31 KRANJ, 8. avgusta 64 Ali naj se smejimo ali razjočemo? Na 2. strani berite nadaljevanje potopisa »V bolivijske Ande«, ki ga posebej za Panoramo piše član alpinistične ekspedicije v Južno Ameriko »ANDI 1964« dr. IVO VALIČ Marsikaj vemo že o našem prelepem in tako perspektivnem turizmu. Morda še več stvari o njem ne vemo, vendar kljub temu upamo, da je na pravi poti. 2e Grki so trdili, da izjeme potrjujejo pravilo! Ko bi le naslednji dogodek, ki ga vam bom opisal, sodil v niz izjem in odstopanj, katere si naš turizem in gostinstvo včasih še vedno privoščita. Takole je bilo. Švedski turist je prišel v Kranj z namenom, da obišče prijatelja. Spraševal je po sobi in uspelo mu je, da jo v je v hotelu »Jelen« res dobil. Toda tale »res« nima takega pomena, kot se to bere. Nekoliko, ali pa celo precej drugačnega, vsaj za omenjen hotel. No, naš turist je eno noč res prespal v tej sobi, toda drugo jutro so mu povedali, da se bo moral preseliti v drugo. Pravzaprav nič hudega. Preselil se je in tu tudi no-čil. Na njegovo veliko presenečenje pa so mu naslednji dan povedali, da s selitvijo še ni konec. Zopet je pograbil svoje kovčke in torbe, in se selil. Toda te noči ni občutil prijetno mehke postelje. Vrnil se je namreč precej pozno. Vsa vrata stavbe so bila zaklenjena. Cele četrt ure je razbijal po vratih in sobarica, katera mu je duri odprla, je bila bolj presenečena od njega. Pojasnila mu je namreč, da so sobo, v katero se je prejšnjega dne preselil, zaklenili, vso njegovo prtljago pa odnesli v pisarno. Druge sobe niso imeli na razpolago. Sobarica je predlagala, da gost prespi noč v kopalnici. Gostu iz švedske pač ni ostalo drugega, kot da se s tem sprijazni. Sobarica je postlala po tleh kopalnice in Šved je končno legel k počitku. Toda kopalnica je pač kopalnica, ne pa spalnica. Na vse zgodaj zjutraj SO 2a VZvtrS;* nili iz »postelje« in »sobi« zopet dali njen prvotni karakter (kopalnice). Vzdignil se je, utrujen in naveličan, ter se sprehajal po mestu ter majal z glavo in se blagohotno smejal. On res v tem primeru ni bil kriv, poleg tega pa je imel tudi vse papirje v zvezi z recepcijo hotela v najlepšem redu. Mislim, da komentar ni potre; ben! • TONE POLENEC j ^7^443364^1630394^94082412761690509743734372^296135^603^5767577361910273898512251016307^453713914^93509458954397484^9548391794199530365^911391419^439^54650191199702965^1657^81092^^^4 RIO DE JANEIRO Skoraj devet dni je minilo, kar smo zapustili Casablanco. Morje Je mirnejše. Med telovadbo na krmi opazujemo jato delfinov, ki visoko skačejo iz morja. Opoldne opazimo tudi prvega galeba. Torej se bližamo kopnemu! In res se po kosilu na horizontu pokažejo obrisi obale. Ne moremo zatajiti svoje planinske krvi, ko plovemo blizu obale in opazujemo njeno slikovitost — stožčasto obliko hribovja, ki se neposredno dviga iz morja, divje čeri, v katere se zaganjajo po nekaj metrov visoki valovi in otočke, porasle z redkimi palmami. In vkljub vsemu priznamo, čeprav nam na morju ni hudo, da je na kopnem lepše, posebno še, če je malo nagubano, tako da spomLnja na hrib. In končno srečamo že tudi nekaj ladij! Zvečer, 3. julija zaplujemo v zaliv Ria de Ja-neira — Guanabaro. Žal še začne močno deževati in v temi ne vidimo ničesar razen morja luči. Okrog in okrog zaliva pa številnih rdeče-zelenih lučk — varnostnih znakov plovečih ladjic. Promet v zalivu je vkljub dežju ii> noči zelo živahen. Ko pristanemo v pristanišču, si ne moremo kaj, da ne bi stopili na kopno in odšli v mesto. Takoj zjutraj po zajtrku krenemo opremljeni s fotoaparati ponovno v mesto, kajti časa imamo le malo na razpolago. Sprehajamo se med visokimi nebotičniki tega 3 in pol milijonskega mesta in ko vidimo, da bomo tako videli bore malo, se pogodimo s šoferjem taksija za vožnjo po mestu. Najprej se zapeljemo na preko 700 m visok hrib Corcovado, s katerega je čudovit razgled na edinstveno panoramo mesta. Zal nam od časa do časa megla zakrije pogled na morje nebotičr ;ov tik pod nami, na veliko pristanišče z desetinami ladij, na Pao do Azucar (sladkorni stožec) — hrib, ki se Izredno strmo in visoko dviga iz morja in čuva vhod v zaliv in na katerega, je drzno speljana nihajna žičnica, na Copacabano, četrt nebotičnikov — hotelov in stanovanj — ob svetovno znani, več kilometrov dolgi plaži, ki kar bode s svojo simetrijo zgradb, na največji stadion na svetu Maracano, ki sprejme do 170.000 gledalcev pod pokrito streho, na množice hišic — domovanje revnejših, ki segajo visoko, v rebra okoliških hribov in ki zgledajo kot pisane preproge, kjer je skrita vsa beda in revščina drugega Ria de Jancira. Dež nas prisili, da pred- časno zapustimo to edinstveno točko, na kateri je 35 m visoka betonska statua Kristusa z razprostrtimi rokami nad mostom. Najprej po močno vijugasti in zelo strmi betonski cesti, ki pelje s Corcovada, nato pa skozi cestni tunel — teh je v samem mestu več in povezujejo posamezne predele mesta med seboj — se po široki aveniji pripeljemo v Copacabano, četrt nebotičnikov hI bogatejših. Plaža je res edinstvena in če ne bi bilo tako hladno, se ne bi mogli ubraniti želji vreči se v meter in več visoke valove, ki se drug za drugim peneč valijo z Atlantika. Po široki, večstezni pa enosmerni avtocesti, po kateri drvi avto za avtom in ki je speljana ob sami obali, pridemo v pristanišče tik pred odhodom. SANTOS Po nemirni noči kajti močno nas je poziba-valo in nekajkrat smo se morali kar prijeti za posteljne stranice, se ustavimo pred Santosom. Strah, da bi morali več dni čakati na sidrišču, kmalu splahni, saj nas še tekom dopoldneva zvlečejo v pristanišče po reki, ki obkroža mesto. Tako si že z ladje lahko ogledamo eno najvažnejših pristanišč Brazilije, ki ima kakih 200.000 prebivalcev. Tik ob obali proti Atlantiku ie vrsta petnajst-, in večnadstropnih stolpnic, mnoge še v gradnji, za njimi proti pristanišču pa je množica največ enonadstropnih hišic med ravno potekajočimi cestami, ki sekajo mesto. Na drugi strani reke se daleč v goščavo iq mo-/ čvirje vidijo majhna in zelo skromna bivališča revnejših, od katerih so nekatera tik ob reki kar na koleh. Ob samem pristanišču je stari del mesta z nekaj visokimi stavbami. Ker je nedelja, nas ne zvlečejo k obali, ampak obsta-nemo sredi reke. Vreme je slabo in močno dežuje. Zato ostanemo na ladji, čeprav imamo na razpolago čoln. In ker smo noč slabo prespali, popoldne posvetimo spanju. Naslednje dopoldne posvetimo merjenju naše kondicije. Ta je -zadovoljiva in rezultati so enakovredni onim pred našim odhodom. Zadovoljni smo, da nam je uspelo obdržati kondicijo na isti ravni. Po kosilu se potikamo po mestu, ki s svojimi hišicami spominja na mesta iz kavbojskih filmov. Polno je trgovinic, natrpanih z vsem mogočim blagom, brez vrat na ulico, s kričečimi napisi in reklamami, restavracij, barov, raznih delavnic pa bank. Po ulicah škriplje starodaven tramvaj izpred petdesetih let. Podjetje »Snaga« pa bi imelo čez glavo dela. Zapeljemo se na Monte Serrate, ki se kot ljubljanski grad dviga nad mestom. Mesto vkljub kulisi nebotičnikov ob obali izgleda revno. 7. julija je po dolgem času spet lepo vreme. Odpravimo se proti četrti nebotičnikov ob obali. Peš prečkamo oelo mesto. Bolj ko se bližamo obali, lepše postajajo hišice s skrbno urejenimi vrtički in nasadi in ulice čistejše. Vse polno je negovanega tropskega rastlinja, tudi med samimi nebotičniki in v njih pritličjih, kjer so večinoma razni lokali in restavracije s terasami, obrnjenimi proti morju. Na več kilometrov dolgi plaži je vse po ino kopalcev in to sredi zime! Tudi del članov naše odprave si privošči prijetno kopanje v valovih, ki udarjajo z odprtega morja. Med kopalci opazimo zelo malo temnopoltih ljudi, katerih pa j'e vse polno v starem delu mesta. Očitna je tudi razlika med ljudmi, ki jih srečujemo tu na obali in onimi v starem delu, v telesni konstituciji in oblekah. V starem dela mesta opazimo na povratku vrste čakajočih enako kot v Rio de Janeiro. Zvemo, da čakajo na obroke sladkorja, katerega v Braziliji trenutno močno primanjkuje. Menda pred leti se pri nas ni bilo tako dolgih vrst! Zvečer ob napovedanem odhodu manjka »kosmata« polovica odprave! Oba Lojza in Tine imajo že kar močne brade. Še preden je bil javljen točen čas odhoda, so odšli na kopanje in sedaj ko je že vse pripravljeno za odhod, jih od nikoder ni. Vsi smo nestrpni z barbo, t. j/ kapitanom, vred. Potolažimo ga, da bodo gotovo prispeli ob času večerje, kajti Tine kot dober* jedec ima želodec, ki je točne j ši kot ladijska ura. In res se pojavijo točno ob napovedanem času! Bil pa je že skrajni čas, kajti barba je hotel izpiuti kar brez njih. Po večerji se vsi trije previdno umaknejo v svoje kabine, da se izognejo barbovi jezi. No, ko nekaj časa za tem sedimo z njim skupaj, je že potolažen. Res nam je žal, da smo mi zakrivili oziroma zapravili edinstveno priložnost, da bi ladja prvikrat iz-plula točno ob napovedanem času! Dr. IVO VALIC !"" """! ""!!!! !" Kcprcgledne in izsušene stepe, kamnite pokrajine, globoke in skrivnostne doline, iz katerih rastejo težki gorski masivi, bedne jurte, v katerih žive še bednejši Jjudje, tropi ovac, kamel in jakov... Vse to in še veliko drugega je doma v prostranih pokrajinah osrednje Azije. To je dežela s tisoč obzorji. Z obzorji, ki jim ni konca. Tod žive nomadi s tropi ovac. Z znamenitimi divjimi ovcami Marca Pola aH Ovis poli. Prostora je za vse dovolj. Za vsa nešteta plemena in rase, ki so si poiskale košček zemlje sredi ogromnega kontinenta. Otrokova usoda je že ob rojstvu zapečatena. Nikoli ne bo videl, kako žive njegovi vrstniki v civiliziranem svetu in nikoli se mu ne bo zahotelo prestopiti meje, v katerih žive vsi ostali okrog njega. Postal bo lovec in še sanjalo se mu ne bo, kolikšno vsoto bi plačal bogat Američan za eno samo krzno, ki ga bo prinesel z gora. Lahko pa bo tudi pastir, poljedelec, trgovec, ki bo dneve in noči, poleti in pozimi potoval s kamelami iz kraja v kraj ... ' Že dolgo me je privlačevalo prostrano in osamljeno področje v srcu Azije, veliko približno toliko kot Združene države, ki je bilo dolga tisočletja zelo malo poznano. Zunanji svet se ga skoraj ni dotaknil. f Po dveh mesecih potovanja preko Himalaje in visokega Pamirja v ruskem Turkestanu, naju je s prijateljem sprejela »najina dežela.« Pot nas je vodila skozi mračne in divje soteske. Na mejd so nas prijazno sprejeli sli kitajskega guvernerja. Nočilo se je. Mrak se je mešal z grozečo nevihto. Pohiteli smo do najbližjega biva! išča. Karavana nam je sledila. j- •••• ,—i steza, nevarna hitrost, s katero smo jezdili In popolna tema so nam bile družice na poti. Noć je bila tako temna, da nisem videl niti konja pod seboj. Edini vodič je bil peket prijateljevega konja pred menoj ter zdaj pa zdaj iskre, ki so nastajale ob ostrem dotiku podkve ob skalo. Svetloba, ki je za trenutek nastala, ko se je pobliskalo, je spremenila stene kanjona v skrivnostne prikazni. Spremljevalci so bili še vedno pred menoj. V tej pretrgani modri svetlobi in sredi grmenja so bili nenavadno podobni »Štirim jezdecem,* ki jezdijo v dolino smrti. Na levi sem globoko pod seboj opazil lesket vode v gorskem studencu. Samo en nepravilen korak in oba s konjem bi izginila v neznanih globinah. Poti sem se že pošteno naveličal, ko se je od nekod prikradel žarek luči. Ustavili smo se. Svetloba je prihajala iz jurte — šotora v obliki hiše, v kateri je bila postaja za mimoidoče. Vstopili smo, mokri in premraženi in posedli okrog majhnega, toda zelo dobrodošlega ognja, ki je komaj še gorel sredi izbe. Medtem so Tur-komani, prebivalci te pokrajine, v prešitih oblekah in kodrastih krznenih pokrivalih hodili okrog nas in na vse načine izražali dobrodošlost v imenu svojih nadrejenih. Mnogo so se gibali iai nenavadno veliko govorili. Nekdo je prinesel vodo v veliki kovinski skledi in jo postavil na železne podstavke nad ogenj, ki je spet žarel. Zakurili so s posušenimi Jakovimi odpadki. »VAM NA ČAST, GOSPOD.c Nato so privlekli v jurto ovco. Žival se mi je zasmilila, čeprav še nisem vedel, kaj bodo storili z njo. še preden sem se zavedel, je že le-iala na tleh pred menoj s prerezanim grlom. S.■ ■:— ' .:.«v;.'. :' .i5: Kazaška družina v Tian šanu. Medtem ko so možje na levu, žene skrbijo za dom Nekdo je lovil kri v leseno posodo in nam jo ponudil. Vedeli smo, da so to storili zaradi nas, zato nismo mogli odkloniti tople tekočine. Le nerad sem srebnil požirek. Zaradi vljudnosti človek marsikaj stori. Ovci so spretno in hitro odrli kožo, jo pred nami razrezali in kos za kosom zmetali v kotel. Vonj po sveži krvi ni bil prijeten. / »Zakaj je sploh vse to?« sem previdno vprašal. »Vam na čast, gospod,« je odgovoril vodič. »To je največja čast, ki jo lahko doživite pri teh ljudeh.« V soju ognja so se poteze na močnih, rjavih obrazih, neprestano spreminjale. Zdelo se mi je, da se jim prilegajo njihovi dolgi plašča kostanjeve barve in vrečaste hlače, ki so se na koncu nabirale v gube zaradi trdih usnjenih čevljev. Kirglzi so pastirski narod v jugozahodnem Sio-kiangu. So popolnoma mongoloidni tipL Ogrodje iz palic in debela plahta iz klobuče-vine, ki je pokrivala jurto, vse je porjavelo od dima. Kosi obleke so bili obešeni na kolih, ki so podpirali zid, medtem ko so lesene omare in klobučevinasto ležišče ležali sem in tja po kotih. Naši gostitelji so klepetali in kadili, mi pa smo se lotili suhih rozin, ribezna, mandljev in domačega vina. Vedeli smo, da nas prava pojedina še čaka. Gostoljubnost v osrednji Aziji ni v vsej svoji preteklosti doživela nobeno večje spremembe. Še vedno je.taka, kot je bila. Elementarna, svojska, primitivna. KARAVANA IN ZUNANJI SVET To širno področje, obrobljeno z »zlatim robom« bajno bogatih pokrajin — Kitajske, Mala-je, Indije in Perzije z ogromnimi nepreglednimi stepami proti zahodu in s silno Sibirijo na severu, je bilo zaradi neprikladne zamljepisne lege prikrajšano za vse dobrine civiliziranega sveta. Že razdalje med posameznimi kraji samimi so tako velike, da si prebivalci ne upajo daleč izven svojih meja. Stik z zunanjim svetom pa vzdržujejo karavane. Na jugu leži najvišja gorska vrsta na svetu, naravna pregraja, ki preprečuje stik z razvitejšimi narodi ob indijskem oceanu. Na severu se razprostira Sibirija, dežela primitivnih in neprivlačnih lovcev. Zveze so mogoče samo s Kitajsko, Rusijo in Bližnjim vzhodom m še to le ko prispejo karavane. Prav zaradi te ločenosti od sveta so plemenski in verski boji dokaj pogosti in hudi. Spori prihajajo vedno od znotraj. Prav tu so hordo Atilinih, Tamerlanovih in Genghis Khanovih jezdecev na svojih zmagovitih pohodih sejalo grozo in smrt. Ti hunski jezdeci, ki so znaH spati v sedlu in dolgo živeti proč od doma, so dolga stoletja gospodovali nemočnemu ljudstvu, varni pred sleherno nevarnostjo tujega vdora ali poraza. N°bena armada se hi mogla meriti z njimi po moči in hitrosti, s katero so oni prodirali. Geografsko je osrednja Azija visoka planota, ki jo deli v dve polovici zahodni konec mogočnega gorovja Tjan Šan, ki se ponekod dviga tudi do 6000 metrov visoko. Na vzhodu leži kitajski Sinkiang, ki se proti jugu počasi zožuje, dokler se na njegovem koncu ne združijo mongolska puščava Gobi in zahodne kitajsko pokrajine. Na zahodu srednje Azije, vse do Kaspijskega morja in Urala, pa se razprostirajo tatarske in turkomanske stepe. Priredila: TON« JALEN (Konec prihodnjič) ■„ I 2% u late C >||it|xski "ovak ) na Gorenjskem Zanimiv prehod čez potok — Foto: Franc Perdan Pred evropskim kriterijem Jutri bo. Ješko letališče prizorišče enega najzanimivejših modelarskih tekmovanj letošnjega leta v Jugoslaviji. Nebo in mir nedeljskega dopoldneva bo kalil ropot motorčkov, modeli se bodo kot rakete žaganj ali v zrak in prej sveže ozračje bo motil vonj po izgorelih gorivih. Ce še niste uganili za kaj gre, naj povem, da bo v Lescah 11. Evropski kriterij motornih modelov, katere modelarji imenujejo »disel pen jači«. Verjetno naziv te modelarske kategorije ne pove kaj prida dosti, zato nekaj več o tem. Disel penjača, kot posebna modelarska kategorija med modelarji žive že dolga leta. So za modelarje privlačni, toda zahtevni, komplicirani in do skrajnosti natančni. V čem so vzroki takih karakteristik te kategorije? (Nadaljevanje na 6. str.) Izid natečaja Pravijo, pa ne vem, če je res, da se pod Mežakljo pretakajo silne podzemske vode, a celo jezero da Jih Je, in še pravilo, ko as bodo ljudje tako razradJU in preobjedli vsega dobrega, da bodo mesarji na vratih zastonj ponujali telečje zrezke, takrat bo do vode privrele na dan h zalile Jesenice do vrha tovar niških dimnikov. Tudi pravijo, za to pa dobro vem, da je res! da grozi Jesenicam še ena, nič manjša nevarnost: zdaj zdaj se bo zgodilo, da jih preplavijo prepolne greznice in odplaknejo v Savo vse, kar leze in gre, vštevši avtomobile ki Očke. Je stvar namreč taka, da živ krst ne ve, kako in kam s prijazno vsebino polnih greznic. Ni podjetja ne človeka, ki bi jih izpraznil, ni avtomobila ne soda, s katerim bi ne v sečno stvar odpeljali, ni prostora ne kraja, kjer bi jo od točili. Ali boš v klobuku prenašal in- smreke na črnem vrhu zalival? človeku se jeseniški občan smili in zatorej sem na lastno pest razpisal natečaj za reži t ev tega problema in zdaj razgrinjam pred vami pet najboljših izmed številnih predlogov, ki sem jih do roka prejel od vseh vrst strokovnjakov. Upajmo, da bo jeseniška občina izbrala najbolj primernega in tako vsaj nekaj ukrenila za omilitev te nadloge, ki — to priznam — res nikomu ne diši. Skupina zdravnikov Je izdelala projekt ZAMASEK, ki ga odlikuje predvsem cenena izvedba. Potrebovali bi le nekaj vreč cementa in cisterno vode ter bi vsem jeseniškim prebivalcem zacementirali določene dele človeškega telesa. Greznice bi postale celo povsem nepotrebne! Načrt POKOJNINA so mi poslali naši upokojenci. Predlagajo, naj bi Jeseničane izselili v dolino Radovne, na Jesenicah pa bi v bodoče živeli samo upokojenci z vseh vetrov naše dežele, saj si s svojimi pokojninami lahko privoščijo tako malo za pod zob, da jim je treba skozi vrata z napisom WC morda le enkrat na mesec! Turistično in devizno zanimiv Je projekt EXFORT. Skupina ekonomistov predlaga jeseniškim občanom, ki imajo itak vsi obmejne prepustnice, naj hodijo to reč, zaradi katere so greznice prepolne, v bodoče opravljati v Beljak, če pa je sila, v Pod-rožco. Spričo naglega razvoja astronavtike bo morda kmalu mogoče vso reč izstreljevati v orbito okrog Zemlje, pravijo avtorji načrta SATELIT (avtorji so svoj načrt krstili malce drugače, toda iz spodobnosti sem iz njihove besede izpustil črko R!). In še projekt SAVA: njegovi sestavljavci svetujejo, naj Jeseničani greznice izpraznijo kar v Savo in vso pack ari jo preprosto spuste po reki navzdol. Upajmo, da avtorjev tega načrta HC Moste in Železarna ne bosta tožili zaradi — ukradene zamisli. Tožbe ribiških družin in turistčnh društev pa se jim itak ni treba bati, saj je njihovo negodovanje našim vrlim gospodarstvenikom že vrsto let le v smeh in posmeh ... VILKO NOVAK 0 novih cenah in o nadomestilu v butalskih družbenih službah Pravijo, da so njega dni v Butalah povišali cene nekaterim krvavo potrebnim rečem. Pa so cene stale tako gosto kakor smreke v hosti: koder so katero povečali, se je z vejami ujela v druge in se vanje zapletla in jih potegnila s sabo in so imeli silno truda, da jih izmotajo in spravijo na staro raven. Pa si izmisli oni izmed njih, ki mu je najbolj svetlo gorela pamet v buči, in pravi: »Možje, kaj če bi pustili cene, naj kar naprej bezljajo navzgor kot veverica po smreki? Dajmo zaposlenim dodatek k plačam, pa se ne bodo upehali, ko bodo dirjali za novimi cenami!« Te besede so bile modre in možje so kihnili, da je res tako* In je oni, ki jih je bil spregovoril, zadovoljen kimal, ko je opazoval, kako podjetja z razumevanjem dajejo svojim delavcem nadomestilo: to predpisanega jurja in pol, ono še enkrat toliko! Pa kakor je bil zakon moder, ni pomislil na družbene službe, ki jim prenapeti občinski proračun že tako s težavo in muko reže kruh. Cena je rasla za ceno in nesrečni šolnik, ki je urno plezal za njimi, se je spomnil, da jih ne more več dohajati. Pa se je prestrašil in klical sosede, ki so bili že dobili lepa nadomestila v svojih podjetjih in so zijali gor, naj mu pomagajo ujeti brzonoge cene. Oni spodaj so se posvetovali, ugibali so in so uganili: druge pomoči da ni, nego treba je mačke, samo mačka zna in si upa v višine in bo ročno splezala za cenami in bo onemu, ki se je zaplezal, nesla nekaj jurčkov — le z jurčki si bo spet pomagal na trdna tla. Stopijo po mačko, rahlo ji nataknejo okoli Vratu poldrugega jurja, in ji potem bistro pokažejo in povedo, kateri družbeni službi- naj jurja nese v pomoč in čemu. »Toda mačka je dejala: »Mau!« na vse prigovarjanje samo »Mau!« Obilna zgovornost zbranih mož ni bila kos, da jo prepriča in preprosi, le sukala se je in dala vsakomur vedeti, da je poldrugi jur hudimano »mau«. Pa je klavrni prosvetar tam gori, kjer je obtičal, ko se je gnal za cenami, napel druge strune. Pričel je in je vabil s prijazno besedo: »Muca, na, pridi sem, včeprav so počitnice! Glej, za cene ni počitnic, ravno tako moram v trgovini segati v žep!« Toda ni bila muca še od včerajšnjega dne, nego je imela bogate izkušnje, pa je vedela, da marsikje v družbenih službah še prejšnjega dodatka za kruh niso dobili. In ni hotela k onemu v vrh. Najbrž si je mislila: »Kar sami si izplačajte nadomestilo, v rezervah si ga poiščite, z izboljšano proizvodnjo si ga ustvarite!« Pa jo je dni zgoraj še bolj milo klical. Tovarišica je dejal mački in še jo je spomnil, da šola ni fabrika in zatorej ne more ustvarjati rezerv niti z izboljšanjem proizvodnje povečevati osebnih dohodkov, nego lahko le potrpežljivo čaka s klobukom v roki, kaj da bo kanilo iz občinskega mošnjička. Žal mu je bilo, da je šel v prosveto. Pa je segel v žep po prazno denarnico in jo kazal doli: »Na, muca, pridi gor! Prazna je, prazna! Res je prazna, čeprav smo šele sredi meseca!« Mačka ni verjela: »Mau!« Mož tam gori je stresal denarnico: »Vidiš, da je prazna! Klobaso ti bom kupil z dodatkom in liter mleka! Brez skrbi, bom že iz svojega primaknil, če bo nadomestilo za tak nakup premajhno! Na, pridi gor z nadomestilom! Naj pri priči fluktuiram, ako ne dobim nadomestila! Veš, da ne bom gledal, kako v tovarnah dobivajo po tri jufčke nadomestila in še počitniški regres, jaz pa se lahko le pod nosom obrišem! Na, na!« Pa ko je mahal z denarnico, se je zdelo mački najbolj varno, da izgine od tod. S tačko si je snela nadomestilo in ga skrila v časopis, za bujne fraze o izenačevanju prosvetnih delavcev s šolanimi kadri v gospodarstvu ga je skrila. »Noče!« so možje dejali. In ker ni kazalo onega pustiti v vrhu toliko časa, da se verižna reakcija poleže in vsaj nekatere cene zdrknejo navzdol, so mu svetovali, naj si med počitnicami omisli honorarno zaposlitev. Pa jih je poslušal in si poiskal delo v nekem pod; iu /('aj toliko zasluži, da ne vem, če ga bo i.j. iecvii šola j>u videla..- - - -- J Mlate v ■ praznik Dva praznika, ki nista zapisana v nobenem koledarju, pozna vsak kmet vsako leto: klanje prašiča pozimi in mašinanje (mla-tev žita s strojem, z mlatilnico) poleti. V teh dveh dnevih se polnijo shrambe, da je potem za leto dni dovolj kruha in mesa. Če gre vse po sreči, je takrat veselo pri hiši, poplačano je kmetovo delo, zato se takrat sicer veliko dela, pa tudi več je in pije; obvezno pripravi gospodinja bobe in rlancate, gospodar pa delavcem, domačim in drugim, ki pomagajo, kar naprej ' ponuja kozarček žganja — pozimi ker je mraz, poleti ker je vroče in ker je treba poplakniti prah po grlu. V sredo je bil pri nas doma tak praznik, mašinali smo. Ker je navada taka na kmetih in ker je vse manj ljudi za delo in ker je tako pravzaprav tudi prav, sem si vzel en dan dopusta in pomagal. Milan me je vprašal pri malici, kako to, da še jaz danes delam doma; s tem vprašanjem je povedal, da sicer to zadnja leta ni moja navada, kar je res; ker sem vprašanje tako razumel in ker me je spravil v majčkeno zadrego, sem samo skomizgnil z rameni in rekel: Zakaj pa ne!? Seveda, je resno odgovoril, saj boš potem vse leto jedel kruh! Vsredo sem jedel tudi prah, vezal otepe skupaj z Markuševim Jožem in jih metal na oder. Kondicije sicer nimam najboljše, zato me zdaj precej bolijo roke, vendar sem vedno rad, pred leti še, ko sem več pomagal doma in pri sosedih, vezal otepe. Morda zato, ker je to izrazito moško delo, tako, ki zahteva celega in močnega fanta, tak pa vsak hoče biti, ko do-rašča. Ko sem bil še mlajši, še otrok, sem metal snope z voza na mašino ali tlačil slamo v svislih — počel sem pač tisto, kar delajo otroci pri mašinanju. Otepe so vezali starejši fantje, Markušev Joža ali Mirko. Pogvajnov Tone, Jančev Francelj in drugi, in ti so mi bili takrat vzor, pojem moči, bili so odrasli in privoščili so si lahko tisto, kar smo otroci le gledali s široko odprtimi očmi: pili so žganje, pogovarjali so se z dekleti in med seboj stvari, ki jih nismo smeli slišati, včasih so v otep povezali kakšno dekie, ki je ravnalo slamo, da je bilo smeha in govoric na pretek ... Za dobro voljo pri mašinanju mora nekdo poskrbeti: čas potem hitreje mine in delo ni tako naporno. V sredo nas je zabaval Rosov Janez; fant je še, čeprav že nekoliko v letih; bil je na odru, na slami, skupaj z Ažmanovim Lojzetom in Molovim Milanom. Najprej so ravnali slamo v svisla, potem pa skladali otepe; ker je letos slame precej, s prostorom pa je zmerom križ, so jih morali precej tlačiti; bil je vroč dan, pod streho pa je bilo še bolj vroče, zato je od časa do časa prišel malo dol pogledat, kdaj bo voz prazen, pa kakšen kozarček ga je spil in kakšno rekel s Cvetko in Slavico, ki sta ravnali slamo, ali s Francko, ki je metala snope na mašino. Pa pokadil je eno, saj je pri takem opravilu treba zelo paziti, da kadilčeva neprevidnost ne postane usodna, zato nas je, kadilce, ata kar naprej opozarjal, naj ne kadimo na podu ali v bližini voza z žitom, meni pa tudi sicer stalno pravi, naj kadim manj. Šlo pa je vse po sreči in skoraj brez zastojev, le nekajkrat je moral Marjan, ki je nosil žito in je bil tudi sicer »glavni«, bil je zdaj tu zdaj tam, če gre vse, kot je treba, prevezati varovalke pri motorju. Ata se ni imel na koga jeziti, da prehitro daje v mlatilnico, ker je to delal sam; če se je zabasalo, je samo nemočno pogledal Ažmanovo Faniko, ki mu je pomagala in rezala povesta snopov; jč mlatihiica po- Skrbno zloženo snopje v kozolcu — Foto: A. Triler tem spet močneje zatulila, se je samozadovoljno nasmehnil in previdneje nadaljeval z delom, če pa je utihnila in je Marjan ugasnil motor, se je brž začel izgovarjati na vlažne snope, kar je bilo pri enem vozu tudi res. Taki zastoji pa so pri mašinanju nekaj najbolj neprijetnega, ker se s čiščenjem bobna pri mlatilnici in z vezanjem varovalk delo včasih zavleče pozno v noč. Pr. malici so starejši obujali spomine .. kako so mlatili včasih, kako danes. Celo cepcev so se nekateri spominjali; mlatev je trajala takrat po ves teden ali še dlje, danes je to opravljeno v enem dnevu ali še prej. Pod je takrat imel svojo funkcijo, danes jo nima več, spemenjena je, pod je le še prostor kot vsak drug, mlatev s strojem ga, takega, kot je, kakršen je nastal prav zaradi mlatenja s cepci, ne potrebuje več. Rosov Janez je potem pripovedoval o mlatvi z gepelnom in mlatilnico. ki je samo ločila zrno od slame, treba pa je bilo potem še retati, ločiti zrno od plev, vejati žito. Otroci so takrat poganjali konje, to delo pa je bilo naporno in nevarno, ker zobata pre- nosna kolesa niso bila zavarovana. Pozneje so začeli mlatiti z motornimi mlatilnicami, ki so že tresle in retale,, zdajšnje velike mlaUlnice pa žito tudi že vejajo, ločijo zrna po velikosti in kvaliteti, pajkelj (priprava za vejanje žita na ročni pogon) ni več potreben. Mlatev zdaj sicer zahteva več ljudi, je pa potem hitreje opravljena. Sosedje in vaščani si med seboj pomagajo, danes gre eden mašinat k sosedu, jutri pride sosed k njemu. Mlatilnica je vaška last, eden pa skrbi zanjo, pravijo mu mašinist, gre z njo od hiše do hiše, pomaga tudi pri delu, če pa je treba kaj, popravi. Na Okroglem so mlatilnico kupili 1951. leta, prej pa so mašinali s Šmajdovo. l! Swe smo se pogovarjali, tudi o stvareh, za katere je Janez rekel, da o njih ni treba govoriti. Pa kaj bi, marsikaj se takole ob mašinanju reče, ljudje so veseli, ker je žito v shrambi, posebno če je dobra letina kot letos, veseli, ker je naporno delo opravljeno, pa ga zvrnejo kozarček, dva, da poplakne prah po grlu in grehe pomori. ' .j.j inii w Hrti? A.TRILER j Pred evropskim kriterijem (Nadaljevanje s 4. str.) Disel penjači kot kategorija združujejo v sebi pravzaprav dve vrsti letalskega modelarstva. Ena je motorna, medtem ko druga smer temelji na osnovah jadralnih letalskih modelov. Problem izhaja iz gole združitve dveh popolnoma različnih kategorij v kompleksno celoto, ki jo disel penjač uokvirja. Motorček z 2,5 ccm prostornine služi modelu le zato, da se letalce povzpne do določene višine (100 — 150 m). Ta ni omejena, saj je od nje odvisna dolžina leta in s tem v zvezi tudi plasma modelarja. Vsi modelarji morajo po FAI (mednarodna letalska organizacija) predpisih uporabljati motorčke z enako prostornino. Tudi modeli so omejeni po minimalni teži in maksimalni površini. Časovno omejeno je tudi delovanje motorja. Ta ne sme vleči modela več kot 10 sekund, če motor ta čas prekorači, potem modelar start lahko enkrat ponovi. Če mu spodleti tudi drugič, potem ga tekmovalna komisija za tisti turnus diskvalificira, vendar mu kljub temu dopušča možnost, da tekmuje v preostalih štirih tur-nusih. Omenil sem že, da pari časomerilcev merijo dolžino leta modela. V ta čas vštejejo tudi 10 sekund delovanja motorja. Vsaka sekunda pomeni točko. Maksimalen možen rezultat je 180 točk (lahko tudi 180 sekund) pa čeprav model pri tem startu ostane v zraku cel dan. Dolžina leta modela pa je poleg Kakovosti motorja odvisna seveda od izkušenosti, modelarja, ki gradi model. Za vsak kvaliteten model te letalsko-modelarske kategorije mora napraviti poseben aerodinamičen proračun profilov krila, preseka trupa in repnih površin. Poseben problem predstavlja trdnost modelov. Te je treba ob minimalni dovoljeni teži zgraditi čim trdneje. Zato se modelarji poslužujejo posebnih konstrukcijskih prijemov, v gradnji pa uporabljajo specialne materiale kot balza les (izredno lahek, sorazmerno trden in drag material), japonski papir in posebne lake za napajanje tega papirja. Tako pomembna kot izdelava pa je tudi reglaža modela, saj s tem, da je letalce narejeno, še ni nujno da v redu leti. Zelo pogoste so deformacije krila med prekrivanjem in nekatere druge nevšečnosti. Te mode- Start »disel-penjača« \ar kortgira pr\ rcg\ćvy.\ s tetrt, da spreminja napadne kote krila ali višinskega stabilizatorja. In kako izgleda start disel penjača? Ko modelar vžge motorček in ga preizkusi, naravna avtomat, ki po 10 sekundah motorček ugasne. Model navadno vrže strmo v zrak. Ta se zaradi žiroskop-skega momenta motorja dviga v ostri spirali. Ko avtomat motorček zaduši, obenem odkloni tudi smerno krmilo in letalce v trenutku zaokroži. S to operacijo modelar z dognanim modelom lahko doseže odličen .rezultat, kajti najbolj kritična točka leta je prav moment, ko ugasne motorček. Model v trenutku izgubi hitrost in zato sam od sebe povesi nos in nabira hitrost. S tem pa izgublja višino. Dolžina leta disel penjača pa je poleg teh faktorjev od-" visna tudi od vremena. Čim bolj je atmosfera labilna, pogostejši so termični vzgorni-ki. če modelarju uspe startati model v tak vzgornik, potem start gotovo zadovoljivo uspe. Seveda, taka kot je možnost, da modelar starta letalo v vzgorniku je tudi obratna možnost, namreč da starta ravno v strujo padajočega zraka. Tu modelu ni pomoči. V nekaj desetinah sekund se znajde na zemlji. To bi bilo torej nekaj iz sveta modelarjev, ki se ukvarjajo z disel penjači. Ni sicer mnogo, toda če bi hoteli vedeti kaj več o tem, potem bi moral pisati tole strokovnjak. Toda obstaja še druga rešitev. Oglejte si tekmovanje in na svoje oči se boste lahko prepričal; o zahtevnosti te panoge modelarstva, požrtvovalnosti in zagrizenosti modelarjev. — T. P. \ Po Prešernovih stopinjah v Kranju (Nadaljevanje) Stara šola, po katastru Mesto 96, prejšnja ulična zgradba Tavčarjeva 2, sedaj Cankarjeva 2. Dvonadstropna stara stavba v za-tišni uličici v sredini mesta je bila nekoč lastnina srednjeveške dobrodelne bratovščine. V letih 1809—1811 je mogočno, a ne prav koristno izrabljeno, poslopje skušal preurediti za šolske namene napredni dekan Auguštin Sluga. (Prav iz osebne knjižnice tega moža imamo v muzeju prvotisk »Kersta pri Savizi« iz 1. 1836.) Velik požar v 1. 1811, ki je uničil skoro ves Kranj, je tudi njegovo delo zadržal. Stiska z denarnimi sredstvi, saj je bilo takrat gotovine na vseh koncih premalo, ko je bilo vendar treba obnoviti dobro večino pogorelih ostrešij v mestu, je Slugovo, sicer prekoristno zamisel zavlekla vse do leta 1816, ko se je končno le vselila v stavbo sprva tri, pozneje štirinadstropna šola za otroke obojega spola. Pred to staro učilno je hodil postajat naš Prešeren, da bi ob koncu pouka privabil otroke s seboj k Puščavniku ali h Kumerju, mislic. Prisotni gostje so bili kar očarani od presenečenja, saj so doslej vedeli le za čudovite umetnine arhitektovih ustvari jalnih rok, zdaj pa so spoznali tudi pfi? menit Plečnikov osebni šarm, ves človeški in slovenski. Kar nehote se nam je o% tem srečanju utrnila misel, da je moral biti naš prvi genij tudi tak: veliki PrešeS nov duh se je znal in se je rad sklorul k najbolj preprostemu vsakdanjemu dne? vu ... (Nadaljevanje prihod a j ič) ČRTOMIR ZOREČ Prešernov hram v Kranju, Titov trg 14 i Češka - dežela spominov Zlata Praga Ime, ki se je prijelo mesta, danes le še spominja na tiste čase, ko je bila Praga res zlata. Ce se dvigneš na Hradžane, malo nad mesto, kjer so skozi stoletja in stoletja vladali kralji in kjer je danes sedež republike, vidiš vso panoramo mesta. Kakor v sanjah vidiš pod seboj nešteto kupol in zvonikov cerkva, stavb in muzejev. Vse je prekrito s sivo patino davnine in le še tu in tam vidiš, ko se v soncu zablesti vrh kakšnega po-, slopja. To je zlato, tisto, ki je dalo mestu ime. Toda če bi hoteli videti vse mesto, bi potrebovali mnogo več časa kot pa ga ima turist. Zato se človek mora odločiti, da si ogleda le nekaj najpomembnejših spomenikov. Enkrat za spremembo se ne bomo zadržali pri gradovih, ki smo jih videli že toliko, ampak v mestni četrti, ki je danes muzej — to je četrt, kjer so živeli Židi. vse, kar je bilo židovskega, smo hoteli izvedeti. Cisto enostavno so nam pojasnili: Nemci so namreč izselili vse Žide in ker so računali, da se ne bo nihče več vrnil, so vse njihovo premoženje in značilnosti judovskega življenja pustili, ker so računali, da. bi na tem mestu -uredili muzej izumrle rase. Prvi muzej že leta 1906 j a mestu, kjer je danes velik muzej, so že leta 1906 Židi sami uredili prvi muzej. Že do okupacije je bilo zbranih mnogo ostankov židovskega umetniškega ustvarjanja. V zbirki imajo krono z znano židovsko zvezdo, ki je bila tako zasov-ražena med vojno. Nehote se spomniš dnevnika Ane Frank, ko je tolikokrat žalostno zapisala: »židje morajo nositi židovsko zvezdo na obleki, morajo jo nositi na aktovki, na kolesu, povsod ... Zakaj?« Zato, da so Nemci vedeli, da so to ljudje, ki niso nikjer Židovska četrt, odkoder so med vojno izselili prav vse prebivalce in kjer so hoteli narediti muzej izumrle rase. Danes vse zgradbe služijo za muzej. * kopali. Potem pa se je počasi spomenik zasul, postavili so drugega in zato vidiš danes včasih le vrh, včasih pa cel nagrobnik. Pretresljiva zbirka Mnogo je ohranjenih dokumentov iz dobe nemške okupacije. V znani Pinkasovi sinagogi je prikazano, koliko Židov je umrLo. Na stenah, ki se vse združujejo na vrhu v zvezdo, so imena' taborišč in umrlih. Povsod so letnice rojstva, potem le še datum, ko so jih odpeljali. Za njihovo smrt je vedel le malokdo. Med letnicami vidiš, da je bilo veliko, skoraj največ otrok. Zelo pretresljiva pa je zbirka otroških pesmi in slik, ki jo hrani muzej. Najmanjši so čutili, kako globoko jih Nemci sovražijo. Nobena prošnja ni bila uslišana, noben jok tako močan, da bi zaprl pot nemškemu namenu, da rasa Židov izumre. Se več je takih zbirk in spominov in še bi jih lahko našli, tako kot jih najdeš pri nas. Na svidenje pri nas Zopet smo lahko ugotovi-li, kako zelo smo si kot narod podobni. Tako kot mi, tudi oni čuvajo spomenike narodnoosvobodilne vojne in se borijo, da do česa podobnega nikoli ne bi več prišlo. Ko smo se poslavljali, smo si želeli le, da bi se še enkrat videli pri nas, kjer b> , . . ... jim lahko pokazali prav ta- ru, ki so ga imeli, so jih po- ko kot oni nam> marsika kopavah tako, da so ležali fepega jn zrn:mivega. eden vrh drugega. Iz zemlje -'■ kovfp je gledal nagrobnik z ime- 1 nom zadnjega, ki so ga po- TATJANA VOZEL Zanimivo židovsko pokopališče Muzej izumrle rase Leta okupacije so pustile sledove tudi na Češkem. Mnogo žrtev, uničena poslopja in tovarne, vse to so kruta zapuščina zadnje svetovne vojne. Posebno prizadeti pa so bili prebivalci židovske četrti. V letih okupacije je namreč umrlo 97 odstotkov vseh Židov, ki so živeli na Češkem. Mestna četrt, kjer je bilo središče Židov, je ostala nepoškodovana. Kako to, ko pa je bilo vendar uničeno prav zaščiteni. In taka zvezda je na vseh spomenikih židovske kulture. V njihovih cerkvah — sinagogah, vidiš povsod njihov simbol. Vsi stropi so izoblikovani v zvezdo, na vseh tkaninah in slikah je nekje zvezda. In ko pregleduješ bogate zbirke rokodelcev zopet opaziš ta njihov simbol. Zelo bogata je tudi knjižnica, kjer so ohranjeni redki primerki hebrejske literature. Vse to kaže na visoko knltumo raven čeških Židov. Zanimivo pokopališče Za muzejem je ohranjeno še pokopališče, ka- ' mor so po njihovih obi- | čajih pokopavali Žide ne samo iz Prage, ampak iz vseh pokrajin Češke, kjer so živeli. To pokopališče pa ni tako kot so naša pokopališča. Vidiš spomenike pri spomeniku in ponekod se vidi iz zemlje samo vrh. Vodič ti hitro razloži, kako je prišjo do tega. Na majhnem prosto- židovska sinagoga, ki je bila zgrajena že leta 1270 Najpopularnejši igralec na letošnjem festivalu — je bil nepismen... Ćetnik Mija Aleksić je prišel iz bunkerja na svoj pogreb ... Žika Mitrović je mar-širal tokrat desetič in z »Maršem na Drino« — pri-marširal do polovične Zlate arene... V obeh letošnjih »Nušlčih« je bilo manj Nušiča kot v »Litu valovitem« ... Dobili in (neuradno) nagradili smo — jugoslovanskega Belmonda... Taki in podobni, neresni utrinki se nehote porajajo ob letošnjem enajstem puljskem festivalu. Zakaj bil je silno povprečen in ponesrečen, kot je bila zelo borna naša filmska žetev v zadnji sezoni. Osemnajst prijavljenih filmov, dvanajst sprejetih v konkurenco in le šest kakorkoli opaženih od festivalske žirije ... Težave »Službeni položaj« Fadila Hadžića je v Puli zmagal bolj zaradi svoje aktualne teme (prepričan revolucionar — sedaj direktor in skomercializirani birokrat) kot zaradi resnično trajnih kvalitet (na sliki Pero Baničevič in Uroš Kravljača) Drugo polovico Zlate arene za režijo je dobil za svo-prisrčno. Resna in neresna ljubezen Vse ostale nagrade sta po- s sredstvi? Le polovična sprostitev tematike? Po- jo prisrčno, humoristično manjkanje zavzetih in pogumnih ustvarjalcev? Ne- partizansko zgodbico »Ne jo- ~ J r ts J., ., , &\ Peter« ki ii ie obenem brala dva filma o »nasi«, »ju-ugodno vzdušje pri domači publiki? Pravilnih odgo- J^Jj? V"srebrna arena goslovanski« ljubezni - »re-vorov je verjetno kar več. m s tem naslov tretjega naj-_ boljšega filma na festivalu. II I »Kapetana Lešija« in njego- Edini slovenski predstavnik >'7~"M vih naslednikov je v svojem v festivalski konkurenci je g I desetem fiilmu skušal pre- požel še Zlato areno za sce-1 I rasti svojo običajno spekta- narij Ivana Ribiča in nagra-;■ kularnost in ustvariti pred- do za najboljšo filmsko glasuj vsem realistično zgodovinsko bo Alojza Srebotnjaka, po- SSSF&SSIJ!! mM delo - »delo moškega re- ieg tega pa je žirija komisije 2jj_* I I alizma«, kot ga je sam ime- >FiIm ^ otrok« podelila z£?' ™t?^n™ £1^^ -■noval. Kljub temu, da mu Francetu štiglicu za^jegor C ] niti občinstva, dobil diplomo nemški režiser Wolfgang Staudte. Brez milosti Medtem ko Slijepčevičeve »Stvari, kakršne so« in »neresno« nlštrc zvodeneli Gluščevičevo »Lito valovito«. »Narodni poslanec Za svoje, iz filmske ankete izhajajoče, a v nedomi-selnem scenariju zbledelo ^^A™? razmišljanje o zakonski (ne) zvestobi je Vladan SUjepčevič jena še snemalec Tomislav v dolgočasen Nušičev Stoleta Jankovica niti pri sicer smeha željni publiki ni naletel pa je bolj razgibani, pisani in vsaj za nas širokopotezni (barve in Cinemasoope) Nušič iz »Poti okoli sveta« Soje Jo-vanovič imel pri občinstvu več sreče — če ne zaradi tr- riji oba ostala brez milosti. Enako se je zgodilo Nikoli je on stinietm reter — šla s festivala Marija Laza- Bogdan Lubej nafpriljublje- rov, ki je v filmu opravila nejši igralec na festivalu in montažo. Branislava Zorič da je Arena priredila naše- Pa je kot debutantka v tem Tanhoferju, ki je s svojim mu filmu prave ovacije — delu dobila nagrado revije ^^at^a iur^.®«?_.im tri* je bil pravzaprav »Ne joči, »Film in svet«. Peter« kar najuspešnejši film Drugi, »neresni« gov"osebni jubilej) prisodila na festivalu! Ne glede na to, ljubezni — in sicer o naši pri občinstvu pa so ostali Kljub temu, da je »Službene- poi zlate arene za režijo, da ie zgodbica o dveh par- »izvozni« ljubezni ali o naših tudi Beograjski kino-klub in mu položaju« Fadila Hadžića Ljubo Tadića pa je za njego- tizanih, ki morata spraviti slavnih dalmatinskih »dasah« Kokan Rakonjac s svojim festivalska žirija prisodila vo vlogo v tem filmu nagra- tri otroke na osvobojeno je posnel Obrad Gluščevič »Izdajalcem« — skojevcem, dila z Zlato areno za naj- ozemlje, sama na sebi ne- in^ ga zveneče nazval »Lito & klone pred mučitelji in boljšo moško vlogo. pomembna. Po »uradni dolžnosti« je spet posnel soliden film, ki bo s svojimi barvami, zanimivo temo slavne cerske bitke, trdim humorjem in Aleksandrom Gavričem, gotovo našel mnogo gledalcev. Žirija je Mitroviču (za nje- kotnikom železničarja — »Svitanja« razočaral. Brez filmi o uradnega priznarija in odziva pa najvišje priznanje, puljsko Vehko zlato areno za najboljši film leta, pa po vsem sodeč, nad njim ni bila preveč navdušena — ampak se je tako odločila bolj po »uradni dolžnosti«, ker je bil to pač edini film, ki je angažirano in kolikor toliko uspelo obravnaval našo aktualno in splošo družbeno problematiko. Nekako v nadaljevanju stila »Iz oči v oči«. Sicer pa je mogla žirija v tem filmu nagraditi še dva igralca — Olivero Markovič z Zlato areno za žensko vlogo in Vojo Miriča s Srebrno areno za moško vlogo — zakaj režiser Hadžič res ni prišel vsebinsko preko aktualnosti, oblikovno pa ne preko »Abecede strahu« in »Desanta na Drvar«. Za drugi najboljši film festivala je žirija proglasila »Marš na Drino« našega najaktivnejšega (in najboljšega) akcij '■ ja režiserja Žike Mi-troviča --- in filmu podelila Veliko srebrno areno. Oče Končno so tudi naši vrli dalmatinski »dase« dobili svojo filmsko podobo (med njimi tudi Ljubiša Samar-*džič) — v komediji o »amore Made in Yugoslavia — za export«, ki ji je Obrad Gkifčsvič dal naslov »Lito valovilo« valovito«. Ne glede na lah- skuša zabrisati sledove svo- kotno nepomembnost in tu- jcga neslavnega "dejanja — di neizenačenost pa je to dokler sam ne pade. Praznih prikupa komedija, ki bi se rok so odlli tudi ustvarjalci ji morda v nekaterih trenut- vojnega omnibusa »Vrtinec« kih, kot je nekdo zapisal, j,, režiser »Človeka iz hrasto- zasmejal še Nušič (medtem vega gozda« — Mića Popović. ko se mu v obeh filmih po Zadnji kljub temu, da mu njegovih delih to bržkone ne kritika ni mogla odreči zelo bi zgodilo). Režiser je dobil uspele oblikovne plati in psi- zanj diplomo, še vedno očar- hološko prepričljivih trenut- ljivo sveza Milena Dravić kov _ sicer pa ob svoji koc_ (ki je sicer zaigrala tudi v ijivi temi (politično neopre- »Narodnem poslancu«, »Sluz- deljena — ali napačno opre- benem položaju« in »Moškem deljena? — zgodba o slabo- izletu«) pa je dobila za svojo umnem četniškem klavcu) igro Srebrno areno. Milutin ftim niti ni mogel računati Mičovič, ki so ga že imeno- ^ uradno priznanje žirije vali »jugoslovanski Belmon- ali na ugoden sprejem pri do« pa je za svoj uspešni občinstvu... debut doba nagrado revije Taka je bila torej — po- »Film in svet«. nekod vsebinsko »rlesprejem- Končno je za uspelo ko- Ijiva«, drugod pa oblikovno produkcijo »Moški izlet«« nezadovoljiva — naša film- naš partner »Avala-film« do- ska žetev med desetim in bil posebno diplomo, prav enajstim festivalom v ^Puli. tako pa je za režijo tega fil- v tolažbo nam ostane: »N« ma, ki sicer in uspel, kljub Pu]a« — saj bo prihod« privlačni temi o »črnih ru- nJič bolje (?1) tah«, navdušiti niU žiriie DUŠAN (OGRIZEK . Lago di Misurina, kjer so se v okviru olimpijskih Iger leta 1956 odvijale tekme v hitrostnem drsanju; leži le nekaj kilometrov vstran od Cortine di Ampezzo na višini 1756 metrov. Čudovita je okolica s številnimi znanimi hoteli in vrhovi Dolomitov. Italijani so zelo ponosni na Dolomite. To so hribi in gore, ki pomenijo za italijanski turizem zlato jamo. To je povsem drugi svet, kot so na primer Benetke, Ve-rona, Milano, Torino in druga turistično zanimiva mesta. Precej je podoben Gorenjski, vendar s to razliko, da je svet Dolomitov turistično dosti bolj obdelan.' Italijani znajo izkoristiti vsak najmanjši hribček za smučarsko vlečnico ali sedež-nico. Če je nekje malo večja luža že napišejo na reklamne table ob cesti: »Obiščite Lago...«. Ob njem seveda stojijo trije do štirje hoteli, cel kup malih paviljonov s spominki, in še vrsto drugih zanimivosti. Taka jezera niso gotovo nič večja, kot so na primer pri nas Planšar-sko na Jezerskem, ali jezero črnava pri Preddvoru. Na naši poti po Dolomitih smo se vrteli vseskozi na višini okoli 2000 metrov. In Italijani znajo to vse izkoristiti. Na višino do 2500 metrov so izpeljali odlične ceste, take, da se naša marsikatera v nižini ne da kosati z njimi. Kaj pa cene? Pravzaprav ob ugodju, ki ga uživa turist niti niso pretirane, čeprav so jih v zadnjem času nekoliko dvignili. Sicer naj bo dovolj splošnih vtisov. Meja samo še formalnost Kdor potuje iz Jugoslavije v Italijo, še posebej na prehodu y_ Ratečah, res ne občuti, da je prestopil državno mejo. formalnosti so vedno z jugoslovanske in italijanske strani zelo hitro opravljene. Nič več ni čakanja, ali izstopanja iz atvobusa in brskanja po prtljagi. Če slučajno neseš »čez« kakšnih sto dinarjev več, ti cariniki tudi spregledajo, seveda če jim to zaupaš. Promet na obmejnem prehodu v Ratečah je vsak dan gostejši. Trbiž (Tarvisio) je prvo večje naselje, ko prideš v Italijo čez rateški prehod. To mestece s približno 8000 prebivalci pomeni za Avstrijce tisto, kar za Jugoslovane Trst. Mesto se preživlja s prekupčevanjem. Pod značilnim, s platnom pokritim trgom, dobiš vse, kar si poželiš. Seveda vprašanje je, če je ta roba dovolj kvalitetna. Toda kljub temu je tod okoli dovolj radovednežev in kupcev. Jezik je tu v glavnem nemški. Čeprav si v Italiji, z italijanščino teže prideš skozi. Cene na artiklih so napisane v šilingih. t Ob izvirih Tilmenta, Piave in Drave Obe znani italijanski reki Tilment in Piave sta za Italijane zelo pomembni, predvsem za njihovo gospodarstvo. V njunih zgornjih tokovih je tu nebroj hidrocentral. Še dobro je verjetno vsem v spominu tragedija, ki se je zgodila lani v dolini reke Piave, na kateri je počil jez v naselju Vajonte in vsa voda, ki je bila zbrana v akumulacijskem jezeru, je zdrvela v dolino :r uničila na stotine hiš, pokopala celo naselje ir l-vjab nekaj sto življenj. In prav to mesto sem sedaj obiskal. Na obrazih ljudi, ki živijo na tem področju (občina Longarone) še vedno ni videti nasmeha. Jez z vso naglico obnavljajo, gradijo nova stanovanjska poslopja, kajti njih je prizadelo prav tako kot nas ob potresu v Skopju. V dolini obeh rek Tilmenta in Piave je cela vrsta namakalnih kanalov, po katerih je speljana voda prav iz teh rek. Žalostni so kmetje, če je suša in v strugah rek ni dovolj vode, potem tudi zemlja ne obrodi tako dobro. Prvi večji prelaz, ki ga srečaš na poti v Dolomite je Passo di Mauria na višini 1295 metrov, če tu ni sonca, si moraš nujno sredi poletja obleči pulover. Temperatura precej pade na 6 do 10 stopinj nad ničlo. Ali veste kje izvira Drava? Gotovo mislite da v Avstriji. Da nekoč je, saj tu je Južna Tirolska, področje večnih sporov med Avstrijci in Italijani. Še danes zasledimo v teh krajih, kot so Dobiacco, Carbonin tirolsko arhitekturo. Vsa naselja so grajena v čistem tirolskem slogu. Toda ozemlje pripada Italiji in Drava izvira uradno v Italiji, nedaleč od Dobiacca, kakih pet šest kilometrov od italijansko-avstrijske meje. Višina je tu okoli 1500 metrov, približno tako visoko, kot je naš Vršič. Tu se lahko zgovoriš le v nemščini. Še pogled naokoli po vrhovih Dolomitov. Tu so znamenite Tre Cime, kjer imajo izkušeni in vrhunski alpinisti dovolj opraviti, da osvojijo enega izmed vrhov. Stene so navpične in nikjer se ne moreš oprijeti. Nedaleč od teh vrhov leži prečudovito jezero Lago di Misurina v višini 1758 metrov. To jezero je poznano po tem, da je bilo na njem v okviru zimskih olimpijskih iger leta 1956 tekmovanje v hitrostnem drsanju. Na sredini jezera je majhen otoček, kjer so imeli prostor sodniki. In še: jezero je tudi poznano po tem, da tu stoji šest velikih hotelov, med njimi je najbolj znan, ki se imenuje po papežu Piju XII. En dan v Cortini di Ampezzo Pot od jezera Lago di Misurina pelje mimo mogočnega vrha Monte Cristallo (3264 m). Tja gor je speljana sedežnica. V najbolj znanem središču Dolomitov, v olimpijskem mestu Corti-li d i Ampezzo sem preživel en dan. Tu je živahno, kot bi bile spet na programu olimpijske igre. Objekti, ki so bili zgrajeni za olimpijado leta 1956. dobro služijo svojemu namenu. Ko sem obiskal edinstveni ledeni stadion, kjer je vse leto led, se je ravno končala hokejska tekma med A in B ekipo domačega hokejskega kluba. Zares odlične pogoje imajo za trening športniki Cortine. V ledenem stadionu je prostora za 14.000 gledalcev. Za novinarje je vedno rezerviranih 450 sedežev. Tu je še 22 kabin za" radijske reporter je in 16 telefonskih celic. Cortina ni zanimiva samo po številnih športnih objektih, marveč tudi po tem, da tu zmorejo organizirati okoli 8000 prenočišč hkrati, prebivalcev pa ima to mesto okoli 10.000. Tu je vsaka hiša hotel in tudi sedaj ko ni glavna sezona, je Cortina polna turistov, predvsem drsal-, cev, ki se iz dneva v dan urijo v drsanju na ledenem stadionu. Vsakdo lahko drsa, le 100 lir mora vplačati najemnine za drsalke. Če želite v Cortini stanovati v najdražjem hotelu, ki je res arhitektonska mojstrovina — imenuje se »ALASKA«, morate za dnevno oskrbo odšteti najmanj 30.000 lir. Povrhu vsega še to, najmanj mesec dni se moraš prej najaviti, če hočeš bivati v tem hotelu, preživeti počitnice tudi sedaj, ko v Cortini ni uradne turistične sezone. Kamor se ozreš iz Cortine, vidiš okoli sebe čudovite vrhove Dolomitov z najvišjim vrhom Monte Cristallo. Povsod je dovolj sedežnic, vlečnic in gondolskih žičnic ... PRIHODNJIČ: NA BOJIŠČIH I. SVETOVNE VOJNE MILAN ŽIVKOVIC RADIJSKI SPORED VELJA OD 8. DO 14. AVGUSTA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19-30. SOBOTA — 8. avgusta 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 O otrocih in zanje — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Mladi Celjani muzicirajo — 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze — 10.15 Jugoslovanski pevci popevk — 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — ir.00 Turstični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ljubiteljem domačih napevov — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.42 Predstavlja se vam vokalni sekstet »Fantje Pra-protna« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Vedri uvodni takt: —^ 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Prizori iz Verdijeve Aide — 18.45 Novo V znanosti — 19.05 Gla«bene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 So-botnix ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi tijski nasveti — 1225 Opoldanski domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Igra pihalni orkester LM — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe — 20.30 Koncert mladih glasbenih umetnikov — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK 11. avgusta NEDELJA 9. avgusta 6.00 Dobro jutro — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — 828 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravija-jo-I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 1030 Pesmi borbe in dela — 10.50 Deset minut z orkestrom Mantovani — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vedre melodije z .zabavnimi orkestri — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-jo-II. — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Popularen popoldanski koncert orkestra — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trnjulčica — balet — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni komorni koncert z deli naših skladateljev PONED. — 10. avgusta 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Domačo polke in valčki — 8.25 Tako pojo in igrajo v -Sofiji — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Mladi pevci — mladim poslušalcem — 930 S simfoničnimi plesi po domovini — 10.15 Iz škerjančevih skladb za godalne zasedbe — 1035 Naš podlistek — 11.15-Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kme- 7.15 Lahek koncertni spored za dobro jutro — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.35 Nastopajo mali vokalni in instrumentalni ansambli — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena oddaja za otroke — 9.30 Z ansamblom Mojm:ra Šepeta — 9.47 Dušan Nikolič poje ciganske pesmi — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmeti iski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 13.30 Priporočajo van| — 14.05 Sonatina za godala — 14.20 Nekaj slovenskih narodnih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 10.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dvajset minut za impresioniste in tuje poslušalce — 2030 Radijska igra — 21 DI Zvočne miniature — 21.20 Glasbeni večeri — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert SREDA — 12. avgusta 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.05 Minuto z orkestrom Terrv Gibbs — 837 Belokranjske pisanice — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.20 Zvočni mozaik — 10.15 Solistična instrumentalna glasba — 1030 Človek in zdravje — 10.40 Pojdem na prejo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.40. Komorni zbor RTV ijublja-na poje skladbe starih mojstrov — 16 00 Vsak dan za vas — -7.05. Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 21.00 An dre Chenier — opera — 23.10 Literarni nokturno — 2320 Melodije za lahko noč ČETRTEK — 13. avgusta 7.15 Zvočni kaleidoskop — 8.0d Odlomki iz treh slovenskih spevoiger — 825 Češkoslovaška zaoavna glasba — 9.00 rocitn.ško popotovanje od strani uo strani — 9.15 \ eseie počitnice — 930 Uvertura, concertino in suita — iu.lo Z domačih opernih oaiov — 11.00 Turistični napotki- za tuje goste — 11.15 rozor, nimaš prednosti — iZ.oo zaoavna glasba — 12.15 is.met.jski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci 'popevk — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Švedske in finske na.o_nc pesmi — 1420 Listi iz aiouma z zabavnimi melod.jami — 14.35 Naši po-s.ušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Meditacija in humoreska — lo.OO Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbe/ie razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Simfonija v c-molu — 22.10 Jazz s plošč — 23.05 V kotičku za sodobno glasbo' 9. avgusta španski barvni film GREH LJUBEZNI ob 15., 17. in 19. uri, premiera italijanskega filma SLADKOSTI SOBOTNIH VEČEROV ob 21. uri 10. avgusta jugoslovansko-nemški barvni film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 8. avgusta francoski film VZGOJA SRCA ob 18. in 20.10 9. avgusta italijanski barvni CS film PASJE ŽIVLJENJE ob 16., 18.10, italijanski film SALVATORE GIULIA-NO ob 2020 10. avgusta sovjetski barvni film LJUDJE NA MOSTU ob 18. in 2010 Koroška Bela 8. avgusta nemški film TUDI TO JE ŽIVLJENJE 9. avgusta franc. ital. CS film UGRABITEV SABIN K 10. avgusta francoski film SEDEM SMRTNIH GREHOV Kranjska ,gora 7. do 8. aVgusta \franc. ital. CS film UGRABITEV SA-BINK 9. avgusta nemški film TUDI TO JE ŽIVLJENJE 13. avgusta francoski film SEDEM SMRTNIH GREHOV Stražisče »SVOBODA« Uubno 8. avgusta italijanski film . '^^"i1?. eg^L P~ XL~-SALVATORE GIULIANO ob zlRKA tJŽAMlLA ob 20. uri 20. uri Podnart Kropa 9 avgusta italijanski barv- 9. avgusta francoski CS nj ^ liim NOc VELIKEGA fiim KAPETAN FRAKAS ob NArADA ob 17. in 19. uri 17. in 20. uri / Cerklje »KRVAVEC« DUPLICA Jesenice »RADIO« PETEK 14. avgusta 7.15 Od uverture do iina-ia — s.io Majiini zaoaviu ansamoii — S-io Liia^ocni sprenou po Jugoslaviji — v.UO Pion.rsKi tcuink — 930 Siovens.v: pe^ci popevk — 10.15 igra pihalni orkester ameriške mornarice — 1035 .\aš poaastek — 10.55 Glas-oena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje gos.e — 11.15 r'ozor, nimaš prednosti — 12.Uo^Zaoavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Opoldanski domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pojo naši mladinski zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci popevk — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 2030 Komorni zbor Radia Maribor — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni obisk pri baročnih mojstrih KINO Kranj »CENTER« 8. avgusta italijanski barvni CS liim PASJE ŽIVLJENJE ob 18., 20. in 22. uri 8. avgusta španski barvni S- avgusta španski barvni film GREH LJUBEZNI ob CS fiim MADAM SAN 2EN 2030 ob 2U. uri 9. avgusta špan. barv. CS fi.m MaUAM SAN ŽEN ob 8. do 9. avgusta amer. barv l0' 1?' in 19" uli T?čN.mTP7nRFJrEr AKAPOLIP- H- avgusta domači Lim ilC.\l JhZDECI DOBRA USODA ob 20. uri 10. avgusta ital. francoski . Mm barvni tilm KARTAGINA V «12' avgu^ Kdo??r PLAMENIH DUtfKA L SODA ob 18. uri 11. do 12 avgusta franco- avgusta amerišk Bina ski film SEDEM SMRTNIH TAJNI uKUžABNiK uj iS. GREHOV 11 uri 13. do 14. avgusta češki fiim IKARIA XB-1 Jesenice »PLAVŽ« 8. do 9. avgusta francoski filnf SEDEM SMRTNIH GREHOV 10. do 11 avgusta ameriški barvni CŠ film ŠTIRJE AKAPOLIPTIČNI JEZDECI 13. do 14. avgusta nemški fiim TUDI TO JE ŽIVLJENJE Žirovnica 8. avgusta madžarski film 10 avgusta mehiški barv. DEŽEVNA NEDELJA Radovljica 8. avgusta mehiški barv. CS film ČRNI OREL ob 20. uri 8. avgusta italijanski barv. CS film NOČ VELIKEGA NAPADA ob IS. uri 9. avgusta mehiški barv. CS fiim ČRNI OREL ob 16. in 20. uri 9. avgusta angl. barv. CS fiim POD OKRILJEM NOČI ob 18. uri . 9. avgusta arg. ital barv. film LJUBEZEN NA MEJI SVETA 12. avgusta amer. barv. CS film ŠTIRJE AKAPOLIPTIČNI JEZDECI Dovje-Mojstrana 8. avgusta arg. ital. barv. CS film LJUBEZEN NA MEJI SVETA 9. avgusta madžarski film DEŽEVNA NEDELJA 13. avgusta amer. barv. CS fim ŠTIRJE AKAPOLIPTIČNI JEZDECI CS fiim ČRNI OREL ob 20. uri 11. avgusta zahodnonemški film DOKAŽITE ALIBI oo 20. uri > 12. avgusta zahodnonemški fiim DOKAŽITE ALIBI ob 18? in 20. uri 13. avgusta ital. barv. CS film BAGDADSKI LOPOV ob 20. uri ^ 14. avgusta ital. barv. CS film BAGDADSKI LOPOV ob 18. uri 14 avgusta franc. film KROG PREVARE ob 20. uri K.iJ.ar je Zoran Črnigoj, najuglednejši strokovnjak za slovenska književnost in posebej za nesmrtnega Prešerna, razntisljđl o tegobah in mukah -elikega pesnika, se mu ie z.-.^icgiih pred očmi, od jeze e postal ves zari pel v cbrai, roke so mu drhtele, pleša rdela, dokler jii izbruhnil z vulkansko jezo: • »Prekleta, bedna malome-ican-ka družba kranjska!* je sikal. >Uničili so ga, spravili v prezgodnji grob! Najmanj dvajset let bi "se lahko ustvarjal. Kakšne' bisere, kakšne umetnic bi še nastale izpod n egovega genialnega peresa! Tragedija, novela, roman, epske pesnitve ... Tako pa je VSt letalo zgolj pri načrtih, požg.: no,"uničeno!* Veliki znanstveniki 21. sto-lei .: e skril obraz v dlani in se b .ako razjokal. Hip nato so se mu solze posušile in Zti va ie v onemoglem besu zavihtel koščeno pest: »Ha, če pomislimo, da sem star že petinšestdeset let, pa šj vedno pišem, delam. In če ie pomislimo, da je bedni piskač Koseški dočakal Šestin-osemdeset let, orjak Prešeren pa ic moral omahniti v grob že pri devetinštiridesetih! O nara:a, narava, kako grdo si se zmotila v tem primeru!* Ustavil se je pri oknu in se iz osemindevetdesetega nadstropja kranjske superstolpni-ce ozrl proti skromni zelenici sredi vrvečega mesta, kjer je počivalo pesnikovo neiztroh-njeno srce. ZaŠepetal je: »Sonetni venec, Krst pri Savici, Nezakonska mati, Zdravlji-ca ... kako veličastno, kako edinstveno, toda vse, prav vse bi se skrilo pred še boljšimi, še večjimi stvaritvami našega Franceta, ko ga trpljenje in preganjanje ne bi spravila v pr ezgodnji grob . •.« Črnigoju se je že tretjič zavrtelo v glavi, treščil je po tipkah elektronskega pisalnega stroja in zarjyl: »Zakaj ni hudiča? Pri priči bi mu prodal svojo dušo za ščepec možnosti, da bi pomagal Prešernu!* »Zoran, nikar ne obupaj, vse se še lahko popravi!* se mu je nekdo oglasil za hrbtom. Črnigoj se ie bliskovito zasukal. »O, ti si, Borut!* se je pomirjen usedel na stol. »Za hip sem že mislil, da je . . .* Borut, njegov mlajši brat, ga je prekinil. Z nenavadno žarečimi očmi je stopil k literarnemu zgodovinarju in ga prijel za ramo. »Zoran, lahko ti pomagam!* je zašepetal. »Hočem reči, skupaj lahko pomagava Prešernu .. .* Črnigoj je bil preveč presenečen, da bi mogel karkoli odgovoriti. Boruta je predobro poznal, vedel je, da je ta mladi, resni atomski fizik nezmožen praznih potegavščin in nesmiselnega govorjenja. Zato ga je pazljivo poslušal in dalj ko je Borut govoril, bolj so se Zoranu svetile oči, dokler m ves iz sebe planil s stola in z drhtečim gladom zavpil: »Praviš, da si izumil časovni stroj? Da me lahko pošlješ nazaj v preteklost, v 19. stoletje, k Prešernu .. .* Vzelo mu je sapo. Borut je odmajal z glavo. »Počasi!* je dejal. »Tebe zaenkrat niti nočem mti ne morem nikamor poslati. Stroj je še prerruilo proučen, da bi lahko tvegal človeško življenje. Toda brez skrbi lahko pošljeva v Prešernovo dobo kak predmet, recimo denar.* »Denar!* je šepnil Zoran. »Pomoč Prešernu! Spremenila bova pretekloat, pesniku ne bo treba stradati, se mučiti. Živel bo dalj, ustvarjal bo dalj. O Borut, ali je to res?* Mlajši brat ''e prikimal. »Današnjega denarja mu seveda ne moreva poslati, saj je še danes iz dneva v dan mani vreden,* se je namuznil. »Lahko mu pa pošljeva kake dragocenost, recimo zlatnino in srebrnino. Brez težav jo bo prodal in si opomogel!* Zoran je nemirno kot žival v kletki meril sobo podolgem m počez. »Prav imaš!* je dejal s hripavim glasom. »Poslala mu bova zlatnino. V Ljubljano, staro Ljubljano... čaJiaj, naj premislim ... že vem, tako bova naredila: na veliko soboto, 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi srečal Primčevo Julijo in se vnel zanjo. Ta globoka in nesrečna ljubezen >e bila v marsičem kriva, da je pesnik izgubil vero v življenje in pričel razočaran hirati. Z najino finančno pomočjo bo obogatel, Julijina rodbina se premožnega snubca ne bo branila in Prešeren se bo lahko poročil s svOjO izvoljenko. Borut, pomisli, kakšna nagrada za našega največjega ljubezenskega pesnika! Nič več se mu ne bo treba otepati z revščino, mirno bo živel v toplem družinskem krogu in dočakal sedemdeset, osemdeset, mogoče celo devetdest let. Borut, alt si sploh moreš predstavljati, kaj to pomeni?* Borut je prikimal. »Zgodovina se bo čisto spremenila!* je rekel. »Dijaki sf bodo moral; o Prešernu veliko več učiti kot danes, saj bo napisal se enkrat toliko. Veš, to bo kar zabavno: kar naenkrat bodo nase kn,ige o Prešernu povsem drugačne, z novimi podat/ti, z novinu pesm.mi m mi spremembe ne bomo niti opazili. Zdelo se nam bo, da takega Prešerna že od nekdaj poznamo: poročenega z Julijo, sr^čne^a, zadovoljnega, častitljivega starca z goro umetniških del, o katerih se nama zaenkrat še sanja ne!* »Na delo!* je vzkliknil Zoran, na/več ji slovenski poznavalec Prešerna. »Pripravi svoj stroj! Takoj odpotujeva v Ljubljano m pošljeva v preteklost zavitek zlatnine. Po- javila se bo natanko v pesnikovi sobici, recimo s'sporočilom, da je to dar neznanega bogatega občudovalca. In potem . . .* V 21. stoletju so bili literarni zgodovinarji dobro plačani, ne tako kot danes. Zato si je Zoran Črnigoj brez težav privoščil nakup zlatnine v milijonski vrednosti in jo z bratovim strojem poslal v daljno*preteklost, v neki majski dan 1833, v Prešernovo skromno sobico v stari Ljubljani, skupaj s skrbno sestavljenim volilom neznanega dobrotnika . .. Kranjska gimnazija ob koncu šolskega leta 2043/44. Zaključevanje redov iz slovenskega jezika. »Mohorč, kdo je največji slovenski pesnik?* »Oton Župančič.* »Pravilno! Kaj veš povedati o Francetu Prešernu?* Diak se je namršil. Danes jt pa sitna, je pomislil, ko sprašuje o tako malem pesniku. »Feance Prešeren je bil najbolj obetajoč pesnik 19. stoletja,* je d.dral. »Do 1833 e objavit vrsto zanimivih in lepih pesmi, recimo Slovo od mladosti, Turjaška Rozamun-da, Povodni mož in še druge. Začel je pisati tudi Sonetni venec, ki pa je ostal nedokončan, ker je pesnik kar naenkrat obogatel in se oženil. Čeprav je dočakal visoko starost, ni skoraj nič več vrednega ustvaril, ker se je ves posvetil družim in meščanskemu življenju .. .* Za hip se je' dijaku zazdelo, da je nekje in nekoč sl:>al čudovite stihe »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ...« Toda potem je nejevoljno stresel z glavo in ko se je s petico vračal v klop, je za&mndal sam pri sebi: »Smešno, Prešeren kaj takega že ni napisal, je postal preveč pohleven! Najbrž sem zamešal s kako popevko .. .* ■ A. P.—V. N.: Televizija SOBOTA — 8. avgusta RTV Ljubljana — 19.15 Objava dnevnega sporeda — 19.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 1932 Nenavadni konj Champion — RTV Ecograd — 20.00 TV dnevnk — RTV Ljubljana — 2030 C: k - cak — RTV Beograd — 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — RTV Ljubljana — 21.45 Dick Powel vam predstavlja — 2235 Poročila Nedelja — 9. avgusta RTV Ljubljana — 930 Deček iz cirkusa — RTV Beograd — 10.00 Kmetijska oddaja — Evrovizija — 14.30 športno popoldne — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.45 87. policijska postaja, 2135 Jazz na ekranu — 22.05 Poročila PONEDELJEK — 10. avg. RTV Ljubljana — 19.08 Objava dnevnega sporeda — 19.10 TV obzornik — 1930 S kamero po svetu — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana — 21.00 Pot v Pettiscc — 22.30 Pogled nazaj — 22.45 Poročila TOREK — 11. avgusta Hl SPOP £ DA! SREDA — 12. avgusta RTV Ljubljana — 19.08 Objava dnevnega sporeda — 19.10 TV obzornik — RTV Beograd — 1930 Taškent — mesto izobilja — 20.00 TV dnvnik — RTV Zagreb — 20.30 Prenos — 22.00 Turizem — 22.30 Včeraj, danes, jutri ČETRTEK — 13. avgusta RTV Ljubljana — 19.08 Objava dnevnega sporeda — 19.10 TV obzorn k — 19.30 S kamero po v - RTV Bjograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Prenos — RTV Zagreb — 22.00 Turizem -2230 Včeraj, danes, jutri '** PETEK — 14. avgusta RTV Ljubljana — 19.08 Objava dnevnega sporeda — 19.10 TV obzornik — 19.30 Naši sončni dnevi — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Propagandna oddaja — 20.45 Kinoteka — RTV Zagreb — 22.15 Vf-f-^i Hm« jutri