od tega smo 93 % izvozili. Plan za leto{nje leto je 64 mio DEM, z enako strukturo izvoza. Koliko zaposlenih ima INLES d.d. danes? Iz prvotnega podjetja INLES so se razvi- Zaposlenih nas je 600 in {e 43 v In-la 3 samostojna podjetja, ki sedaj nosi- validskem podjetju INLES I P. jo ime INLES. To so: INLES d.d., kot najve~je podjetje, INLES Trgovina in INLES je bil v preteklih obdobjih prav-INLES SRD Sodra`ica. zaprav s svojim proizvodnim progra- INLES d.d. je bila kot samostojna dru`ba registrirana 6. 1. 1998 in je pravna naslednica INLESA Holdinga, INLESA Hrasta in INLESA Sodra`ica. Tudi vsi podatki, o katerih bova govorila, se nana{ajo torej samo na naj-ve~jo dru`bo, to je INLES d.d. Z vidika lastni{tva, je dru`ba v 27 % lasti zaposlenih, drugi lastniki pa so PID-i ter kapitalski in pokojninski sklad. Moram poudariti, da se bo v leto{njem letu lastninska struktura bistveno spremenila, kajti na skup{~ini delni~arjev je bil v januarju sprejet sklep o dokapitalizaciji INLESA d,d, od dr`ave, to je predvsem od SRD. Zato je trenutno ponovno v delu cenitev dru`be. Je pa to del sanacije INLESA, ker so bili prek vlo`kov dr`ave popla~ani nekateri stari dolgovi. Te obveznosti in dolo~ena nova sredst- mom oken in vrat bolj orientiran na jugoslovanski trg, sedaj pa je postal velik prodajalec stavbnega pohi{tva na zahtevnem zahodnoevropskem trgu. Katere naloge in ovire je moralo podjetje premagati, da se je lahko prebilo na ta trg? Kadar gre za ve~je strukturne in razvojne spremembe, so najhuj{e miselne ovire, kajti treba je dose~i druga~no razmi{ljanje pri ljudeh. Kdor pozna INLES danes in izpred 8 let, ve, da primerjava proizvodnega ali prodajnega programa v ni~emer ni ve~ podobna. V praksi je bilo potrebno razviti ustrezne izdelke, ki jih je novi trg zahteval, kajti jugoslovanskega trga ni bilo ve~. In nenazadnje, kar je bilo tudi klju~nega pomena, potrebno je bilo re{iti logis-ti~ne probleme, to je na neki na~in problem novega trga. INLES je poiskal lokalnega zastopnika, v tem primeru firmo LESCO München, ki je kot doma~in predstavljal INLES v Nem~iji in Avstriji. Vse te spremembe, in morda v ozadju tudi kak{na neprava odlo~itev, so imele precej{njo ceno za INLES, pa vendar, ~e gledamo INLES v sedanjem obdobju, ima INLES razvojno strategijo in pogoje, da bo te`ave iz preteklosti lahko saniral najkasneje v letu 2000. LES wood 51 (1999) 3 Kljub velikim gospodarskim in dru`benim pretresom je INLESU uspelo, da se je tehnolo{ko razvijal in rasel in se tako obdr`al. S kak{nimi napori in problemi se je INLES sre~eval v tej fazi prestrukturiranja in razvoja, ki je bil za njegov obstoj pravzaprav odlo~ilnega pomena? Delno sem na vpra{anje `e odgovoril. INLES je v smislu specializacije proizvodnje oken in prodaje moral dose~i tim. “kriti~no maso” kvalitetnih izdelkov. Brez tega ne bi mogel postaviti ustrezne tr`ne strukture in oblike. Zato je tudi vsem tistim, ki danes poslujejo prek LESCA, to mogo~e le, ker INLES dosega kriti~no maso prodaje, s katero se krijejo stro{ki take prodajne organizacije. V tem smislu je INLES poleg investiranja v razvoj izdelkov moral investirati tudi v trg Nem~ije in Avstrije. Ocenjujemo, da so zna{ali stro{ki za INLESOVO tr`no razpoznavnost in logistiko okoli 6 do 7 mio DEM. Zaradi vsega tega se je INLES finan~no povsem iz~rpal in kot klju~ni problem se je pokazala njegova fi-nan~na prezadol`enost. INLESOV program je bil tudi od SRD ocenjen kot dober in bilo bi izjemno {koda, ~e bi zaradi finan~nega problema propadla strate{ka usmeritev INLESA. Zato je sodelovanje s SRD sedaj predvsem posve~eno finan~ni konsolidaciji INLESA in ni ve~ bojazni, da bi opra- Intervju vljeno delo v preteklosti, sedaj propadlo. Kak{no je bilo sodelovanje in podpora {ir{e dru`bene skupnosti, npr. dr`ave, bank itd., pri naporih INLESA za ohranitev in prestrukturiranje proizvodnje? Še pred mojim prihodom se je dr`ava zavedala pomena INLESA. Vendar pa se je aktivneje vklju~ila v njegovo sanacijo {ele, ko se je INLES olastninil, ko se je zamenjala uprava, ki se je lotila sanacije. Lahko re~em, da so u~inki sedaj `e vidni. Na drugi strani je bilo v tem polletnem obdobju v ospredju intenzivno dogovarjanje z dobavitelji in Novo ljubljansko banko glede sanacije preteklih dolgov. INLES se je zgodaj zavedel, da brez pravih prodajnih poti in logistike ni mogo~e prodreti na trg. Zato ste se povezali s firmo LESCO, ki je pravzaprav podalja{ana prodajna organizacija INLESA na zahodnem tr`i{~u. Z blagovno znamko ISARHOLZ, razpr-{eno prodajno mre`o po vsej Nem~iji in Avstriji, ste pravzaprav dosegli, da ste se izena~ili s ponudniki doma~ini in ste tako lahko pribli`ali prodajne cene domicilnim cenam. Ali se strinjate z mojim mnenjem, da ste pravzaprav s tem prehiteli marsikatera druga podjetja, ki se take zahtevne poti pravzaprav {e niso lotili? Vsako podjetje si samo postavlja tr`ne cilje. Kar zadeva INLES, lahko re~em, da je prej{nje vodstvo v celoti pravilno postavilo strategijo vstopa na trg in tr`enja in lahko re~em, da LESCO predstavlja INLES v Nem~iji, LESCO v Sloveniji pa predstavlja INLES. Povezovalna to~ka pa je blagovna znamka ISARHOLZ. S tako prodajno politiko se je INLES uvrstil pri nekaterih programih v srednji, pri nekaterih pa v vi{ji cenovni razred. Za ilustracijo naj povem, da je INLES v letu 1998 vsaj enkrat, seveda pa lahko tudi ve~krat, odpremil blago 485 kupcem v Nem-~iji in 65 kupcem v Avstriji. Kaj bi svetovali slovenskemu podjetju, ki `eli, oziroma je primoran s svojimi 64 izdelki priti na zahodni trg? Kako naj se tega loti in s kak{nimi problemi se bo moralo spoprijeti? Trgi so ve~ ali manj `e razdeljeni. ^e ho~e nekdo v pri~ujo~i hiperprodukciji priti na trg, mora nekoga nadomestiti ali izriniti. Nobeno slovensko podjetje pa ne dosega dovolj kriti~ne mase za globalni poseg na trg. Tudi glede fi-nan~ne situacije, kakr{na je v lesni industriji, ni realno, da bi lahko na hitro kaj storili. Zato predlagam in menim, da je edina mo`na pot prek povezav proizvajalcev slovenskega stavbnega pohi{tva in da se izkorisitjo tiste poti, ki so `e utrjene. Dejstvo je, da ima INLES tukaj potenciale in izku{nje in zato so dobrodo{li tudi drugi, da se vklju~ijo v projekt, v blagovno znamko ISARHOLZ, ki je v lasti INLESA in LESCA, da le-ta na neki na~in postane blagovna znamka slovenske industrije stavbnega pohi{tva na nem{kem trgu. [e o INLESOVEM proizvodnem programu. V~asih so v ribni{ki dolini proizvajali lesena okna in vrata, ki so po kvaliteti in videzu bila “del zidu” , sedaj pa so “del pohi{tva”. Napredek ni samo v lesnih izdelkih, uvedli ste tudi nove izdelke, kot so npr. okna in vrata iz umetne mase, pripravljate se na proizvodnjo les-aluminijskih in aluminijskih oken. Lahko poveste, katere kvalitetne standarde ste `e pridobili doma in v tujini? Da, pri~eli smo `e s proizvodnjo lesalu oken, v juniju pri~enjamo s proizvodnjo aluminijskih oken, nato pa bodo sledili alu-fasadni elementi. V preteklosti je bila INLESOVA glavna zna~ilnost predelava lesa in les je bil pravzaprav povezovalec proizvodov, danes pa je povezovalec kupec. In ker se je struktura uporabljenih materialov za okna na tr`i{~u drasti~no spremenila - dele` lesenih oken je 25 %, plas-ti~nih okoli 55 %, preostalo je alu in drugo - se je tudi INLES temu moral prilagoditi, da je obdr`al svoje kupce. Trendom na trgu `eli slediti tudi v prihodnje in ho~emo biti na nivoju najbolj{ih evropskih proizvajalcev. LES wood 51 (1999) 3 Za svoje izdelke smo pridobili zahtevne kvalitetne znamke, kot npr. nem{ki RAL-certifikat za lesena okna - kot edini v Sloveniji, potem znak SQ itd. Trenutno za~enjamo aktivnosti za pridobitev RAL-certifikata za plasti~na okna, sledila bodo alu-les, skratka `elimo za vsa na{a okna pridobiti omenjeni certifikat, ki je pravzaprav najvi{ji standard za okna po evropskih merilih. Na krmilu INLESA ste relativno malo ~asa, pa vendar, ker ste tudi dosedaj bili na vodilnem delovnem mestu in ste povrhu {e doma~in, ste se verjetno hitro zna{li v svoji sedanji vlogi, ki gotovo ni lahka. Katere so primarne naloge, ki jih je treba v INLESU v kraj{em ~asu re{iti in kaj so cilji za prihodnje obdobje? Prva naloga je bila ustvarjanje zaupanja do INLESA med zaposlenimi, med poslovnimi partnerji in pri drugih institucijah. Druga naloga pa, da se nere{ene zadeve iz preteklih let ~im-prej raz~istijo in re{ijo, da smo s 1.1.1999 za~eli s ~istim stanjem. Precej je tudi kadrovskih sprememb, finan~na sanacija pa je stalna naloga. Z namenom, da koncentriramo poslovanje smo v sept. 1998 investirali 1,6 mio DEM v proizvodnjo plasti~nih oken in smo po obsegu prvi v Sloveniji, po kvaliteti in produktivnosti pa na evropskem nivoju (prihodek na zaposlenega je 200.000 DEM). Drugo pa je investicija v druge dele INLESA, in sicer gre za tri klju~ne zadeve: koncentracija proizvodnje na istem mestu - preselitev proizvodnje oken iz Dolenje vasi, za~etek proizvodnje `e omenjenih novih programov les-alu in alu oken, oziroma fasadnih elementov ter posodobitev tehnolo{ke opreme za proizvodnjo lesenih oken. To investicijo ocenjujemo na okoli 4,5 mio DEM in bo kon~ana do konca maja 1999. Firma LESCO München, ki opravlja prodajno-marketin{ko funkcijo za INLES na trgih zdru`ene Europe, je pravzaprav {e edino podjetje v Nem~iji, ki je v ve~inski lasti slovenskih podjetij lesne industrije. Ali ne bi bilo smotrno, da bi Intervju ta tr`ni potencial izkoristili po INLE-SOVEM vzoru {e drugi slovenski proizvajalci s programi, ki bi bili z va{imi kompatibilni? To je bilo v bistvu `e povedano. Prvi korak vsakega podjetja je, da prilagodi trgu izdelek, logistiko, skraj{a dobavne roke itd. Menim, da so za slovenske proizvajalce trenutno ve~ja ovira kot izdelek sam relativno dolgi dobavni roki in logistika. INLES je `e uspel, da dobavlja okna po meri v 3, plasti~na okna pa v 2 tednih. V tujini, ~eprav so carine odpravljene, je verjetno kljub temu dosti drugih pro-tekcionisti~nih ukrepov, ki postavljajo tuje ponudnike v neenakopraven po-lo`aj, zlasti na raznih javnih razpisih dr`ave in njenih institucij. Kak{ne tovrstne izku{nje ima INLES? V tujini ne ~utimo, razen normalnih ovir, ki jih pa~ ima vsaka dr`ava, posebnih protekcionisti~nih ukrepov. ^e ima{ kvaliteten izdelek, se pa~ lahko adekvatno vklju~i{ v njihove javne razpise. Kako pa je z javnimi razpisi v Sloveniji? INLES je na podro~ju proizvodnje oken najve~ji slovenski proizvajalec. Pridobili ste tudi potrebne certifikate kakovosti. Po zahtevnosti v kvaliteti in iz cenovnega vidika zadovoljujete kriterije Zahodne Evrope. Kako je potem mogo~e, da se zgodi, da na nate~aju, 65 ki ga razpisujejo javna podjetja, dobi naro~ilo tuja firma? Nasprotno od tujine, imamo izredne probleme pri javnih razpisih na slovenskem tr`i{~u. Nas, kot INLES, ne moti, ~e dobi posel tuja firma, seveda ~e bi bili upo{tevani enaki kriteriji za doma~e in tuje ponudnike. Tega pa zaradi zelo nedore~ene situacije in dokumentacije ni. Vgrajujejo proizvode najni`jega cenovnega nivoja. Poznamo nekaj primerov, ko je bil izbran tuj ponudnik zaradi izjemno nizke cene in seveda je bila temu primerna tudi kvaliteta. ^utimo izrazito pomanjkanje strokovnega znanja oseb, ki odlo~ajo pri javnih razpisih o izvajalcih in izdelkih. Skratka, INLES v tujini nima te`av z vidika ovir pri razpisih, doma pa jih ima. Ali redno prebirate revijo LES? Katere rubrike oziroma ~lanki so zanimivi in koristni, ~esa pogre{ate v reviji, oziroma o ~em bi `eleli, da bi ve~ pisali? Revijo LES prebiram okoli pol leta, odkar sem v INLESU, prej sem pa~ vodil podjetje druge panoge. Neke kon~ne sodbe zato o reviji {e ne morem dati. Moje osebno mnenje je, da bi se revija morala usmerjati ne zgolj na tehni~no podro~je, ampak v ve~ji meri na kompletno poslovno problematiko podjetij. Pohvalil bi prispevek o DDV, ki je bil apliciran na primeru lesne industrije. Pogre{am malo ve~ aktualnih informacij iz posameznih podjetij lesne panoge. Dajem sugestijo, da bi moral biti v reviji prostor za tako imenovane drobne novi~ke, kjer bi prebrali, kaj se v panogi dogaja. Ve~ina slovenskih ~asnikov in revij je to `e uvedla. Ljudje danes nimajo ~asa brati dolgih in ob{irnih ~lankov, vsak pa preleti drobno informacijo. Gospod Andrej Mate, hvala za tale razgovor. Vam in celotnemu INLESO-VEMU kolektivu `elim v imenu revije in v svojem imenu obilo poslovnih uspehov in zadovoljstva. Fani POTO^NIK, dipl. oec. LES wood 51 (1999) 3 Iz naših podjetij 66 Brest-Pohištvo d.o.o. Podjetje za proizvodnjo in promet pohištva ter opreme C. 4. maja 18, 61380 Cerknica tel. +386 61/792-238, fax + 386 61/793-338 e-mail: info@ brest.si http://www.brest.si Ugotovimo lahko, da smo v BRESTU preteklo leto dokaj uspešno kon~ali. Planirane cilje na vseh segmentih smo vsaj dosegli, ~e ne presegli. Realizacijo smo pove~ali tako z našimi dolgoletnimi partnerji kakor tudi novimi. Tako smo proizvodnjo in tr`enje v petih letih podvojili. Ta trend nameravamo ob-dr`ati tudi v naslednjih letih. Prav v letu 1998 smo predvsem v izvozu za~eli uspešno tr`iti kar nekaj novih programov, ki so se na trgu pokazali kot zelo uspešni in se naro~ila za leto 1999 pove~ujejo. Na trgu smo si ob neizprosni konkurenci izborili sloves kvalitetnega in zanesljivega partnerja. Predvsem pomembno je, da smo tako s tr`enjem kot tudi s proizvodnjo uspešno prešli v višji kvalitetni in cenovni razred. Še posebej razveseljivo je dejstvo, da zelo dobro obvladujemo novo in zahtevno tr`no nišo - pisarniško pohištvo, in sicer ‘’home office’’. Tovrstne programe, ki smo jih v letu 1998 tr`ili predvsem v izvozu, nameravamo v letu 1999 tr`iti tudi na doma-~em trgu. Tako bodo `e v za~etku tega leta tudi doma~i kupci lahko opremili svoj delovni prostor z novim program NET 2000. To je pisarniško pohištvo, ki je zaradi svojega elegantnega in modularnega dizajna kompatibilno h katerikoli obstoje~i opremi prostora, hkrati pa si kupec ustvari delovni prostor po svojih potrebah. Potrebo po tovrstni opremi narekujejo novi organizacijski prijemi, ki so podprti s hitrim in revolucionarnim razvojem informacijske tehnologije. V svetu, kakor tudi pri nas, je trend, da vse ve~ dela opravljamo tudi doma. Pri pisarniškem programu NET 2000 uspešno sodelujemo s podjetjem LIPA iz Ajdovš~ine, saj program dopolnjujeta dva njihova masivna stola vrhunske kvalitete. Uspešno smo se uveljavili tudi z opremo za dnevne prostore, na doma~em trgu pa tudi z najkvalitetnejšimi masivnimi spalnicami. Z našimi partnerji vzpostavljamo predvsem dolgoro~no sodelovanje na trdnih poslovnih vezeh, ki morajo biti v obojestransko zadovoljstvo. Zavedamo se, da `e potekajo v svetu procesi globalizacij in ti ne bodo zaobšli ne Slovenije in tudi ne naše dejavnosti. Vsekakor bodo najboljši imeli mo`nost in prednost boljših pozicij in tu vztrajamo. Vsekakor isto velja tudi za naše dobavitelje. Z dobrimi se povezujemo dolgoro~no, zahtevamo kvaliteto in dobavo v dogovorjenih rokih, veljamo pa za korektnega partnerja in izvrstnega pla~nika. Tako je BREST tudi letos prišel v najo`ji izbor za nagrado ‘’rating leta’’, ki jo podeljujeta REALIZACIJA PRODAJE OD 1991 DO PLANA 1999 40.000.000,00 35.000.000,00 30.000.000,00 25.000.000,00 20.000.000,00 15.000.000,00 10.000.000,00 5.000.000,00 LES wood 51 (1999) 3 bonitetni hiši Dun & Bradstreet in I. d.o.o., poslovne informacije. Vsekakor pa vseskozi posodabljamo tudi proizvodnjo in skrbimo za kadre. Tako so investicije samo v letu 1998 znašale prek 2.000.000,00 DEM in s tem trendom nadaljujemo tudi v letu 1999, oz. investicije predvidevamo v drugi polovici leta 1999 še znatno po-ve~ati. Vseskozi so pri nas na ste`aj odprta vrata usposabljanju, izobra`e-vanju, zaposlovanju. Ves ~as poteka kar nekaj izobra`evalnih programov na vseh podro~jih. Delo v BRESTU v celoti poteka v skladu z ISO 9001, pripravljene so osnove za ISO 14000. Pripravljamo se Severnoprimorska regija in z njo celotna Slovenija sta bogatejši za nov moderen salon. V Novi Gorici, tik pred mejnim prehodom v Ro`ni dolini, je podjetje BOJLES d.o.o. odprlo nov salon za prodajo parketa iz masivnega lesa vseh vrst. Podjetje Bojles, trgovina, in`eniring in storitve, je dru`insko podjetje v lasti Bojana Kodelje in njegovega o~eta Jo`eta. Salon je odprl Igor Bav~ar, minister za evropske zadeve. “Podjetje Bojles d.o.o. se ukvarja z lesom `e vrsto let. Prvi stiki se`ejo v dobo prade-dov, dedov in naših o~etov. Sedaj smo na vrsti mi”, je rekel Bojan Kodelja in nadaljeval: “No~emo pretrgati tradicije, ampak jo nadaljevati. Od nekdaj znamo za~utiti toplino in `lahtnost narave v dotiku z lesom. Znanje, ki ga imamo, dopolnjujemo s pridobljenimi izkušnjami doma~ih in tujih strokovnjakov”. Igor Bav~ar je v slavnostnem govoru poudaril pomen odpiranja tovrstnih dejavnosti za Novo Gorico, severno Primorsko in celotno Slovenijo. “Salon je ob meji s sosednjo Italijo, toda meje izginjajo in jih po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo ne bo ve~”, je ena od mnogih ministrovih Iz naših podjetij tudi na pridobitev certifikata poslovne odli~nosti. Blagovna znamka BREST znova pridobiva veljavo. Glede na bli`ajo~e se informacijsko usodno leto 2000, predvsem pa tudi zaradi drugih potreb sodobne proizvodnje in tr`enja smo se v BRESTU `e lansko leto odlo~ili za zamenjavo informacijskega sistema in celotne ra~unal-niške mre`e. Implementacija je v kon~ni fazi in `e v prvi polovici 1998 pri~akujemo uspešno delo novega sodobnega sistema. Uspešno smo predstavljeni tudi na internetu in sicer veljajo naše strani (www.brest.si) za ene boljših v naši panogi. Predvsem na misli. Naslednji govornik je bil ^rtomir Špacapan, `upan Mestne ob~ine Nova Gorica. Povedal je ve~ vzpodbudnih misli in `elja za uspešno poslovanje salona, od katerih bi posebej poudaril misel, “sre~a je na strani hrabrih”. Nikola Grubiša, predsednik Društva svetovalcev za malo gospodarstvo, je poleg ~estitk in `elja za uspešno delo primerjal med navadami v Sloveniji in Ameriki. Med drugim je rekel, da smo: “Slovenci preve~ zaposleni s problemi drugih, namesto s svojimi, zato nam za reševanje svojih problemov pogosto zmanjkuje ~asa”. Med zadnjimi govorniki pred slavnostno otvoritvijo salona je bil Bojan Kodelja. Prijetno je bilo slišati zahvalo o~etu Jo`etu. Slavnostno prireditev je povezoval Primo` Troha, TV Primorka. Poudaril je, da pomeni odprtje salona v Ro`ni dolini vra~anje na svoja tla, k svojim koreninam. Pri odkrivanju novosti na podro~ju parketarstva se je Bojles odlo~il izklju~no za talne obloge iz masivnega lesa, parketov vseh vrst, vklju~no mozaik parketa. Specializiral se je za unikatne tehnike polaganja in obdelave parketov. Ogled salona je popestril s petjem Danilo ^ade`, priznani pevec na Primorskem, v Sloveniji in Italiji. 67 straneh Dogodki & na~rti obiskovalce stalno seznanjamo z novostmi v Brestu. V tem trenutku je to NET 2000. ^eprav napovedi na zunanjih trgih niso obetavne (zmanjšana gospodarska rast, ponekod tudi recesija, vse ve~ja konkurenca in pritiski na cene...) pa tudi v letu 1999 ostaja cilj obdr`ati obstoje~e kupce zadovoljne in zveste, zagotoviti nove, pove~evati dobi~konosno tr`enje, proizvodnjo in zagotavljati z drugimi segmenti dobrega poslovanja (zni`evan-je stroškov, vlaganja...) stalen napredek BRESTA. Viktor ADAMI^, vodja prodaje Podjetje Bojles je ~lan najve~jega svetovnega zdru`enja za lesne talne obloge National wood flooring association (NWFA), USA, kar pomeni, da je na teko-~em z najnovejšimi dognanji na podro~ju talnih oblog. Poleg salona parketa v poslovni stavbi Petrola, na Vipavski ul. 5, v Ro`ni dolini, ima podjetje Bojles tudi svoj prodajni salon v Ljubljani. V svojem prospektu navajajo šest vprašanj za kupca (zakaj je parket najboljša obloga, prednosti parketa pred drugimi talnimi oblogami, najprimernejše drevesne vrste lesa, pomembnost trdote lesa, na kaj je treba biti pazljiv pri izdelavi tlakov in kako ravnati pri polaganju parketa), ki jih mora kot uporabnik vedeti pred nakupom, in trinajst odgovorov o utemeljenosti masivnega parketa, zakaj je parket najboljša talna obloga (ima dolgo `ivljen-jsko dobo, celo ve~ generacij...). Kupcem je na voljo tudi video kaseta z naslovom Optimalna talna obloga. Vili Resnik, eden od številnih kupcev parketa (Igor Debernardi - odvetnik, Sre~ko Katanec, Bojan Kri`aj..., poslovni center HIT Nova gorica...) pri podjetju Bojles, je uglašenost ponudbe izrazil s pesniškim sloganom: PRISLUHNITE MELODIJI LESA. Prisluhnimo torej tudi mi in obiš~imo salon Bojles. Ciril MRAK, dipl.in`. Novi salon za prodajo parketa podjetja Bojles LES wood 51 (1999) 3 Iz naših podjetij 68 Ciproš d.o.o., Lobnica, Ruše Ciproš d.o.o., predelava lesa in izdelava lesenih monta`nih objektov, je gospodarska dru`ba, ki se je razvila na ve~ji kmetiji tik pod vrhom Pohorja (do Areha je le 3 km). Zapiski o pojavu te kmetije so poznani `e v 16. stoletju. @e v prejšnjem stoletju so imeli spodnjo in zgornjo venecijanko, ki sta obratovali ob potoku za `aganje na posestvu posekanega lesa. Ve~ji razmah `agarstva je bil do-se`en v za~etku tega stoletja, saj se je takrat v ve~ji meri odprla trgovina s spla-varjenjem lesa po Dravi. Dobavljali so tudi les za proizvodnjo v`igalic v sosednjih Rušah. Predniki sedanjih lastnikov so `e takrat ob~utili, da le kmetijstvo ne bo dohodkovno dovolj uspešno, zato so poskušali zaslu`iti tudi z lesom, sodelovali pa so tudi v raznih organih obrtništva. To pomeni, da so bili razvojno in dru`beno aktivni. Po 2. svetovni vojni so pribli`ali `agarski obrat ob druga gospodarska poslopja. V tem obdobju so na to podro~je napeljali elektri~no omre`je in leta 1958 so pridobili uradno obrtno dovoljenje. Leta 1982 sta se na posestvo priselila zakonca Vlasta in Ferdo Kolar. Oba imata visoko strokovno izobrazbo: `ena ekonomsko, mo` pa gradbeno. Oba sta bila še nekaj ~asa zaposlena, leta 1985 je mo` Ferdo odprl obrtno dejavnost z dvema polnojarmenikoma za raz`agov-anje lastnega lesa. Ker pa je bilo tega premalo, je za~el les tudi dokupovati, opravljal je tudi `agarske storitve in izdeloval embala`o. Kmalu pa so ugotovili, da so v tem hribovitem predelu transportni in skladiš~ni problemi povezani s prevelikimi stroški, zato so pri~eli razmišljati, kako zmanjšati `agarsko proizvodnjo in se usmeriti v finalne produkte. Dodatni argument k takšni odlo~itvi je bil tudi v tem, da nekateri kupci niso sprotno pla~evali dobavljenih `aganih sortimentov, dobavitelji pa so zahtevali takojšnje pla~ilo. Odlo~itev za nakazano preusmeritev je padla leta 1990, ko sta zakonca ustanovila dru`bo z omejeno odgovornostjo “Ciproš”. Ciproš je ro`a, ki raste v tem predelu Pohorja in jo v drugih predelih Slovenije le redko najdemo. Seveda se je z ustanovitvijo nove firme tudi `ena Vlasta zaposlila v tej dru`bi. Nastala je dobra strokovna simbioza strokovnega znanja: tehni~na in ekonomska. Iz `aganega lesa so najprej pri~eli z izdelavo in monta`o ostrešij, sledile so vrtne ute, sede`ne vrtne garniture, vrtne ograje, pergole, vse zaradi boljšega izkoriš~anja lesa. Razvoj se je nadaljeval vse do izdelave raznih monta`nih objektov, kot sta: stanovanjske in po~itniške hiše, paviljoni, brunarice, razne dograd-nje in nadgradnje objektov. Tehni~na izvedba objektov je takale: - na~in gradnje je skeletni - tramovna konstrukcija, ki je podana s stati~nim izra~unom; - zunanja stran zunanje stene je obdelana s tanjšimi ali debelejšimi deskami v videzu brun; - notranja stran zunanje stene je obdelana s profilirnim lesenim opa`em ali pa z mav~nimi ploš~ami, ki jih nato nadalje obdelujejo (tapete, plas-ti~ni ometi); v enaki izvedbi so obdelane predelne stene, stropi in mansarde; - vmes je vgrajena izolacija: mineralna volna, kokos pa tudi lepenka in alu folija; enako je izolacija izvedena v stropih in mansardnih poševninah. Osnovno na~elo je, da je ena (zunanja, notranja) stena en gradbeni element z vsemi potrebnimi odprtinami za okna in vrata. Tako osnovno konstrukcijsko steno z enostransko (zunanjo) oblogo nato prepeljejo do monta`nega mesta. Proizvodnja je prilagojena tako, da lahko izdelujejo objekte po lastnih ali prinesenih kup~evih projektih. Lahko re~emo, da gre za izdelavo unikatnih monta`nih objektov. Vsa tehnološka dokumentacija, priprava dela, vodenje in nadziranje proizvodnje je zaenkrat še v rokah (so)-lastnika dru`be, ki pa `e razmišlja o nastavitvi vodja proizvodnje, saj delo `e presega fizi~ni pa tudi storitveni obseg za enega delavca. Pri tem je treba spoštovati še odgovornost za kvaliteto izdelkov, disciplino zaposlenih, nagrajevanje po ~im bolj pravi~nih kriterijih, termini-ranje izdelave itd. Razvojno je predviden nakup transportnega sredstva za prevoz monta`nih elementov in dogradnja proizvodnega objekta. Gospodarska dru`ba si je na trgu `e ustvarila svoje ime. Glavni tr`ni protagonisti so njihovi kupci, saj so z njihovimi objekti pa tudi drugimi izdelki, storitvami zelo zadovoljni. Sodelujejo in predstavljajo svoje produkte tudi na raznih sejmih. Na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni pa so za svojo uspešnost pridobili tudi priznanje. Na tr`enju in pridobivanju ima-gea dru`be “Ciproš” pa uspešno sodeluje `ena in solastnica Vlasta. Le-ta vodi tudi finance in knjigovodstvo. Njen cilj pa je uveljaviti blagovno znamko “Cip-roš hiša”. Posestvo in gospodarska dru`ba “Ci-proš” pa vse bolj odkrivata dodatne razvojne zamisli. Kot je bilo omenjeno, le`i kmetija pod obronki Pohorja in ima dovolj lastnih površin razli~ne kakovosti pa tudi gozda. Bralec tega teksta bo verjetno `e uganil, da se na te dolo~ene površine da postaviti nekaj monta`nih objektov, kot apartmaje za turisti~ne namene. Prav ste uganili! O tej zamisli pa poleg zakoncev Kolar razmišljata tudi sinova. To pa je `e druga zgodba. Vsekakor pa vsem `elimo uspešno razvojno pot! Franc MIKLAVC, dipl. oec. LES wood 51 (1999) 3 Iz naših podjetij 69 LIP Polj~ane d.d. Prve zabele`ke o lesni predelavi v Polj~anah so znane `e iz leta 1905. Takrat je obratovala tako imenovana parna `aga, izdelovali pa so tudi zaboje in strgali lesno volno. Ve~ji razmah lesne predelave je bil dose`en po letu 1950, ko so poleg raz`ago-vanja lesa, izdelave volne in zabojev, pri~eli proizvajati še posteljne kon-~nice, stole iz bukovine, hrastovine, nekaj pa tudi iz smrekovine; torej iz lesa tukajšnjega okolja. V letu 1960 pa so pri~eli s proizvodnjo otroških zibelk in postelj. Takrat je bilo v tovarni zaposlenih `e prek 80 delavcev. V razvojnem ciklusu tovarne pa je prišlo do velike nesre~e: v letu 1966 so vsi proizvodni prostori v celoti pogoreli. Kolektiv in ob~ina Slovenska Bistrica sta se znašla pred velikim vprašajem, kako naprej. Da bi delavci dosegli odlo~itev in pot za obnovo in razvoj podjetja, so organizirali štrajk, ki je hitro pripomogel k pravi odlo-~itvi, to je k obnovi. Takrat so se povezali tudi z LIP Slovenske Konjice, katerega vodstvo, na ~elu z direktorjem Miomirjem Delevi}em, je bilo zelo naklonjeno obnovi obratov. Tudi ob-~inski organi so bili naklonjeni taki odlo~itvi, saj so tudi ti videli, da je tod usposobljena delovna sila, da je surovine tudi dovolj. Obnova je bila z velikim odpovedovanjem in udarniškim delom celotnega kolektiva kon-~ana leta 1967. Proizvodnja je bila usposobljena za raz`agovanje hlodovine za lastno nadaljnjo predelavo v kon~ne izdelke: otroške zibeli in otroške postelje. Takoj na za~etku tovrstne proizvodnje so `e ve~ kot 20 % prodali na evropsko tr-`iš~e. Prodor na tuje trge se je zelo pove~al, ko so v okviru celotnega LIP Slovenske Konjice opravili detajlnejšo delitev proizvodnih programov in tako ve~jo specializacijo, ve~jo produktivnost itd. V tem obratu je veliko prispeval k razvoju in ve~ji tr`ni prodornosti prihod Antona Kri`ani~a, ki je kot izu-~en mizar dokon~al tudi lesarsko tehniško šolo. Postal je upravnik obrata v Polj~anah. Pod njegovo taktirko se je nadaljevala modernizacija proizvodnje, podjetje se je kadrovsko okrepilo, v izvoz so plasirali blizu 70 % celotne proizvodnje, nekaj tudi `e v Ameriko. Izvoz je bil njihov imperativ, saj so na tujih trgih lahko najbolj preverjali svojo kvaliteto, cenovnost, skratka uspešnost poslovanja. Zanimivo je vsekakor dejstvo, da od prek 2 milijonov izdelanih kon~nih izdelkov doslej še nobeden ni bil vrnjen! V celotni organizacijski shemi so z znanjem pa tudi pripravljenostjo kolektiva `e uvedli notranjo kontrolo do take stropnje, da nekvalitetno izdelani proizvod ne more iz njihovih proizvodnih linij. Proti koncu preteklega desetletja je celotni sistem LIP Slovenske Konjice zašel v ve~jo krizo (tudi nekatere druge lesnopredelovalne organizacije niso bile izjema), zato se je polj~anski kolektiv izlo~il iz tega sistema in ustanovil organizacijo s polno odgovornostjo. V procesu lastninske preobrazbe pa so postali delniška dru`ba. Pri lastninjenju “lastnega” podjetja pa so si zastavljali pomembno vprašanje: zakaj kar 40 % njihovega premo`enja pripada dr`avi ali njeni skladom, saj so vendar na pogoriš~u leta 1966 pogorelih proizvodnih obratih, z lastnimi mo~mi in velikim odpovedovanjem ter udarniškim delom zgradili svojo tovarno, skrbeli za nadaljnji razvoj... Sedaj morajo pa od dr`ave, zopet z lastnim (podjetniškim) denarjem, odkupiti dr-`avi dodeljeni del premo`enja, ~e ho-~ejo postati 100 % lastniki, kar pa je vsekakor njihov dolgoro~ni cilj. Res pa je, da niso imeli nikakršnih te`av z denacionalizacijskimi upravi~enci. V letošnjem letu bodo proizvedli in odprodali za blizu 11 mio DEM izdelkov, od tega pa prek 90 % v izvoz. Njihova poslovna filozofija ostaja: uspešnost v proizvodnji, v pravo~asni tehnološki posodobitvi, uspešnosti pri tr`enju, v stalnem kadrovskem izpopolnjevanju, v delovni in humani delovni atmosferi. To poslovnost in humanost ka`e tudi v dejanjih dolgoletni vodja te gospodarske dru`be Anton Kri`ani~, saj se zaveda, da le zadovoljni sodelavci ~utijo pripadnost podjetju, veselo prihajajo na delo ipd., njegov socialni ~ut se odra`a tudi v pravo~asnem izpla~ilu vseh osebnih prejemkov zaposlenih, v stalnem spoznavanju njihovih osebnih problemov. Stalna skrb za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih pa se odra`a v tem, da ima `e prek 60 % zaposlenih stopnjo kvalificiranega ali višje usposobljenega sodelavca. S VII. stopnjo izobrazbe imajo 4 sodelavce, od tega so trije dipl. in`. lesarstva, finance in ra~unovodstvo pa vodi dipl. oec. S takšnim poslovnim in socialnim pristopom se ni bati za uspešno gospodarjenje. Franc MIKLAVC, dipl. oec. LES wood 51 (1999) 3 Osebne vesti 70 Gorazd Babuder - novi doktor lesarskih znanosti Gorazd Babuder, mag, dipl. biolog, je 23.6.1998 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: Izolacija, lastnosti in interakcije simbiontskih gliv nekaterih ambrozijskih hroš~ev. Raziskave doktorske naloge je kot mladi raziskovalec opravil na Katedri za patologijo in zaš~ito lesa, Oddelka za lesarstvo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Franca Pohlevna. Rodil se je 14.5.1964 v Ljubljani , kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Po kon~ani osnovni šoli se je leta 1979 vpisal na Gimnazijo Ljubljana-Šentvid, kjer je 1983. leta maturiral. Po odslu-`enju vojaškega roka se je leta 1984 vpisal na Biotehniško fakulteto - Oddelek za biologijo in je leta 1989 pod mentorstvom prof. dr. Radovana Ko-mela diplomiral z diplomsko nalogo: Liofilizacija kultur testnih mikroorganizmov. Po diplomi se je leta 1990 kot mlad raziskovalec zaposlil na Biotehniški fakulteti, Oddelku za lesarstvo, Katedri za patologijo in zaš~ito lesa. Hkrati je vpisal tudi podiplomski študij in leta 1994 pod mentorstvom prof. dr. Franca Pohlevna uspešno zagovarjal magistrsko delo z naslovom: Sim-biontske glive progastega lestvi~arja (Xyloterus lineatus Ol.). Po opravljenem magisteriju je nadaljeval z raziskavami za svojo doktorsko nalogo. S svojimi raziskavami je bil na Katedri vklju~en v ve~ nacionalnih in mednarodnih (COST E2 - Wood Durability) raziskovalnih projektov ter tudi v aplikativne raziskave. V okviru raziskav za doktorsko nalogo je bil leta 1995 na strokovnem obisku na “Instutut für Holzforschung” v Münchnu. Ob raziskovalnem delu je bil na Katedri vklju~en tudi v pedagoško in stro- kovno pospeševalno delo. Gorazd Babuder je v raziskavah doktorske naloge preu~eval lastnosti in interakcije simbiontskih gliv ambrozi-jskih hroš~ev, ki so najhujši škodljivci fiziološko oslabelih dreves ter sve`e posekanega lesa iglavcev in listavcev. Ambrozijski hroš~i povzro~ajo poškodbe lesa z vrtanjem rovov ter vnašanjem simbiontskih mikroorganizmov, predvsem simbiontskih gliv, v les. Za simbiontske glive je zna~ilno, da se razraš~ajo v beljavi, kjer se prehranjujejo s topnimi organskimi snovmi pa-renhimskih celic. Nekatere pa tvorijo tudi celuloliti~ne in ligninoliti~ne encime ter lahko razgrajujejo les. Kandidat je preu~eval razvojne stadije treh ambrozijskih hroš~ev, in sicer hrastovega lestvi~arja (Xyloterus signatus Fabr.), malega ~rnega lesarja (Xyle-borus monographus Fabr.) in hrastovega str`enarja (Platypus cylindrus Fabr.), v hlodovini hrasta ter javora. V laboratorijskih razmerah je sukcesivno izoliral simbiontske mikroorganizme hroš~ev ter identificiral izolate. Iz kompleksa simbiontskih gliv je dolo~il nekatere vrste, ki do sedaj še niso bile znane kot simbiontske. Prav tako je poskušal osvetliti in pojasniti slabo raziskane interakcije med temi glivami ter odnose med simbiontskimi glivami in pravimi razkrojevalkami lesa. V drugem delu raziskav je kandidat preu~eval rast izoliranih gliv na razli~-nih gojiš~ih pri razli~nih temperaturah ter tvorbo encimov. Prisotnost encimov pri simbiontskih glivah, ki sodelujejo pri razkroju lesa, je bila zelo odvisna od vrste glive. Glive povzro~iteljice bele trohnobe so intenzivno tvorile ligninoliti~ne ter celuloliti~ne encime. Kandidat je prav tako ugotovil, da so kovinski karboksilati kot fungicidi primerni za preventivno zaš~ito lesa pred ambrozijskimi glivami. Izsledki raziskav disertacije Gorazda Babudra so pomembni z vidika ba-zi~nega preu~evanja odnosov med ambrozijskimi hroš~i, njihovimi sim-biontskimi mikroorganizmi ter glivami, pravimi razkrojevalkami lesa, kakor tudi za razumevanje mehanizma razkroja lesa. Hkrati pa imajo rezultati tudi aplikativni pomen za uvajanje naravnih postopkov zaš~ite lesa. Na podro~ju lesnih škodljivcev in zaš~ite lesa pomenijo tehten prispevek lesarski znanosti. S tega podro~ja je kandidat v revijah v soavtorstvu objavil tri izvirne znanstvene ~lanke, prav tako pa je o izsledkih svojih raziskav po-ro~al na dveh mednarodnih kongresih v tujini. Novemu doktorju znanosti iskreno ~e-stitamo in mu `elimo uspešno nadaljnje delo. prof. dr. Franc POHLEVEN LES wood 51 (1999) 3 Strokovne vesti 71 Nem~ija - vodilna pohištvena de`ela v EU Kot se zdi, je Nem~ija s skupnim dele`em 30 % v proizvodnji EU vodilna de`ela, kljub neenotni statistiki Cilji reformacije uradne statistike, ki so bili zastavljeni `e leta 1995, vsaj na evropskem nivoju niso bili dose`e-ni. Evropska komisija in Eurostaat sta si postavila za cilj, da bi razli~ne blagovne sistematike harmonizirali na evropske plane in tako pridobili mo`-nost direktne primerljivosti posameznih panog med razli~nimi dr`avami, ~lanicami Evropske Unije. Vendar je ta projekt ostal ponesre~en, ~eprav vsaka dr`ava pošilja te podatke na Eurostaat. Vendar - ali podatki niso pripravljeni v `eleni obliki ali pa prihajajo prepozno (predvsem iz dr`av ju`ne Evrope). Na sre~o obstajajo še drugi viri, kjer se ti podatki zbirajo, kot npr. UEA (Evropska zveza proizvajalcev pohištva) in Evropska komisija, Oddelek za pohištveno industrijo. Njihovi statisti~ni viri omogo~ajo vsaj pregled evropske pohištvene industrije, ki je v letu 1997 bila naslednja: * Evropski proizvajalci pohištva so v letu 1997 proizvedli pohištvo v vrednosti 63,21 milijard EUROV, kar pomeni v primerjavi z letom 1996 pove~anje proizvodnje za 2,4 %. Kot ka`e statistika, to po-ve~anje izhaja iz pove~anja proizvodnje pohištva v naslednjih dr`a-vah po vrsti: Danska (+7,3 %), Nizozemska (+7,2 %), Španija (+6,7 %) in Velika Britanija (+6,1 %). * V Nem~iji je vrednost proizvodnje pohištva v primerjavi z letom 1996 padla za 2 %. * Italija je s svojo izvozno kvoto 61 % ne le najve~ja EU- izvoznica, ampak tudi svetovno najve~ja izvoznica pohištva (v letu 1997 je njen izvoz znašal 7,5 milijard EUROV). * Druga najve~ja izvoznica je bila Nem~ija z vrednostjo izvoza 3,5 milijard EUROV in komaj 19 % izvoznim dele`em izvoza v primerjavi s proizvodnjo pohištva. Za primerjavo tega razmerja navajamo še: Francija (25 %), Nizozemska (30,7 %) in Danska kar 78 %. * V letu 1997 je bilo skupaj zaposlenih v evropski pohištveni industriji 702.520 ljudi, kar pomeni nazadovanje z letom poprej za 0,8 %. Glede na število podjetij ni na `a-lost podatkov, da so v nekaterih dr-`avah tudi podjetja z manj kot 10 zaposlenimi zajeta v statistiki, tako da podatki niso najbolj zanesljivi. Kljub obstoju statisti~nih pomanjkljivosti ka`ejo podatki, da je evropska pohištvena industrija ena pomembnejših gospodarskih vej Evropske Unije. S tretjinskim dele`em v evropski proizvodnji pohištva v letu 1997 pa Nem-~ija vodi, v letu 1998 pa bi si morala ta polo`aj še nadalje okrepiti. Proizvodnja Izvoz Uvoz Zaposleni (mio ECU) (mio ECU) (mio ECU) EU 63.205,2 21.445,4 16.744,7 702.520 D 18.619,9 3.535,9 5.219,5 169.020 I 12.327,8 7.531,8 581,8 96.293 F 7.292,8 1.816,7 2.563,4 72.702 UK 7.144,2 1.234,5 1.950,1 110.816 SP 5.801,5 1.052,7 483,2 114.399 DK 2.204,1 1.723,6 518,8 18.595 NL 1.998,4 612,6 1.321,1 18.387 A 1.905,2 827,2 1.167,2 22.279 B/LUX 1.771,8 1.065,2 1.598,1 15.986 S 1.761,7 1.376,3 593,6 13.670 P 1.130,9 271,8 200,6 32.960 SF 715,1 245,4 194,2 9.210 IRE 322,2 121,2 184,7 4.414 GR 209,6 30,5 168,4 3.789 Dele`i pohištvene proizvodnje v letu 1997 Podatki o evropski pohištveni industriji v letu 1997 Vir: Möbelmarkt 1/99 Vir: Möbelmarkt 1/99 Prevedla: Vida KO@AR, dipl.oec. LES wood 51 (1999) 3 Strokovne vesti 72 Program aktivnosti društva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana v prvih mesecih 1999 V januarju 1999 smo v organizaciji DIT lesarstva Ljubljana izvedli strokovni seminar - predstavitev ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV) in simulacijo delovanja tega zakona na poslovanje podjetij panog predelave lesa. V prikazani simulaciji vpliva DDV na poslovanje smo upoštevali specifike, ki jih imajo naša podjetja (dolg proizvodni cikel, nabava hlodovine od dobavitelja, ki je zavezanec po ZDDV in od dobavitelja, ki to ni; itd.). S kvalitetnimi predavatelji (Milojka Ko-lar, dr`avna sekretarka v Ministrstvu za finance in soavtorica tega zakona, ter Milan Mlakar, dav~ni inšpektor) smo `eleli temo posredovati kar najkvalitet-neje. Po veliki udele`bi na seminarju in pohvalnih komentarjih udele`encev, domnevamo, da smo uspeli. V drugi polovici aprila, ali v prvih dneh maja (o datumu se bomo še dogovorili), bomo organizirali posvet o tej temi, kjer bo Milojka Kolar posredovala izkušnje pri uporabi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost in trošarini. Odgovarjala bo na konkretna vprašanja, ki nastajajo v pripravah za uvedbo DDV. Vprašanja in dileme, s katerimi se sre~ujete v pripravah na uporabo novega dav~nega sistema, sporo~ite na DIT lesarstva Ljubljana, Karlovška 3. V soboto, 20. marca 1999, organiziramo enodnevno strokovno ekskurzijo (ogled mednarodnega obrtnega sejma IHM München 99), ki bo na novem sejmiš~u v Münchnu. Stroški te ekskurzije bodo predvidoma 7.000,00 SIT po osebi( prevoz z avtobusi s 45 sede`i, vstopnica, takse, parkiriš~a, sendvi~i, osve`ilni napitek). ^lani DIT lesarstva Ljubljana imajo 20 % popust. Prijave sprejemamo do 9. marca 1999. Po tem bomo prijavljencem posredovali informacije o vsem potrebnem za izvedbo ekskurzije. V petek, 16. aprila 1999, organiziramo enodnevno strokovno ekskurzijo (ogled mednarodnega strokovnega sejma opreme in tvoriv za lesno obdelavo in predelavo, okovje, orodje ter druge mizarske in tesarske potrebš~ine - BWS Salzburg 99) - ki bo na sejmiš~u v Salzburgu. Stroški ekskurzije so predvidoma 6.000,00 SIT po osebi (prevoz z avtobusi s 45 sede`i, vstopnice, takse, parkiriš~a, sendvi~i, osve`ilni napitek). ^lani DIT lesarstva Ljubljana imajo 20% popust. Prijave sprejemamo do 12. marca (sejem je zaprtega tipa). Po tem bomo prijavljencem posredovali informacije o vsem potrebnem za izvedbo ekskurzije. 17.4.1999 je izpitni rok za projektante. Pripravljalni seminar bo konec marca 1999. Udele`bo priporo~amo tehnikom, ker je to zadnji rok, ko bo tehnikom omogo~eno pridobiti projektantsko spri~evalo. Prijave za obe ekskurziji in seminar pošljite na DIT lesarstva Ljubljana, Karlovška 3, faks 061/222-143 ali B F, Oddelek za lesarstvo fax 061/272-297, VABLJENI! V drugi polovici maja 1999 ima DIT lesarstva Ljubljana redni ob~ni zbor društva. Kakor obi~ajno doslej, bomo za udele`ence ob~nega zbora organizirali strokovno ekskurzijo - ogled proizvodnega podjetja. Vabilo za ob~ni zbor bomo ~lanom društva poslali po postopku, dolo~enem v pravilih društva. Lojze NOVAK, dipl. oec. tajnik DIT lesarstva Ljubljana Popravek V prejšnji številki je v ~lanku Cirila Mraka Gibanje drobnoprodajnih cen in te-~ajev tujih valut na strani 33 in 34 pomotoma prišlo do zamika stolpcev v preglednicah. Zato sedaj na tej in naslednji strani ponovno objavljamo vse preglednice in se bralcem iskreno opravi~ujemo. Uredništvo LES wood 51 (1999) 3 Strokovne vesti 73 LES wood 51 (1999) 3 Vzgoja in izobraževanje 74 Podeljene nagrade za srednješolske raziskovalne naloge o temi “Les v naravni in kulturni dediš~ini mojega kraja” Dijakinji Škofijske klasi~ne gimnazije, Tanja Lovšin in Paula Pongrac, med zagovorom prvvonagrajene seminarske naloge z naslovom ‘Posmrtno `ivljenje bukovega lesa v podobi `lic in kuhalnic’. Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je v septembru 1998 razpisal nate~aj za izdelavo srednješolskih raziskovalnih nalog o temi ‘Les v naravni in kulturni dediš~ini mojega kraja’. Nate~aj je potekal v okviru dejavnosti za promocijo študija lesarstva, glavni cilj projekta pa je bil vzpodbuditi dijake srednjih šol, da bi za~eli razmišljati tudi o morebitnem študiju na Oddelku za lesarstvo. Razpis je bil poslan na gimnazije in srednje lesarske šole in nanj se je prijavilo 58 srednješolcev iz 11 srednjih šol. Do dolo~enega roka za oddajo nalog - 18. decembra 1998 - je prispelo 22 nalog, ki jih je izdelalo 33 srednješolcev. Komisija, v kateri so bili prof. dr. Jo`e Resnik, prof. dr. Niko Torelli in dr. Leon Oblak, je naloge pregledala, ocenila in jih razvrstila v tri razrede, glede na predvidene nagrade. V prvi razred tri prvo uvrš~ene naloge, v drugi razred naloge od 4. do 10. mesta in v tretji razred naloge od 11. do 22. mesta. 29. januarja 1999 je bila na Oddelku za lesarstvo slovesnost ob zaklju~ku razpisa. Udele`ili so se je skoraj vsi dijaki, ki so v nate~aju sodelovali, njihovi mentorji (u~itelji na srednjih šolah) in drugi povabljeni gostje. Po uvodnem nagovoru prodekana za podro~je lesarstva, prof. dr. Jo`eta Resnika, so avtorji treh najbolje ocenjenih nalog svoje izdelke predstavili ter odgovarjali na vprašanja komisije in avditorija. Komisija v sestavi prof. dr. Resnik, prof. dr. Torelli in dr. Oblak je zagovore ocenila in upoštevajo~ ocene raziskovalnih nalog podelila prve tri nagrade: * prvo mesto (osebni ra~unalnik) sta prejeli dijakinji Škofijske klasi~ne gimnazije, Tanja Lovšin in Paula Pongrac, za nalogo z naslovom: ‘Posmrtno `ivljenje bukovega lesa v podobi `lic in kuhalnic’. * drugo mesto so si razdelili dijaki Gimnazije Ljutomer, Dani Prošt, Borut Tisnikar in Janez Poto~nik, z nalogo: ‘Sršenov log po stotride-setih letih’ in dijaki Srednje lesarske šole Slovenj Gradec, Tadej Ostrc, Nina Pirher in Ksenija Filipi~, z nalogo: ‘Toplarji v Mislinski dolini’, ki so si z `rebom razdelili tudi drugo (gorsko kolo) in tretjo (rolerje Ro-ces) nagrado. Dijaki, ki so se uvrstili od 4. do 10. mesta, so prejeli knjige ^ar lesa v slovenskem ljudskem izro~ilu, avtorjev Dušice Kunaver in Nika Torellija, preostali sodelujo~i in njihovi mentorji pa priznanja za uspešno sodelovanje v nate~aju. Akcija je po mnenju organizatorjev uspela in Oddelek za lesarstvo bo z njo nadaljeval tudi v naslednjih letih. dr. Leon OBLAK Nekaj misli govorcev z Dneva lesarstva v Novem mestu, ki sta jih povedala dr. Niko Torelli in Janko Goleš Vsak govor naj ima vzpodbuden za~etek in u~in-kovit zaklju~ek, vmes pa naj bo ~im manj besed. Kdor ne razmišlja o prihodnosti, nima prihodnosti. Bog nam je dal en jezik in dve ušesi. Torej upoštevajmo danost in mo~no prisluhnimo tudi drugim in manj govorimo. Dokler dihamo s polnimi plju~i, imamo upanje. Vsaka akcija ne prinese sre~e, toda sre~e ni brez akcije. C.M. LES wood 51 (1999) 3 Vzgoja in izobraževanje 75 Ekskurzija v München in Dingfolding @e kar tradicionalno si dijaki SGLŠ Po nastanitvi v hotelu v središ~u Mün-Postojna, smeri obdelovalec lesa, ob chna smo si ogledali stari del mesta, koncu šolanja ogledajo in spoznajo nato je bila ve~erja in obvezni obisk München in okolico. bavarske pivnice. Tovarna je celo mesto (delavci v tovarni se vozijo s kolesi), opis proizvodnje v tovarni pa bi bil bolj podoben znanstveni fantastiki kot resni~-nosti. Naj omenim robote-vozi~ke, ki sami vozijo po tovarni in dova`ajo material na posamezna delovna mesta ravno takrat, ko ga tam potrebujejo. Ko pa jih ne potrebujejo ve~, se sami parkirajo. Ogledali smo si mogo~ne stiskalnice za stiskanje plo~evine. Varjenje karoserij z roboti, ki do stotinke mm na- Tako je bilo tudi lansko leto, ko smo se razredni~arka in organizatorka Mateja Mezgec - Pirjevec, dijaki in spremljevalci odpravili z avtobusom prek Avstrije do Kimskega jezera in se z ladjo pripeljali na otok Herrn Chiem- Tam smo si ogledali grad Ludvika II. Bavarskega, ki je pomanjšana kopija francoskega Versaillesa. Kralj Ludvik II, ljubitelj glasbe in umetnosti, ob~u-dovalec “son~nega kralja”, je zgradil grad z mogo~nimi sobanami (spre-jemnica za višje plemi~e meri kar 100 m2) in jih razkošno opremil. @al je preminil, predno je dvorec dokon~al, Bavarcem pa zapustil prazno dr`avno blagajno, ki jo danes obiski turistov znova polnijo. Naslednji dan je sledil ogled Tehniškega muzeja (Deutsches Museum) v Münchnu. Tu nam je vodi~ strokovno in zanimivo predstavil razne zbirke, kot so zbirka starih avtomobilov, `e-lezniška zbirka, rudniki, ladje, podmornica, letala, rakete... Ogledali smo si tudi oddelek za obdelavo lesa. tan~no varijo brez prestanka tako, da Sledil je ogled proizvodnje avtomo- letijo iskre dale~ okrog in je prehod bilov v tovarni BMW v Dingolfingu. skoznje prav grozljiv. In kon~na monta`a avtomobila, ki ga potem delavec v belih rokavicah odpelje iz tovarne. Tu se je naš ogled tovarne kon~al. Navdušeni, pa tudi utrujeni, smo se odpravili nazaj v Postojno. Za sabo smo imeli prijetno in koristno ekskurzijo, za katero se skupaj z dijaki zahvaljujem SGLŠ Postojna, vsem spremljevalcem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi ekskurzije, in g. Kuštrinu za razumevanje, trud in strokovno vodenje. Mateja MEZGEC-PIRJEVEC, dipl. in`. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna see. LES wood 50 (1999) 3 Borzne vesti 76 BORZNE vesti ePic po’pr LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ izdelek/dimenzija količina cena s popustom iiwii:iii 2135 x 2745 x 3,2 MM 4.000 m2 170,00 SIT/m2 2600 x 2050 x 3,2 MM 5.050 m2 294,00 SIT/m2 2750 x 1840 x 25 mm 3 m3 49.900 SIT/m3 2750 x 1840 x 19 mm 1 m3 49.900 SIT/m3 2750 x 2050 x 28 mm 1,279 m3 29.347 SIT/m3 VIR0LA 3-slojna 1220 x 2440 x 20 mm 1,786 m3 80.136 SIT/m3 BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 1,200 m3 89.114 SIT/m3 IZDELEK/DIMENZIJA x 1250 x 4 mm x 1250 x 6 mm x 1250 x 8 mm kval kval kval kval kval kval teta BB teta BB teta BB teta BB bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2200 bukev, 2220 x 1220 x 25 mm SMREKA, od x 1250 x 10 mm teta BB x 1250 x 12 mm KOLI^INA CENA S POPUSTOM 5 m3 155.000 SIT/m3 1,7 m3 154.735 SIT/m3 2,0 m3 154.735 SIT/m3 3 m3 152.500 SIT/m3 1,5 m3 149.000 SIT/m3 teta BB/C x 1220 x 6,8,10 mm 5 m3 80.000 SIT/m3 na proti vodi, kvaliteta CC 5 m3 87.000 SIT/m3 orna proti vodi, kvaliteta CC Furnir bukev, kvaliteta A/C, dodatni 15 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 85,82 m2 3.391 SIT/m2 Furnir ~ešnja, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 55,82 m2 3.851 SIT/m2 Furn r jesen, kvaliteta A/C, dodatni 15 % popust 2600 x 1850 x 19 mm Furnir jelša, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 86,58 m2 3.583 SIT/m2 95,82 m2 3.708 SIT/m2 MASIVNE TRISLOJNE PLOŠ^E smreka, kvaliteta A - dodatni 10 % popust 3980 x 1220 x 25 mm 106 m2 3.463 SIT/m2 smreka, kvaliteta B 3480 x 1220 x 25 mm 106 m2 3.045 SIT/m2 MASIVNE ENOSLOJNE PLOŠ^E 2440 x 1220 x 12 mm 3 m3 86.000 SIT/m3 2440 x 1220 x 21 mm 0,5 m3 86.000 SIT/m3 TAUARI, dodatni 7 % popust 2440 x 1220 x 12 mm 1,8 m3 146.000 SIT/m3 OKOUME - dodatni 15 % popust 2500 x 1700 x 6 mm 1,0 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 10 mm 1,5 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 12 mm 1,0 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 20 mm 1,5 m3 185.000 SIT/m3 OKOUME - odporna proti vodi, dodatni 15 % popust 2500 x 1700 x 8 mm 0,5 m3 198.000 SIT/m3 smreka, 1500, 2000, 2500 x 28 mm3 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 109,375 m2 890,00 SIT/m2 VEZANE PLOŠ^E 2500 x 1700 x 10 mm 2500 x 1700 x 12 mm TOPOL, kvaliteta AB 3500 x 1830 x 20 mm bukev, kvaliteta AB 2200 x 1220 x 4 mm bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 3 mm 7 m3 199.000 SIT/m3 3 m3 169.770 SIT/m3 1,5 m3 198.000 SIT/m3 2,5 m3 198.000 SIT/m3 0,5 m3 129.990 SIT/m3 TOPOL, kvaliteta AB/C, dodatni 5 % popust 2520 x 1840 x 4 mm 5,0 m3 191.992 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB - dodatni 20 % popust 2440 x 1220 x 5 mm 5 m3 330.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB - dodatni 20 % popust IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,8 m3 290.000 SIT/m3 Vezana ploš~a s protidrsno folijo, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd. 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 159.960 SIT/m3 dodatni 10 % popust: 2500 x 1250 x 18 mm 10 m3 148.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 10 m3 159.960 SIT/m3 dodatni 5 % popust: 2500 x 1250 x 9 mm 2 m3 169.899 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 0,5 m3 159.960 SIT/m3 Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta B 1220 x 2440 x 18 mm 7 m3 115.000 SIT/m3 Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 18 mm 8 m3 138.189 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 2 m3 147.465 SIT/m3 Vezana ploš~a, impregnirana za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta BB 1220 x 2440 x 18 mm 7 m3 105.000 SIT/m3 POSEBNA PONUDBA: surova vratna krila - lesonit, širina 85, 95 cm 113 kos 2.300 SIT/m3 RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 51 (1999) 3 Prebrali smo za vas 77 Kako postati mizar? Nova u~benika Lesarske zalo`be: * TEHNOLOGIJA LESA 2 in * TEHNOLOGIJA LESA 3. Tehnologija lesa nas u~i, kako iz lesnih surovin izdelati izdelek. Znanje o tehnologiji je torej temeljno znanje in {ele, ko obvladamo tehnologijo, lahko spoznavamo druga podro~ja proizvodnje, npr. konstrukcije, vodenje itd. V u~beniku so podana tehnolo{ka opravila, ki jih mora biti sposoben opravljati dijak ali vajenec, da lahko postane mizar. Sposobnost za opravljanje teh del pa pridobi s teoreti~nim poukom in prakti~nim delom, pri ~emer mu bo u~benik v vodilo in pomo~. Andrej Gro{elj, Bojan Kova~i~, Metka ^ermak, Mirko Ger{ak: TEHNOLOGIJA LESA 2 VSEBINA: I. PREOBLIKOVANJE LESA Z ODRE-ZOVANJEM Osnove odrezovanja, rezalno orodje, materiali za rezalno orodje, odrezovanje, obraba, obstojnost in ostrenje rezalnega orodja. Merjenje, zarisovanje, obdelovalna baza, natančnost obdelave, tolerančne količine, prilegi. Osnovni mizarski stroji, delo s stroji (strojna obdelava lesa) in varnost. II. SINTETIČNE MASE Sintetične mase v lesarstvu. Lastnosti, razvrščanje, pridobivanje, uporaba, elastomeri, razpoznavanje sintetičnih mas. III. LEPILA IN LEPUENJE Lepila, fizikalno-kemijske osnove lepljenja, praktični podatki, tehnologija lepljenja, nevarnosti pri lepljenju, varstvo pri delu in odnos do okolja, postopki lepljenja in furniranje. Praktične meritve in izračuni pri lepljenju (vaje). Strani: 240, slik: 252, format: B5. Cena: 2.316,00 SIT. Bojan Kovačič, Metka Čermak: TEHNOLOGIJA LESA 3 VSEBINA: I. POVRŠINSKA OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA Lastnosti osnovnih materialov, sredstva za pripravo površine lesa in lesnih plošč, premožna sredstva, sredstva za zaščito lesa. Tehnološki postopki v površinski obdelavi, pripravljalna dela v površinski obdelavi lesa, izbira priprave in nanos premožnega sredstva. Sušenje, utrjevanje, brušenje in gla-jenje premožnih sredstev. Ureditev tehnološkega procesa v lakirnici. Nevarnosti v povr{inski obdelavi lesa od proizvodnje do uporabe premaznih sredstev in varno delo. Kontrola v povr{inski obdelavi lesa (vaje). II. POSEBNI TEHNOLO[KI POSTOPKI IN NAPRAVE CNC lesnoobdelovalni stroji in ve~stopenjski obdelovalni stroji, NC in CNC lesnoobdelovalni stroji, CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj. Strani: 150, slik: 90, format: B5. Cena: 1.905,00 SIT. U~benika Tehnologija lesa 2 in 3, skupaj s Tehnologijo lesa 1, zaokro`ujeta celotno podro~je tehnologije lesa. U~beniki so dragocen pripomo~ek za redno {olanje in tudi za izpopolnitev znanja vseh mizarjev, kakor tudi tehnologov v proizvodnji in vseh, ki obdelujejo les. Navedene knjige naro~ite (kupite) na naslovu: ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE LESARSKA ZALO@BA KARLOV[KA 3 1000 LJUBLJANA Tel.: 061/121 46 60, faks.: 061/121 46 64 Kontaktna oseba: Ciril Mrak Uradne ure: 9.00 - 15.00 Mirko GERŠAK, dipl. in` urednik Lesarske zalo`be LES wood 51 (1999) 3 Prebrali smo za vas 78 Gabrijela Novak: Papir, karton, lepenka Predstavitev knjige V decembru 1998 je izšla knjiga avtorice dr. Gabrijele Novak z naslovom. “Papir, karton, lepenka”. Knjigo je izdala Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo. Vsebina ima tri osnovna poglavja: I. Teoreti~na poglavja, II. Materiali: papir, karton, lepenka, III. Dodatek. Za teoreti~nimi osnovami iz koloidne kemije, površinske kemije, reologije in kemije polimerov je obse`no in na izrednem strokovnem nivoju obdelan najpomembnejši del knjige - to so materiali. @e v uvodu je podana zgodovina papirja od papirusa in perga-menta do srednjeveške izdelave papirja, strojne izdelave papirja in razvoja papirništva na Slovenskem. Za proizvodnjo papirja, kartona in lepenke so pomembne izhodne surovine, pri ~e-mer je vrsta lesa odlo~ilna. V knjigi so poleg vlaknin obdelana še polnila, klejiva in pomo`na sredstva. Opisana je priprava papirovine, proizvodnja papirja na papirnem stroju in dodelava papirja. Vse tehnološke faze so natan~no opredeljene in si smiselno sledijo. Zanimiva je predvsem dodelava papirja, kjer so navedeni razlogi za premazovanje papirja in kartona, kratka zgodovina in razvoj pre-mazovanja, kot tudi najpomebnejše surovine za premazovanje z razli~nimi vrstami premazovalnikov. V poglavju vrste papirjev so papirji razvrš~eni glede na gramaturo, sestavo, razli~no obdelavo površine in uporabnost, zaradi katere jih delimo na grafi~ne papirje, higienske papirje, embala`ne papirje in druge papirje. Za ozna~evanje nepotiskanih formatov moramo poznati osnovna pravila, ki ozna~ujejo krajšo stranico in nato daljšo stranico. Pri potiskanih formatih razlikujemo visoki in pre~ni format. V knjigi je natan~no razlo`ena nomenklatura formatov papirjev in njihov pomen. Obstojnost papirja je odvisna od klimatskih razmer, v katerih se nahaja. Zato je to poglavje z naslovom Klima in papir teoreti~no poglobljeno obdelano ter dopolnjeno s skicami, grafi in tabelami. Lastnosti papirjev ugotavljamo s številnimi zato prirejenimi metodami. V knjigi so obdelane osnovne lastnosti papirja, sestava in kemijsko testiranje papirja, mehanske odpornosti, deformacije pod obremenitvijo, površinske lastnosti, opti~ne lastnosti, tiskarske lastnosti, odnos papir/teko~ina, zapora za pline in vodno paro. Poglavje se kon~uje z obstojnostjo papirjev na staranje in z vizijo razvoja papirne industrije. V dodatku je navedena najpomembnejša slovenska in tuja literatura s tega podro~ja, kazalo pojmov, seznam kratic in spisek nekaterih znanstvenih in strokovnih revij. Knjiga je pomemben prispevek k razumevanju papirja, kartona in lepenke. Pisana je razumljivo in pregledno, zato je uporabna za širši krog bralcev pa tudi strokovnjakov papirne stroke. Še posebej je potrebno poudariti uporabo slovenskih strokovnih izrazov, ki so mnogokrat smiselno in domiselno prevedeni iz tuje strokovne literature. Knjigo zaradi njene univerzalnosti in strokovnosti priporo~amo tudi bralcem, ki delajo v lesni industriji in se predvsem na podro~ju embala`e sre~ujejo z raznovrstnimi papirji, kartoni in lepenkami. dr. Vesna TIŠLER Kratke vesti Sodobne oblike zdru`evanja Velika pozornost, s katero v Sloveniji spremljamo najnovejše poizkuse zdru`evanja in/ali prevzemanja v gospodarstvu, ni presenetljiva, niti ni kaka naša posebnost. Gre za premike, ki bodo v prihodnosti Slovenije imeli zelo velik vpliv. ^e je še pred nekaj leti kazalo, da je vsa prihodnost v majhnem in obvladljivem, potem se trenutno razvojni trendi gibljejo v smeri zdru`evanja in globalnega povezovanja... Eno od najbolj opaznih gesel, s katerim je bil pospremljen evro na svojo prihodnjo pot, je bilo prav gotovo SKUPAJ NEPREMAGLJIVI... Kje smo lesarji? Izvoz V enajstih mesecih preteklega leta 1998 je znašal izvoz blaga iz Slovenije 8.332 mio USD in uvoz 9.240 mio USD. Pokritje uvoza blaga z izvozom je bilo (90,2 %) v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta nekaj boljše. Nekaj ni`ji je tudi blagovni primanjkljaj. V enajstih mesecih ga je bilo 908,1 mio USD, leto prej pa 938 mio USD. Zaposlenost V povpre~ju je bilo v industriji zaposlenih v enajstih mesecih leta 1998 za 3.019 ali 1,6 % manj oseb kot v letu 1997. Meseca novembra 1998 je bilo v Sloveniji 744.331 delovno aktivnih oseb, kar je za 0,1 % ve~ kot istega meseca leta 1997. Iz Glasa gospodarstva januar 99 povzel CM LES wood 51 (1999) 3 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 22 (1999) {t. 2 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. SREEKANTH, S.; RAMASWAMY, H.S.; SABLANI, S.: Prediction of psychrometric parameters using neural networks Uporaba nevronskih mre` za dolo~anje psihrometrskih parametrov Drying Technology (1998) 16(3-5): 825 - 837 (en. 6 ref.) A.S. Psihrometrija je tesno povezana z lastnostmi zraka, vode in njunih mešanic ter široko uporabna pri sušenju, kondicioniranju, zmrzovanju... Definirani so mnogi psihrometrski parametri (T-suhega in vla`nega termometra, relativna zra~na vla`nost, parcialni in nasi~eni tlak vodne pare...) in njihove medsebojne zveze (anali-ti~ne ali regresijske), številni med njimi pa so tudi tabeli-rani. Nekateri parametri so le implicitno dolo~ljivi, zato je za natan~nejše rezultate potrebno ve~je število iteracij, kot alternativa pa se v zadnjem ~asu na tem podro~ju pojavlja uporaba nevronskih mre`. Umetno nevronsko mre`o lahko obravnavamo kot mno`ico kompleksnih funkcijskih zvez mnogih nastavljivih parametrov (nevronov) razli~nih jakosti. Njihova struktura je odvisna od vrste in kompleksnosti obravnavanega problema, ne potrebujejo pa informacij o zvezi med vhodnimi in izhodnimi spremenljivkami, ampak le to iz primerov sukcesivno ugotavljajo. V raziskavi so testirali 4 razli~ne modele (a) 2N-1L, b) 3N-1L, c) 2N-2L, d) 3N-2L; N-št. nevronov, L-št. mre`nih slojev), ki na osnovi kombinacije dveh razli~nih vhodnih, neodvisnih spremenljivk izra~unavajo preostale psihrometrske parametre. Za testiranje so uporabili preizkusne psihrometrske podatke v intervalu suhe temperature od -5 do 70 °C. Najboljši rezultati so bili dose`eni s tretjim modelom (2N-2L) , katerega napovedane vrednosti izhodnih spremenljivk so se najbolj pribli`ale dejanskim. Pri napovedih temperatur so bile relativne napake najve~ 1 %, pri relativnih zra~nih vla`nostih pa do 4 %. Študija je potrdila, da lahko opisani na~in reševanja problemov psihrometrije u~inkovito uporabljamo. Prebrali smo za vas ZHANG, L.; S. AVRAMIDIS, S.; HATZIKIRIAKOS, S.G.: Moisture flow characteristics during radio frequency vacuum drying of thick lumber Transport vode pri visokofrekven~nem, vakuumskem sušenju debelejših sorti-mentov lesa Wood Science and Technology (1997) 31: 265 - 277 (en. 19 ref.) A.S. Visokofrekven~no sušenje lesa v vakuumu v primerjavi s konvekcijskim, komorskim sušenjem pomeni alternativo, ki ima v mnogo~em prednosti pa tudi slabosti glede na slednjega. Les se v tem primeru segreva zaradi nihanja polarnih vodnih molekul v elektromagnetnem polju izmeni~nega toka radio frekvenc. Pri tem nastaneta tako ugoden temperaturni (enakomerno segrevanje po preseku) kot tudi tla~ni gradient (posledica atmosferskega podtlaka). V raziskavi so uporabili sve` les dveh ameriških drevesnih vrst, ~uge (Tsuga heterophyllaRaf. Sarg.) in cedre (Thuja plicataDonn), pre~nega prereza 91×91 mm ter treh dol`in (2240, 1120 in 560 mm). Les so sušili v ra~unalniško vodeni vakuumski sušilnici (pmin=3 kPa) v polju visokih frekvenc med ploš~atima elektrodama (f1=0,4; f2=0,8 kV), ki so ga dosegli z RF-generator-jem (Pmax.=10 kW, ffix.=13,56 MHz). Temperatura je bila merjena s termo elementi, vzorce za dolo~itev vla`nostnega profila pa so odvzemali sukcesivno po 2, 4, 6, 8, 10, in 13 urah sušenja. Presenetljivo so ugotovili enakomeren vzdol`ni vla`nostni profil vseh preskušanih vzorcev ter podobno ugodnega tudi po prerezu sortimentov. Takšen rezultat pripisujejo predvsem ugodnemu tla~nemu in temperaturnemu gradientu. Sušilna hitrost je bila do to~ke nasi~enja vlaken konstantna ter podobna tistim pri konvekcijskem, komorskem sušenju, nakar je sledilo njeno zmanjševanje do kon~ne vla`nosti. Rezultati ka`ejo, da se krajši sortimenti lesa sušijo hitreje kot daljši, vendar le nad to~ko nasi~enja vlaken, kasneje pa razlike niso ve~ opazne. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. POLATO, P. : From drawn project to concrete object Od risbe do konkretnega izdelka Domus (1999) 72 (812) 78 -82 (en.,it., 0 ref.) 79 Razvoj večine industrijskih izdelkov gre skozi fazo izdelave modela. V članku je predstavljeno delo italijanskega oblikovalca Giovannia Sacchia, ki se ukvarja z izdelovanjem modelov iz lesa. V 50 letih, odkar se ukvarja s to dejavnostjo, je izdelal že več kot 25.000 modelov različnih industrijskih izdelkov. Njegove stranke so znani oblikovalci in arhitekti, kot na primer Cas-tiglioni, Sottsass, Rossi, Botta. Les je idealen material za modele, ker je po eni strani dovolj mehak, da omogoča natančno izdelavo malih delov, po drugi strani pa dovolj trden. Poleg tega omogoča korekture z odvzemanjem in dodajanjem materiala. SK: Aufgehängt Obešeni dds (1999) 82 (2) 22-25, (de., 0 ref.) Na akademiji za rokodelske poklice v Freiburgu so študentje dobili zanimivo nalogo - projekt sklopnih stolov, ki se dajo obesiti na steno, kadar jih ne potrebujemo. V članku so predstavljene številne zanimive rešitve od stolov, ki sklopljeni in obešeni na steno učinkujejo kot stenska obloga do takih, ki imajo v kombinaciji s stenskimi lučmi dekorativen skulpturalen videz. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA dr. Leon Oblak, mag. Jože Kropivšek PU^KO, D.: Poslovodenje znanja in vplivi na strateško poslovodenje ter analizo Organizacija (1998) - (10) 557-565 (sl., 20 ref.) Avtor v članku opozarja in dokazuje, da postajata znanje in intelektualni kapital v sodobnem podjetju najpomembnejši temelj za pridobivanje konkurenčne prednosti. Do tega vodijo spremembe narave sodobnega podjetja. Zato nastaja nova paradigma poslovodenja znanja. Avtor poskuša opredeliti bistvo te paradigme in ključna vprašanja, s katerimi se mora poslovodenje znanja ukvarjati. Na koncu opozarja na zahtevane spremembe v gledanju na strateške dejavnike poslovne uspešnosti sodobnega podjetja, v snovanju prijemov analize poslovanja in v organizaciji podjetja, ki nujno izhajajo iz poslovodenja znanja. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petrič YALINKILIC, M.K.; TSUNODA, K.; TAKAHASHI, M.; GEZER, E.D.; DWIANTO, W.; NEMOTO, H.: LES wood 51 (1999) 3 Enhancement of biological and physical properties of wood by boric acid -vinyl monomer combination treatment Izboljšanje bioloških in fizikalnih lastnosti lesa s kombinirano impregnacijo z borovo kislino in vinilom Holzforschung (1998) 52 (6) 667-672 (en., 40 ref.) Borati so u~inkovita zaš~itna sredstva za les in delujejo tako na glive razkrojevalke lesa kakor tudi na lesne insekte, vklju~no s termiti. Odlikujejo se z nizko toksi~nostjo za sesalce, zato spadajo med perspektivna zaš~itna sredstva z majhnim vplivom na okolje. @al pa se borati v les kemi~no ne ve`ejo in se zato lahko izpirajo. ^e bi uspeli zmanjšati izpirljivost spojin bora iz lesa, bi se njihova uporabnost za zaš~ito lesa mo~no razširila. Ena od mo`nosti je tudi zaš~ita lesa z borovo kislino, kombinirana z naknadno polimerizacijo vinila. Izkazalo se je, da se borova kislina iz impregniranega lesa Cryp-tomeria japonica, ki je bil po impregnaciji prepojen še z raztopino stirena ali metilmetakrilata, izpira mnogo po~asneje kot iz lesa, ki s polimerom ni bil naknadno zaš~iten. Takšen les je bil tudi po ve~ ciklih umetnega pospešenega staranja še vedno odporen proti trohnobi, termitom, izboljšala pa sta se še dimenzijska stabilnost in odpornost proti gorenju. McQUEEN, J.; STEVENS, J.: Disposal of CCA-treated wood Odlaganje lesa, impregniranega z zmesjo bakrovih, kromovih in borovih spojin Forest Products Journal (1998) 48 (11/12) 86-90 (en., 7 ref.) Skrb za zdravo okolje narekuje tudi varno odlaganje od-slu`enega lesa, ki je bil zaš~iten z biocidi. Koli~ina odpadnega impregniranega lesa iz leta v leto mo~no na-raš~a, klasi~no odlaganje na odlagališ~a odpadkov pa postaja manj sprejemljivo. V ~lanku so podane koli~ine odpadnega, s CCA solmi zaš~itenega lesa, v ZDA. Avtorji ugotavljajo, da je povpre~ni ~as uporabe zaš~itenega lesa le 7 - 9 let, kar je malo v primerjavi s pri~akovano trajnostjo, to je 20 let. Tako hitra zamenjava je posledica estetskih razlogov in ne dotrajanosti zaradi razgradnje. Odlaganje impregniranega lesa na odlagališ~a odpadkov je zaenkrat cenovno še ugodno. Pri~akovati pa je, da bo zaradi stro`jih okoljevarstvenih zahtev `e v kratkem nujno potrebno poiskati alternativne mo`nosti za uporabo izlo~enega impregniranega lesa. PANDEY, K.K.; CHAUHAN, S.S.; AGGARWAL, P.K.: Reaction of wood with inorganic salts Reakcija lesa z anorganskimi solmi Prebrali smo za vas Holz als Roh- und Werkstoff (1998) 56 (6) 412-415 (en., de., 10 ref.) S prepojitvijo površin lesa z dolo~enimi anorganskimi solmi lahko izboljšamo dimenzijsko stabilnost, les postane vodoodbojen, prepre~imo površinsko degradacijo zaradi vremenskih vplivov ter podaljšamo `ivljenjsko dobo površinskih premazov. Za razvoj novega zaš~itnega sredstva za les moramo ~imbolj poznati reakcije tega sredstva s komponentami lesa. Vzorce lesa in furnirja vrst Hevea brasiliensisi n Acacia auriculaeformiss o avtorji prepojili z vodnimi raztopinami kromovega trioksida, `e-lezovega klorida in `elezovega nitrata. Preu~evali so vpliv teh spojin na odbojnost vode prepojenega lesa, ke-mi~ne reakcije s komponentami lesa pa so spremljali z metodo nihajne spektroskopije (FTIR). Ugotovili so, da v lesu nastanejo netopni kompleksi kromovega trioksida z aromatskimi obro~i lignina, soli `eleza pa z lesom ne reagirajo. SCHMIDT, O.; MORETH, U.: Genetic studies on house rot fungi and a rapid diagnosis Genetske raziskave in hitra identifikacija hišnih gob Holz als Roh- und Werkstoff (1998) 56 (6) 421-425 (en., de., 20 ref.) Hišne gobe so nevarne razkrojevalke vgrajenega lesa. Ob oku`bi je potrebno izvesti temeljito sanacijo prostorov. Vendar pa sta postopek in obseg sanacije odvisna od vrste hišne gobe. Zato je zelo pomembno, da glivo zanesljivo prepoznamo. Hišne gobe, kot so kletna goba, bela hišna goba in solzivka, lahko hitro in zanesljivo identificiramo z gelsko elektroforezo genetstkega materiala glivne celice (ARDRA - ITS). Test je zelo hiter in ga lahko izvedemo v enem dnevu. NEWBILL, M.A.; JAMES, R.; ASGHAR-IAN, D.; MORRELL, J.J.: Full-length through-boring: effect on pentachlorophenol penetration and retention and residual strength of douglas-fir poles Luknjanje drogov duglazije: vpliv na penetracijo in retencijo pentakloro-fenola ter na mehanske lastnosti zaš~itenih drogov Forest Products Journal(1999) 49 (1) 73-76 (en., 16 ref.) Na splošno je jedrovina slabo permeabilna in jo je te`ko impregnirati z zaš~itnimi sredstvi proti bioti~nim dejavnikom razkroja lesa. ^e na zaš~itenem izdelku nastanejo globlje razpoke, ki segajo ~ez impregnirano plast, se notranji nezaš~iteni deli lahko oku`ijo z lesnimi 80 glivami. Ta problem je še posebej pere~ pri lesenih drogovih, saj lahko na videz zdrav les v notranjosti strohni in trdnost se mo~no zmanjša. Pri ve~jih obremenitvah (mo~an veter, sneg, `led) se tak drog lahko zlomi. Globino penetracije in navzem zaš~itnega sredstva je mo`no pove~ati, ~e pred postopkom impregnacije v drog izvrtamo luknje. Postopek je `e uveljavljen, vendar le za del droga, ki je v stiku z zemljo. Posledica luknjanja celotnega droga pa bi lahko mo~no zmanjšala njegovo trdnost. V raziskavi so preizkusili omenjeni na~in priprave drogov duglazije na zaš~ito. Kot zaš~itno sredstvo so uporabili pentaklorofenol v organskem topilu. Luknje v drogove so zavrtali po celotni dol`ini, v pravilnem zaporedju (razdalje med luknjami v vzdol`ni smeri so znašale pribli`no 9 cm, na obodu pa pribli`no 19 cm). Luknje so segale prav do sredine droga. Po pri~akovanju je bil navzem zaš~it-nega sredstva v primerjavi z drogovi brez lukenj pove~an. Jedrovina je bila dobro prepojena, še posebej se je pove-~ala penetracija v vzdol`ni smeri. V drogovih so ostala le manjša podro~ja nezaš~itenega lesa. Trdnost drogov se je pri omenjenem razporedu lukenj sicer zmanjšala, vendar avtorji raziskave ocenjujejo, da bistveno manj, kot ~e bi prišlo do trohnenja jedrovine. Po mnenju avtorjev bi na opisani na~in lahko podaljšali `ivljenjsko dobo lesenih drogov, naknadna zaš~ita pa ne bi bila ve~ potrebna. SRINIVASAN, U.; UNG, T.; TAYLOR, A.; COOPER, P.A.: Natural durability and waterborne preservative treatability of tamarack Naravna trajnost lesa Larix laricina in mo`nost njegove impregnacije z zaš~itnimi sredstvi na osnovi vode Forest Products Journal(1999) 49 (1) 82-87 (en., 23 ref.) Naravna odpornost razli~nih vrst macesna je po podatkih iz literature v primerjavi s smrekovino ali borovino boljša. Podatki o odpornosti v Kanadi razširjene vrste Larix laricina(du Roi) K. Koch pa so bili pomanjkljivi. V raziskavi so ugotavljali odpornost jedrovine omenjene lesne vrste proti glivama Gloeophyllum trabeumi n Postia placenta. V primerjavi z naravno odpornostjo smrekove in borove jedrovine je le-ta slabša in bi jo lahko ozna~ili kot neodporno ali zmerno odporno. Prodiranje zaš~itnega sredstva CCA v jedrovino in tudi v beljavo je pri Larix lari-cinaslabo. Prav tako je amoniakalni bakrov arzenat v jedrovino slabo prodiral, popolnoma pa je prepojil belja-vo. Izkazalo se je še, da je fiksacija zmesi bakrovih, kro-movih in arzenovih spojin, CCA, v les Larix laricinaslaba. Rezultat je pomemben, saj ka`e na omejene mo`nosti uporabe s CCA spojinami pri zaš~iti v Kanadi zelo razširjene vrste Larix laricina, katerega les pri gradnji kanadskih hiš tudi izva`ajo. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc.