LI
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - . - s $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 = Za inozemstvo celo leto $7.00 -
m ji— . ii=? i nr_. i imiCZfcl
GLAS
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily to* the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers.
IKLiiFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnaer Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2878
NO. 228. — ŠTEV. 228.	NEW YORK, TUESDAY, SEPT EMBER 29, 1925. TOREK, 29. SEPTEMBRA 1925.	VOLUME XXXIII — LETNIK XXXIII
LEWIS ZAHTEVA
VLADNO PREISKAVO
Predsednik United Mine Workers of America zahteva vladno preiskavo glede premogovne industrije. — Odreditev nove stavke. — V West Virginiji je bil izdan na neunijske majnarje poziv na stavko. — Premogarski baroni ravnajo s svojimi delavci kot s sužnji, ki so neprestano zastraženi. — Položaj v najnovejšem bojnem polju.
V ZNAMENJU AMERIŠKE SUŠE
FAIRMONT, W. Va., 27. septembra. — Uradniki United Mine Workers iz različnih okrajev dežele, na čelu njih predsednik John Lewis, so se zbrali včeraj tukaj, da se udeleže demonstracije, ki je značila uveljavljenje nadaljnega povelja za generalno stavko v premogovnih poljih severne West Vi rginije. Prva stavka je bila proglašena dne I. aprila. Včerajšnji poziv se je obračal na neunijske premogarje, naj se% pridružijo uniji. Poleg predsednika Lewisa so imeli nagovore na veliko zborovanje premogarjev tudi mednarodni podpredsednik Filip Murray ter mednarodni tajnik. Tomaž Kennedy.
Objavljeni namen pomožnih šerifov, da mu iz-roče postavna postopanja v različnih injunkci-jah, izdanih proti uniji, se je izjalovil, — je rekel Lewis. Pomožni šerif je hotel izročiti voditelju
CWnUSHT MYtTOM VIEW CO, UM V O. K
Pred krakim ao prohibit-ijski ag-entje uiuiičiLi v Bostonu 7."» z;»-pl uijoih kotlov ni drugih priprav z* kuhani je žganja.
Varnostni dogovor je resno ogrožen.
Vprašanja, katera hoče predložiti Nemčija na konferenci, ne ugajajo Londonu in Parizu. Življenje v Nemčiji nekoliko cenejše.
BERLIN. Nemčija. 28. sept. — Očrividni sklop Nemčije, da" protv-xtira na ikanfcronrcoici jrlotie var-li'GHtine-ga dogovora proti bremenu
.. i.	.i • v	i - . t	t . i vojne krivde, kartoro ji je -naprti-
unije listine, tikajoče se neke injunkcije, a Lewis \hd mirovna pojrodba v Versailles.
je ogrozil udi ijstvovanije varnostnega dogovora.
Memorandum glode vojne krivde. katero je po ;Iaia nemška vlada zave iui^k!in »lam ob priliki sprejema povabila na konferenco je vzbudil v Parizu in Londonu, kr.tt <>e čil je, ssViibo rarcpoloži nje.
Zunanji minister Chamberlain v Londojmi baje ne o.ioibrava nem-:ikr.ga ni en t oranji a gle<le vojne krivde in v francoskem zunanjem uradu je napravil memorandum ueinnk boniib \. Kraneo-ki zunanji mini^iter Brri.nd je baje povabil nemškega poslanika jia -poprovo r rlede niecnonrai»ida in v tukajsnih iMplomalienili krofih se dajo iz--ajza frtra.hu. da bo imel ta pogo-\or gVde teiga metmoran<la in v tr.kajsnih diploma Učnih krogih se daje izrarsa straluu. da ho imel 'a pogovor za 'posle-dieo j>re.loži i'V konference na poznejši eas
Cevne živil v NonuViji so lekorr »-k-o^njra iiwi^eca nekoliko padle v , yrjn.fri > cenami prejšnjega me eca. Kljub temu pa je draorinir f e vedoio veJlka. Tudi nent&ki iz oz je okrepeal v primeri 7 ju C;ijf»ii mesecem in ipadel je izvoz lat i in sn.ibra. •
N -ruske želiizniee so sporočile. c imele avgunta meseci prebi-ek, ki zna.ša skoro sto milijonov -.lat»h mark. S tem So .prfko^aeile >rebitke. katere so imele v» letih »red vojno.
ni hotel sprejeti tozadevnih listin.
Predsednik Lewis je v svojem nagovoru izjavil, da zahteva kršenje Jacksonville dogovora od rt rani neke skupine delodajalcev pozornost zvezne vlade.	,
—	Ko je bil triletni dogovor podpisan leta i 924, je bil ta dogovor izveden s pomočjo in sodelovanjem visokih vladnih uradnikov. Vlada je dolžna poseči vmes radi očividnega omalovaževanja dogovora, katerega je zakrivila skupina delodajalcev, ki je skušala opravičičti svoje postopanje z obziri na biznes
—	Premogarji ne zahtevajo ničesar drugega kot to, da se delodajalci drže svojih kontraktov.
FAIRMONT, W. Va., 28. septembra. — V na-sprotju, s predvčerajšnjim dnem, ki je bil v znamenju obhodov in govorov, je včerajšnji dan mirno potekel v poljih mehkega premoga severne West »Virginije, z izjemo par sestankov, ki so se vršili pod avspiciji krajevnih unij. John L. Lewis, med-narodni predsednik United Mine Workers of America, je odpotoval od tukaj včeraj zjutraj ob enajstih, da obišče sekcije trdega premoga na iztoku, r.oglasno z informacijo, ki je bila objavljena v njegovem glavnem stanu.
Van A. Bittner, glavni mednarodni zastopnik United Mine Workers v premogovnih poljih severne West Virginije, je rekel, da bo moralo poteči nekako pol tedna, predno bo mogoče čekirati učinke poziva na stavko neunijskih premogarjev.
Predstavitelji neunijskih delodajalcev pa so dali izraza svojemu prepričanju, da bodo razmere prilično normalne, v kolikor je prizadeta produkcija v rovih. Ob istem času pa so tudi opozoiili na dejstvo, da je bilo zaznamovati v soboto, ko se je vršila velika demonstracija, nov rekord neunijske produkcije premoga v soboto.
Glavno zanimanje se osredotočuje na to, če bo prihodnjih par dni prineslo epidemijo nasilnih dejanj ter uničevanja premogovnih "tipples*/ vsled ognja neznanega izvora. Na drugi strani pa zagotavljajo, da sploh ne bo prišlo do nikakih večjih izgredov.
FAIRMONT, W. Va., 28. septembra. — Glede eno in štiridesetih ustavnih povelj, katera so uveljavili proti voditeljem v premogarski organizaciji,
Fojasnitev
franc, dolga.
Francosk dolg -pomenja isto kot če bi bil A. dolžan B. $4211.00 ter bi Hotel plačati vsako leto po $25 tekom desetih let, pozneje pa ma-k lo več, a brez obresti.
IOJARI, NAROČAJTE SE NA 01-AR NARODA' NAJVEČJJ1 SLOVENSKI DNEVNIK V '/11 Rf TfcTC VI f? DRŽA VAH.
V re< in-i zadre-gi je bil A. prisiljen izposoditi si od svojega prijatelja B. različne svot<\ ki ^o znesle .skupaj $3341. Za. to svoto je i/.vtavil A. svojemu prijatelju navadno za < I -Ižnie.o ter obljut'i p.t odstotkov obresti. Denar »i je izposodil A. leta 1917 in 1918. 7. dodatnimi obrestmi znaša sedaj iolor $4211.
B. j,» pri eel polagoma drezati t r zahtevati od A. plačilo na te-nteljn primarne uravnave^ kajti dobival je približno h' nekako desetino leinih obredi, do katerih je bil itpr-avietMi. kajti p^to-isvto'ne obresti dotičive svotj hi znašale na l'*to *210.
Dolžnik Lii upnik .-ila se sestala da dosežeta uravnavo, in A. je stavil B. «voj predlog. Titikol je. da bo plačeval deset let po $2n na leto, po $30 preko uiajda.ljnib p rt leit. nato ]>o $f»0 in tako naprej do $80 ina leto. Tako je pripravljen plačevat i od danes naprej te-1-om < 1 v -i in šestdeset lot.
Po preteku tfijra časa bi znesla kupna plačila nekako $4000.
To jo v svojem bi>tvu nr -d! o ar •:at(*r«'<ra je -stavil francoski fi-lančni minister Oailla.ux v Wasli-nptonn laimerišlci komisiji za fun-1 »ranje doljrov.
Številke, katere smo navedli groraj. so naJanene. le da je treiba vsaki svoti dodati še po a st na-lai'nih fttevi'ik.
A. poinenja seveda franeosko republiko. B. pa Združbe države.
Drsite Številke motajo skoro vsakega človeka, z izjemo izveden-?ev. ('»• pa so tt-evirke sorazmerne <&raj£a. je is.tvar dosti lažje um-ljiva, kar je tudi neobhodno po trebno. da ratv5uanejo prebivalci te dežele pojranja. ki se vrše sedaj v WaHhingtonu med francosko in ameriško" komisijo.
žensk in otrok v zvezi s pozivom na stavko, našlov-1 j en j enim na neunijske premogarje.
Predsednik Lewis je izjavil, da sta Pittsburgh Coal Company ter Consolidation Coal Company, dve največji premogarski družbi dežele, uvedli pravcati režim teorja, da prisilijo delavce k pokorščini. Kompanije so spodile delavce iz hiš, vzele v službo kompanijske stražnike ter opremile svojo lastnino z žarkometi, ovirami iz bodeče žice, stoka-dami in drugimi vojnimi pritiklinami. S pomočjo
delavstvu sovražnih sodišč so skušale kompanije je izjavil predsednik John Lewis na velikem zboro- .delavcem vzeti vsako pravico, zajamčeno od uspa-
vanju, katerega se je udeležilo do 30,000 premogarjev in njih družin, "da ne bo nikdar napočil dan. ko bodo mogli premogarski. baroni natiskati zadosti formuiarjev za ustavna povelja, da preženejo npreniogarsko organizacijo iz West Virginije",
je pričelo po paradi 6000 mo&kih, delavcev.
ve. Neunijski rovi so stalno zastraženi ter ponoči tako razsvetljeni kot je Times Square v New Yorku. Žarkometi mečejo svojo luč na vse ceste. Vprizarjajo vse mogoče poskuse, da spravijo člane in uradnike organizacije iz bližine neunijskih
u
Los Angeles" je baje nesposoben za službo.
Tako se glasi v poročilu, ki je vzbudilo veliko senzacijo. — Nikdo noče poslušati nemških izvedencev. — Preiskava glede Shenandoah katastrofe preložena v Washington.
WASHINGTON, 1). C., 28. sep. je pastalo daaies .zhaAo, se je armadno vodstvo branilo prevzet -,k upaio z vo<lsl vom mornarice 'kontrolo «ad vodljivim zrakoplovom lx)s Angnfes'' ter je zavrnilo tozadevno ponudbo ' vlade. Svoje >7tališče je uteiiK-tjilo z zaupnim poročilom <rknde .stanja velikanske rzračne ladje, ki je bila napisa vi jena v Nemčiji m katero so nenižki avijatiki pnrvcdLi preko cK-eana. Baje je ilos-ti ij>ovoda za bojazen, da bo zračna križark; 'Los Angeles*' deležna iste usod-kot "Shenandoah"'. V zaupnem •oročilu se prla^si. da .se nahaja 4Los An«rele#»" v stanju razpada.
Med drugim jt" tudi rečeno, da >o jvovpritčne opore raizžrte od rja-viee in <la niso več znaiesljive.
Že te.kom spomladi je bil odposlan neki član štaba »enerala Pa-trieka, ki je pronašeK da so opo-re'<i'loma razžrte yd rja vice. Rc kel je: — Ne vetru jem. da In sp to zgodilo, če bi se oni. 'ki so imeli nadzorstvo rvul zračno ladjo, pokorni nasvetom ZeppeliraMkih iz--edeneev. ki so privedli zračno 'adjo preko morja a* ZdirmV'-ne dT-Žave.
l^AKEHURST, N. J.. 28. sep Prci-Jcava glede vzixukov k a tast r o fe zračii^atl.fe "Shenandoah", k" -e je vršila v I^ukehurst tekom >r«'teklega.t**lna, bo na^jbrž šm tekom tega tedna preložena v Wash :ngton.
Trije preživeli bodo zaslišan' danes, ^i .so (jK>ročniika Ba.uch ij Mever/tc-r mornar Wilson. Poroč-•i k Anderson, aet*olog zračne la-1>1 bo pričal v sredo. Govoril be rlede vremenskih razmer v Ohi-u tekom vožnje. Poročnik Clin-
ANDERSON PtfOTI
ANT1SAL0NSKI LIGI
Anderson je oznanil s priznice neke protestantov-ske cerkve, da je bila Antisalonska liga prodana mokračem za velik prispevek. — Napadel je "proti-protestantovske sile". — Slepar, ki je sedel v Sing Singu, se je imenoval "božjim pro-rokom".
William H. Anderson je imel v nedeljo zvečer nagovor v metodistovsko - episkopalni cerkvi v Huntington, L. I., tekom katerega je izjavil, da je božje mspiriran prorok novega bojevitega pro-testantizma.	n
Ni se obotavljal proglasiti svoje direktno in aktivno družabništvo z Bogom ter povedal backom ki so ga prišli poslušat, da je imel v Sing Singu kjer se je mudil na počitnicah radi ponarejanja! oozansko vizijo, katero skuša sedaj prestaviti v dejstvo v svoji American Patrotic Prohibition protestant Protective Alliance.
Tekom govora je Anderson napadel sedanjo upravo Antisalonske lige v New Yorku, češ, da je bila organizacija prodana mokraškim interesom za velik prispevek. Izjavil je, da je njegovo bivanje v jeci rešilo njegovo življenje na dva načina, — bil je na robu nervoznega poloma, in njegove delavnosti so bile take, da bi bil zagotovo umorjen, če bi bil ostal na čelu lige.
Včerajšnji sestanek v cerkvi je bil reden, in besedo je dobil Anderson, da lahko obrazloži svoje ide-- je ter razdeh med poslušalce koverte za prispevke namenjene zanj samega in njegovo novo organizacijo, obstoječo izključno le iz njega. Predata-vil gaje pastor cerkve, ki je šestnajst let poverjenik Antisalonske lige ter goreč pristaš Ander-sona.
Pastor je rekel, da je prepričan, da je resignacijo Andersona 12 Antisalonske lige izsilila mokraška demokratična klika in da je vsak član sveta, ki je
ž^rignacijo'v političnem °ziru
Anderson je rekel, da sicer ni član Ku Klux Klana, da pa se zahvali Bogu za Klan, ki je neobhodno potreben v ameriškem političnem in verskem življenju. Rekel Je, da obstaja definitivno in mogočno proti-protestantovsko gibanje, kojega cilj je kontrohrrati pravosodje, se polastiti vlade v Washmgtonu ter vstoličiti v Beli hiši katolika. S
►on bo naslednja priča.	vstoličiti V Celi hiši katolika S
. , testantovsko časopisje New Yorka"
- . Anderson Je	nadalje, da so mokraški pro-
:i-protestantje domnevali, da so mu za vedno zarezali jezik.
— Mesto tega, — je izjavil oblastno, — pa so -ne sunili navzgor, k večji koristnosti.
ija v Washington, je »pravit ►red komisijo več važnih ljud katerih ni mogoče poktfeati v Lakehurst.
Domni va se, da ho naproxen tuli kaij>itiam lle'inen. tla nastopi v Washingtonu pred. preiskovaln* komisijo ter poda <t\-oje strokov "ija"iko mnenje.
Zlomljenje stavke z nemškim premogom.
RERUN. Nemčija, 28. *pt. — Xeka velika newvomka premogovna družba namerava importi-vn-ti \s, Rithra 2">0.000 ton prnno-•^a. v v rodu osti treh mi hijeno v do larjev, da zlomi baje s tem pre niirtgovno stavka antraeitrrih premogarjev.
Sanders "Wi trthekm, protlsednrk družbe, bo do-speJ v par dneh t ozemlje Ruhra. Rekel je baje, da je stauka premogarjm' tiajvečja gospodarski 1>oj v Združenih državah in da ga ie mogoče 'zlomiti le «pomoejo meroDkega in angleškega premoga.
Mraz ▼ Massachusetts.
SPRINGFIEbD, Mass., 28. «ap. V soboto je podel toplomer v tukajšnjem kraju na 34 «tojnnj, kaa-pomenjb. izvatnredesi mraz za sedanji Saa.
20b 3oe
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nmhaiilih, ki zna&aje manj kot en tiso« dinarjev računamo posebej 11 motov sa poštnino in druge stroške.
Baspošaja na zadnje podle to Izplačuje Tofttni Moral urad".
^ ■	ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE
lir.......... % 9.40	500 lir..........$22.60
lir........ .. $13.80 1000 lir .. .......$44.00
Pri naročilih, ki tnaftajo manj kol 266 Ur. računamo po li centov sa poštnino In draco stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bank« v Trsta.
Za pošilja tre. ki presegajo PHTTISOC DINARJEV aH pa D VATI 8 OČ
LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj nI stalna, mcoja so večkrat In ncprl-čakovaoo; Is lega razloga nan nI mogoče podali natančno cene vnaprej; Tnčnnano po eeai tistega dne, ko nam pride poslani denar v rake.
POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
D«r nam Je poslali aajkeije po Domestic Postal Money Order aU po New Yocfc Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
ta Cortlandt Street	New York, 9. Y.
Telephone; Cortlandt 409V

lW_
• ~
. -
■ ' . '• r ..
i
Owned and PMUktd by (BLOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Batawr, preeidont_Loom Benedflc, irtaturtr
PUm of boaineaa of the corporation and addresses of above offioen: B2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
•• O L A S N A B O D A "
______"Yoiet of iht People»_
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leta velja list	na Ameriko	Za Now York ta eelo lato —	17.00
ta Kanado _	~ $6.00	Za pol leta________ Za nioeemstva ta eelo loto_	$3.50 $7.00
Xa pol leta	$3.00		
ta četrt leta	$1.50	Za pol leta__________	$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Ola* Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemii nedelj «« praznikom.
Popisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčujej>~. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« nameni, da hitreje
najdemo naslovnika.
••j® L A S N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287G.
OZADJE MAROŠKE VOJNE
UiiiitJije francoskega cesarstva leta lb71 je ptmienjalo signal za v.staško gibanje v takozvani Kabiidji proti brutalnim metodam francoske kolonijajne uprave.
1'redno .so se Maeehiavelliji tre-tje reipnbii'ke odločili, da skujejo zloglasne izjemne postave, ki -o bile vi>{lesene v pravilih kodeksa za domačine. xta >e po<!uiila dva generalna govirnerja. oba ^la-ra vojaka, prav posrUtih nasilnih odredb proti domačinom Alžirja. Prav posebno žalosLne m krvave lavorike pa si je pridobil governor Lainoi iciere.
Postavne ottredbe proti domačinom, so poostrile ogorčeaije slednjih proti kofanizaAorjean in pričelo je vreli med domačim narodom. To vrel je je moralo priti do izraza v o4jširni oboroženi vstaji.
Leta 1671 so se dvignila v.sa berberska plemena Alžirja in Konstantine proti francoski nadvladi.
V" i* tem trenutku, ko jt za pla polala rdeča zastava komune na pariskean rotovzu, jc bila dvignjena tudi \»iarka zastava kolonijai-nih sužnjev na vrhovih A ure s im Dardiura. To je bal živ sim'bol razvoja, ki se kaže sedaj v mednaro<lnein obsegu.
Francoska buržazija bi bila v onem treniku pj*eanagana. (V bi ne prišlo do sporazuma med Bisin are kom kn Thiersoun in če bi se istočasno ne porabilo pariškega pno le t arija t a in vstašev v Aižirju.
Republikanska reakcija, ki se je zbirala krog ThL t sa je Mt volila svojo prvo proti-revolueijonarao enoto z nedotaknjenimi četami
Peter
PRVI BREZŽIČNI SPREJEMNI APARAT
Poljska - iitavska pogajanja*
;i namen so imela pogajanja <ra jjomena tudi v političnem ozi- prestolici Danske, ('redila naj ru.
Zakaj ne sme se prezreti, da pomeni sploh že najznatnejši ofici-ali ki so j,.liii kontakt mod obema navedenima državama velik napredek v primeru s stanjem, kakor je vladalo med njima vsa povojna leta.
v prvi vi si i obmejni promet, in sicer takozvani mali promet, promet na železnicah. osobito pa uporabo pomorske Inke v Kjaj-pedi (Memlu> ter plovbo po Xje-menu. Xj"liion teče v vsem svojem gornjem teku j>u poljskem držav-
Pred štirinajstem i dnevi so se stala na to. <1j se ločijo politični Jn začela v Kodanju, glavnemu me- gospodarski najribi in da se kljub stu Danske, pogajanja med zasto- neurejenosti političnih odnošajev generalov, ki so se tako .klavrno bi am i rasi i pri Metzu in Sedanu. Do- j pniki Poljske in Litve. Pogajanja gospodarski kontakt m«* i noma s;>-čim je general (JulLil*.i izvedel osludni m^akir, ki živi še vedno v|so se tikala sicer le gospodarskih sedoma spravi v me-mrdno sj,/nje. spominu vseh, je zaneti general Sano^ier. iki se j«« istotako odi i- stvari, a so bila kljub temu veliko koval na bojnih poljih s svojo nezmožnostjo in brezpomembno.stjo. y. 'bataljoni dezerbtirje-v ter letgijotiarji, večinorma Ne-mei, umor, rop in obup med nesrečna kabilska plemena severne Afrike.
Ko je bilo zatiranje izvršeno, je 'bil objavljen dukret, s katerim se jc razpose-stilo ona plemena, iki >o se udeležila vstaji simpatitiraJa ž njo.
Da nudimo vsaj približno pojem vrednosti zi Jnlje, ki je bila na ta način iztrgana pravim lastnikom, 'zadostuje omenit i, da j«' bilo oropano vsled te nasilne odredbe eno samo pleme za petde-l it tisoč hektarjev rodovitne zernlje.
Kaei|>osestvovaJni dekret je določal nadalje, da naj se to ukradena zemljo porazdeli med al zašik o-l o t a r inelk e pariote, k: so si meti dvema vojaškima, despot i enim a silama izbiralo silo, ki je iim ia -svoj glavni stan v Elizejski palači.
Štiri in petdeset let je poteklo izza onega časa. Par tisoč Al-za-eanov in Lotarinčanov ali njih potomcev živi še dane^ dobro v Al-iiru. Kar pa se tiče zemlje onih. ki so .Mmpati/.tmli z vstaši. Jo naj (Vino danes v rokah par zemljiško kreditnih konisore/jev, ki so postali bogati s pomočjo sleparij francoskega parlamentarnega režima.
Danes, po poteku pol stoletja, je poniovil Abdel Krim v še večjem obsegu poskus narodne oprostitve kot ga je započel MoJkrani Itrta 1871.
V	Parizu se vrši ni/,stava dvko-•;.:i\~ie umetnosti.
Tudi hoijwevi'ki so razstavili .vi/• iz.ielke. Pred razstavo so po-taviii vei.k Leninov kip.
Včeraj zjutraj je bil ta kip ves < ;:na;:a:i s <"-miion».
Pa bil kip kljub temu bolj či.-: kot ji i duša mar^Lkat^eirega francoskega za«rJ*izenea.
Francozi -o prišli v Ameriko po-
L»-rja1 se glede dolgov. Ca:19a.nr !ioče na vsak način do'g znatno ;'i!!Žiiii odbiti par procentov.j
V	taktni slučaju naj bi Ameri-i kanci do pieiee izvjjalč j-Jvojo) -top;-oeeaitn<-^t.
* 1
Z uckai; :-*mi lju-luii je kot za-eopranc, kot da bi jim bilo name-•:.j< nr>.
Tako poroča časopisje naprimer > na>iv«lnjem dogotlku:
An: ;n K »vera iz Rue'kford, 111., e je hotel skrcati na pamjk ' Prt*--ide:it I\Oo-ev«-lr pa "ni-<> ]">n-i^iili na krov. ker m imal-potreb-
^ii po^nt-ra li-ta pe.ne!ije po
, 8
*-*>FICKT KCViTOSE vlfJV TO
Slika nam predora G. S. Kempa. prvt^ga pomočnika
ilit • 1 j a Marconia. iIa.reoui !e!j:
Pob
slavnega izn.ij-radio apa-nM, katerega je napravil
N'i« '2T»vo hre-
• ••■Lil K.\Top>. ( orftma p >
POSLEDICA ZAUZ1YANJA KOKAINA
><» našli razsi-kane ženske njih so sklepali, da se
ude in po je moral
zjroditi strašen zločin. Policija	je
šla takoj na lov /n CJregorijem.	ta
pa je medtem izginil. Detektivi	u-
pajo, da jim ne bo utekel. ker	je j»reveč vdan kokainu, da bi se lahne- zalaJd. marsikate-
a dniaič -prav
Vzemimo, da bi -i omcinjtMie-avu Vntonu Ko vi r-i po^re'ilo priti v mnvino. po kateri je ta'ko ne-!:::" >k » ')• ■•••penei. in da bi žive! damo vi 's. t mesecev ter se po >tih im 2*;h odpravil zon t v Ameriko. P.i bi mu jro.-peij^ po--
•	cd.Pi, da mu j" poi v Amerika r.]yita. ker nima potrebnih listin a r:?.-:;«o.!a-go. X<». bi p,a tedaj, kn-; .^rhitro bi to »dišal planil ves ob-'
upan v morje t«»r utonil.	j
^
^Ied]>ariamerit irne konf--rr^e. W'a>hi.ngtonu bodo luh Vž ii (u-
•	ii avstrijski |iarlam«-i!!tar"!. C" se jim bo nud^.a prilika, naj povedo. da zastopa.;'.") ostanke ti te d»--žave, ki j<- zaito prnn ii'.a. h l* ni hotela dati njena vlada večini r.i-kakih pravic, ter h off«'a rbdrž;
kupa j nekaj, kar je su'iJo narazen
MARSEILLE. Francija. 24. sej). Orgaaiizaeija tukajšnjih b» rač« v j< -klenih«, naj no-i vmi'k berai na pr-ih tabl-eo z napisom :
— K so stro'-ki za •/'.\ ije-nje /.a^lnji čas strahovito narasli, ne vzamemo nobene miloVine. ki bi zna-ala manj k(/t p«.; centii.rov.
Poljska in Litva se nahajata še da- nem teritoriju, in sicer kozi pre-
nes med seboj v popolnoma neurejenem stanju. Med njima pravno še ni bil sklenjen mir. poljsko-li-jtavska meja je še danes v pravnem oziru samo demarkacijska črta. Krvavi konflikti, ki so se že razvijali v pravo vojno z.a časa holjševiške invazije, so sicer prenehali, ali ostalo je ves čas napeto razmerje in le prepogosto so se ob meji sprožile puške takorekoč "same od sebe."
Vzrok tej napetosti je bil srd, ki
... . . ,	... . ,	„	. ?a je gojila Litva napram Poljski
Jtvudiulu Behnje in Lorensike so spadati med g-lavme vrrro-iie pred-	. .. .. ,
3 . ,	fT	, .	, . i , -v .radi teritonjalnih sporov. Litva je
zadnje Kontinentalne vojne v devetnajstem stoletju leta 18/0. Ona , . ,	...
.	.	.	... .	zahtevala zase precej obmejnega
vojna ui ne izbruhnila, gitnmanizem bi ne ixrisel vpostev proti fran-	. . ..	, T» , •
i	... v	. , • \ ,,»..,	^	• ozemlja, ki «ra je bila zavzela Polj-
cosfcemu Kontinentaiiznvu. ce bi ne -bilo giOMjih vzrokov <7.a vojno.
T>	.	....	.	...	ska »» kjer je ze močno zastopano
Irav tako pa ludi m sedanje vojne Rifcev povzroeda varna-1 ,itavsk() prehivalstvo	imo
>Vancije, uvaž«vanjle dvogovorov glede izvedenih ropov ali pa smeš- pa je narastlo sovražtvo> ko je no vprašanje francoskega ]>restiža. Za nobenega nI več skrivnost, da je bila sedanja vojna vprizorjona pod \*»is«kimi avsipiciji "pariške nizozemske banke", bi ima v svojih mkah koncentriran pretežen del moči francoske in inozemske finančne oligarhije.
Tudi z razpok Nt vovanji vistaških .pjenien se nadaljuje, o čemur nam (priča najnovejši dekret, .pmlpLsaln od ponižnega sluge francoskega imperijaJizma, maroškega sultana, ki določa razposest zemlje odpadlih plemen.
Francoskim koristolovcem -e je pod zastavo republiki? posrečilo polastiti se tisoče v in tisočev hektarjev rodoviHie zemlje pod pretvezo, da se na tla način nagTadi patriotiiene pre^ivailee Alzacije in Lorenske.
Isto bomo doživeli tudi sedaj, pod plemmito vilado Painlev-ja!
Napačen škof.
Iranskega septembra je hodil po Francoskem poljski opat Tar-no\vs)ki, čigar obnašanje pa nikakor ni bilo v s&ftariu z njegovim d ost o jamstvom. Oblajat vta so postala nanj pozorna! zatio jo je kmalu popihal ▼ Italijo. Ta se je izdajal rscž, ki je v reetaici navaden prctaoiovec, aaa škofa in se je pripravlja, da {a t nadškofijski palači v Firajssi dostojno pc«o-
nrje adelo -diAovnikom čudno, so poklicali podioiljo, ki j* pustolovca prijela an ga je sodnija zaradi nJaipačne prijave obsodila 'na sedem mesecev zapora. Komaj je 'prišel eerteveni dostojanstvenik' iz ječe, je šel v Sim, k^ r se je ner katerim poljskim duhovnikom predstavil oa pretota. (Zopet je njegovo postopanje vabudilo sam. Policija je onova prijeta in v-
Poljska pasedla tudi Vilno in širok predel njene okolice ter po raznih ovinkih in manevrih ves vi-lenski predel priključila svojemu državnemu teritoriju. Litva je poskušala vse. da bi Vilno rešila zase, a zaman. Odtlej je obljubila Poljski večno sovraštvo; odklanjala je vsakršen kontakt z njo, bodisi faktičnega kot pravnega. Ako se je baltiških konferenc udeležilo tudi zastopstvo Poljske, je bilo tudi gotovo, da se take konference Litva ne udeleži. Ko je Vatikan sklenil konkordat s Poljsko, s katerim se Vilna priznava' kot poljsko ozemlje, je Litva kratkomalo prekinila zveze z njim. In poljsko-litavska meja je bila popolnoma mrtva,; nikakega prometa ni bilo preko nje, niti po železnici, niti po Njemenu, za plovbo tako važni reki.
Šele sedaj je bilo zaznamovati v tem nevzdržnem stanja prvo iz-1 premem bo Litra je vendarle pri
del. ki se odlikuje po kolosalnem gozdnem bogastvu. Ti gozdi pa se težko eksploatirajo drujraf-e kakor na ta način, da se les izvaža po Njemenu navz-.lol ter se okrcava v Ivlajpedi. Klajpeda sama jako trpi vsled zaprte meje; njen promet se ne more povzdigniti na predvojno višino, ker mu manjka velik lel zaledja, to je baš severovzhodno poljsko ozemlje.
Takoj ob otvoritvi pogajanj so se tako poljski kot litavski delegati izjavili zelo spravljivo in nagla-šali, da je treba z obeh strani ločiti gospodarske momente od političnih. da se doseže nujno potrebni ekonomski kontakt med sosedoma. Tako so se začela pogajanja z velikimi nadami na uspeh. Toda kar nenadoma so prišle vesti, da so se pogajanja nenadoma prekinila, in sicer radi poljske zahteve, da se osnuje poljski konzulat v Klajpe-:li. čemur so se Litavei odločno u-prli. In takoj nad tem vprašanjem so se delegati razšli, kar pomeni toliko kot popoln neuspeh prvega poljsko - litavskega zbližanja.
Ta dogodek je beležiti nedvomno z velikim obžalovanjem. Zakaj gotovo je, da bi pričetek gospodarskega kontakta pomenil tudi o-miljenje polit ičnejra nasprotstva in da bi imel prej ali slej za posledico likvidacijo poljsko - litavskega spora sploh.
Toda kljub temu neuspehu osta-*ne vendarle baza za nove poskuse. Do teh bo brez dvoma zopet prišlo, zakaj današnje stanje se ne more 'držati in dasi se danes delegati razhajajo iz Kodanja praznih rok, je vendar pričakovati, da se sesta-nejo prihodnjič k bolj uspešnim pogajanjem.	N
Poleg udomačenih strupov v to-
jeffoveni domačem krajoij je hilo,haku> vinu in	.1e Pri«pl ««1-
m iLtešljivo. Videč, da se začel, "J" h'ta v mfxl° kokain, parnik .pomikati «1 obreda, sa je rim so iinele oblasti v •u v la'a tčika za'ost i:i lotil se ga rem krnj11 težko »pravilo. Kokai- j Tudi berači SO
je tak obup. da jo skočil v nrnrj I ^ je razpasla po vojni j se organizirali. - .-.4 (.»i j j	! zlasti v mestih, kjer je prebival-	_
Toda. kot sem že rektl. m kare-'stvo že itak dostopno različnm me- ; rim li.ul,m ie namenjeno. Ako to,lam Regeneracije. V našo drža-: kr::. irile kaki ]K>sebni snWti. SO Zilnosh kokain zlas,i	ki
-otovo zadene. js0 te,nu «tril»»" vilani. Pživa-i nje kokaina pa je v zadnjih letih splošen pojav, ki je toliko ško.llji-, . - - . r	i vejši. ker se kokaiuist ko se enkrat
1 li» Ttl'I'fl tic. J
'privadi na strup, ne more več otresti skušnjave, ki ga žene v katastrofo.
Iz (Jenove v Italiji poročajo o zločinu, ki se je pripetil tamkaj zadnje dni meseca avgusta. Xeki kokaiuist po imenu (Jregori. je iz-I vabil v svoje stanovanje omožello i žensko, ki se je pisala Prnno. To .damo je Gregori umoril, iti sicer na tak način, da oblije človeka kr-. vavi pot. ko bere o tem zločinu. ) Gregori in Bruno sta se najprej prepustila užitku omamljajočega strupa. Bruno je kmalu trudna zaspala. Gregori pa je bil živčno tako raztrojen, da je pograbil za ostro britev, in prerezi d svoji ljubici , vrat. Ko je prišel k sebi. ni mogel
, .... .	verjeti, da je dajanje izvršil on.
po vseli li-Jtuirndi božidi in clove- rp ... . . , . , . , ,
1 rudd se je, da bi zabrisal krvave kih no-tavah.	, ,	. . . . „ , ,
sledove svojega dejanja. Kazs^kal
. i je žrtev na kose. katere je stlačil v Napi« k1 ek tehn ike je čudovit;
kar danes -matra čl' vek š*
mogoče, je lahko že jutri živa
't "na.
Svojega radio-aparat i ni-iccn ž
»ar tednov odprl. Bojim se nam ,.„i„	• „ , .	. , ,
1	<	(\ala se ga je nekakšne vrste blaz-
reč, <la 'bi ne zaslišal nekora ve- ... ., - -	i i i .
nost in je bezal pred lastno sene(>.
čera v« lepomembm-a nastanila: Ko jp M(Vla po]i(.ija iskati kje se •»Station TAPATA. Chicago. Hi-' „ahaja Bruno in je izvedela, da je Sedaj b«lo Kremonščev oče nekaj hila v Qregorijevi družbi, so šli de-po ved al i o slovenskem katolillkem u>ktivi na kokainistov (lom Stano. časopisju v Združenih državah ', j van Je pa l)ilo ^^ Ker gospo_
*	'darja ni bilo domov, je policija
7j zopet se bo neka ameriška napofiie(1 Y{lr!a v sobo podu so
kovčeg. Ilotel je v-eskupaj nekam 7,1 n'~ poslati ]>o žcleanici. toda predno je <!, t o izvršil. «ra je ]>opadel strah, da je zapustil stanovanje in letal ]>o-noči iz ene beznice v drugo. Lote-
milijonarka poročila s faliraaim hili Sp napoI svežJ krvavi ma(ieži. iv-trij^kim plemen t I'vcm.	j Urno so začeli policisti odpirati o-
Take z vaze še najbr-lj rdkri-; niare in skrinje. V nekem kovčegu toisrfne. kar se jih dandanašnji • «k.lepa: Ona 'bo njega vztla za stran blesteče ga ^ naslova, cm pi njo zaradi tewkih milijonov.
Leto je'križ. ker bo ona prej sita avsjtn-ij^keijra prrofovskeira titil-na kot pa on amrriških dolarjev.,
Neurie v Koreji.
N;i obali j iž.ne l\->reje je divjala t.- ilni -itn i n« vihta ki j;- p<t-::ii:la p:rr i?i"; in potopila oko-'i? št i rit lest t ladij. Pri Tu-Sari jr :i;i»:-je {■< ;davilo p kraiiiio i:i j>r»-•kod' valo par tueatov hiš. Vihar "e p • vr iii tudi dva vlaka. Šitevi-C človeških /ri"v znaVi več «to ;uš i\!at"rijakia škoda nevihte je ><jromua in s,, n,* da ]>r°o?niti.
ZA DOM SLEPCEV V LJUBLJANI
V Mag:id< re. Ohio, j.' nabral ro-'a.k .Ma.' i. a iMkl sj šl-t.r,().
Darova/i so sledeči: Po .4;2 00: Mat • ja P kla j.
Po #1.00: John Za'etel. iMa<ija Pekla j. Miha 01'ak. Ivana Oblak. Oto (>b!a.k. Martin Bolha. Jacob Troji J- >e Keme.
Po ."»C;': Andrej Bovhan, Anfon Blaitnik. Matija Taneflk. Ana Tan-k. Ar.ton Strns. Anton Mohar, Mary Bclha, Mary Kočevar, Jo. ('t-da.
Atme> CCkovieh, So. B tliloh- m. Pa., .$2.0fv
Društvo 77 J. S. K. -T.. (tajnik Lani - F:nik) ^10 00.
Denar spi^jeli ter bom.« izročili na pristojno mesto.
Uredništvo.
Francoske operacije v Wash-ingfonu dosti bolj zanimajo svet kot pa francoske operacije v ^la-roku.
*
Včeraj je praznoval znani fran-eo.^ki drža\rnik CTemeneeaii svoj j itiriinosemdeseiti rojstni dan.
Moža.k prše s>vo.je spomine. Tega ( hi skoro ne bilo potreba. Svett s-<ra bo še dolgo vrsto let po njego-J vi smrti spominjal. Posebno Nemci ga bodo imeli še dolgo v kosteh.
*
V	listu cifram naslednjo novico:
V	Paraigould. Arkansas, .je porodila Mrs. Edi?ar Tavlor trojčke. Mati in otroci .so zdravi.
Cm bi bil do-tiioni, ki je to spo-, roeil. res ve^tten poročevalec, bi j moral zapmti: Matu in otroci so j zdravi, oče se pa za glivo drž
uriK-i soi
drži. [
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseli delili Jugoslavije za pristojbino 47$>, istotako v Italijo—zasedeno o-zeinlje za pristojbino 3%.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo naj točneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika.
Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
*'Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Gortlandt Street, New York, If. Y.
—-- ■-—•-. -.

T

Za "Slepski dom" v Ljubljani.
Iz LJubljane smo spre j 1 i namenili jo v priobcitev: BRATJE IN SEbTKE V AMERIKI:
Pred par leti sta kot poverjenika dobrodelne akcije "Jugoslav Re lid prrpeljala gg. Walter Predovič in Jo>ip Sitar v Slovenijo veliko število zaboj v z obleko in obuvalom. To se je po načrtu raz delilo med mnogo najrevnejših s bo venskih ljudi, ki so bili po svetovni vo>xki ravno glede obleki zelo na sl&lMin.
Od te plemenit« akcije ameriških rojakov pa je preostalo nekaj denarja, ki je dak. izmenjan v jugoslovansko valuto, znesek Ij5.">11.8.") Dinarjev. Ta znesek jo bil po volji "Jugoslav Reiliefa" poklonjen kot prvi prispevek iza zgradbo 4iSln*ikega Doma'' v Ljubljani. Kajti je na Slovenskem mnogo revnih, nesrečnih slepcev, ki so po .svojih občinah oskrbovani prav nezadostno in. so /ato navezani bolj na vbogajrae. - Vsem tem naj postane "Slepvki Lom'* varno, toplo zavetišče, v katen trn IkxIo za vse a:v-lj«:ije primerno preskrbljeni. kjer s»e SkkIo pa tudi mogli izaičiti takih del, n katcr.jiii -i more slepe -am kruha služiti.
''Gla.shena Matica leta 1923 priredila koncert ljubljanskim slepcem in jim s svojim (umetniškim petjem posijala v samotno nj h dušo. l)a pa stori še kaj več, se je letos obrnila do vseh znanih ji slovenskih pevskih društev v Zj edin jamih državah s prošnjo, naj bi vsako društvo priredilo v>aj po en koncert aH veselico vprid "Slep-skerniv I)omu"' v Ljubljani.
Prošnja ni ostala brez odmeva!
Kot dobiček iz takih prireditev so doali do dames semkaj naslednji privjK v ki, ki jih je ljubljanski mestni magistrat kot javni upravitelj fonda za '"Slepski Dom" naložil k prvotnemu denarju na hra-ribio knjižico št. 29,627 "Kmettfke posojilnic« za ljubljansko okolico" v Ljubljani.
Priobčil jemo zneski* v dinarski veljavi, ker so bili nekateri čeki st stavljeni že kar na dinarje, tako da ne vetrno za vsaki znesek, kol .ko je znašal v dolarjih.
Dan prejema in
in tekoča štev.
nu Kt nega ma-	Imena darovalcev, oziroma
pošiljalca
1.
gistfra.ta ljubljanskega.
1. maja 192"). št. 10.209.
1. maja 1925. št. 10,210.
2. maja 1925. št. 10.237.
11. maja 1925. Š1. 10.8G7.
Znesek v
dinarjih
o.
2 junija 1925. št 13.012.
22. junija 1925. št. 20,592.
8.
4. avgusta 1925.
št. 18,501. 4 avgusta 1925. š*. 18,501.
Slovensko pevsko društvo "Bled" v Franklin, Concimaugh, tajnik g. Avgust Samec, Post Office Park H il l. Pa.
Slovensko pevsko društvo ''Domovina''. New York. potom ilustriranega ti-dnika "Naš Dom", oziroma po tvrciki jZalkra.jšek & Če-ša rk
Slovensko podporno dmštvo "Orel". 70 l'nion Ave., Brooklyn, N. Y., po Frank Sakser Stat« Bank. Ne v York, N. Y.
Slovensko Samostojno Bolniško in Polporno Društvo za Greater New York in okolico, po Frank Sakser State Bank
(1. poeiiljatev Glasa Naroda. Imenik da ro vaj cev je bil priohčen v našem listu dne 28. aprila 1925.)
Slovenska Narodna Čitalnica v Waukegaa, 111., j>o tajniku Francetu Setini, North Chicago. I1L
Frank Sakser State Bank. New York- N. Y.
(2. pošiljat« v Gilasa Naroda 4. junija 1925. Imenik dairovaleerv je bil priohčen v našem listu Istega dne.)
Gospod Ivan Yaroga, Pittsburgh,
Pelina.
575.00
1,000.00
999.50
48,155.00
5.042.00 5,130.00
Slovenic Publishing Company po
Frank Sakser State Bank (Ti d\v -poš'ljatvi tvorita 3. poštija-tev Glasa Naroda. Imenik darovalcev je bil priohčen v našem listu dne 24. in 25. julija 1925.)
9. 18. avgusta 1925. Frank Sakser State Bank, New št. 19.G00.	York. N Y.
(5. pošilja,tov Glasa Naroda. Imenik darovalcev je bil objavljen dne 21. avgusta v naš on listu.)
10. 22. avgusta 1925. John Germ, Pueblo Colo.
Št. 19,926.	(To je či rt rta pošiljatev Glas Na-
roda ter tvori (prispevek društva Preseiren, Pueblo, Colo.)
7,708.00
2,072.00
2,350.00
2.700.00
To	je do danes dinarjev 75,737.50 kitere je prejel mestni magistrat ljubljanski deloma naravnost
deloma {»o "Glasbeni Matici", in	jih naložil v zgoraj imenovano. viiiKulira.no hranilno knjižico.
Do danes znaša torej fond za	zgradbo "Slepskega Doma":
Irvotna vloga .	I)in. 65,511.85
Obresti te vloge	Din. 10,427.20
Prispevki pod L—10.	Din. 75.737.50
Skupaj Din. 151.676.55 Po zaključku teiga oklica sla došli še sledeči darili, kateri blagovolite tudi omeniti: Slov nic Publishing Company, S2 Cortlandt. St., New
York. N. V,- tine 9. septembra 1925	Din. 2.O54.00
(To je 6. pošiljatev Glasa Naroda. Imenik darovalcev je bii objavljen v našem listu 25.. avgusta 1925 Ilanna Primosieh, 377 Teraee Ave.) Hashrouek Hights. (namesto v nca na grob. pok. Korsike), dne 9. septembra 1925	540.00
Celotni fond zmša tore»j odajle Din. 154.543.05 (Za 7. in 8. pošiljatev uredni štvo Glasa Naroda še ni dobilo potrdila iz Ljubljane.)
FoLeg tega ie poslal g. "Walter PTedovič, Sacramento. Cal... znesek 5 dolarjev, ki se bo sedaj tudi izmenjal in naložil; (nadalje pa je bil ljubljanski magistrat obveščen tnidi. da je Slovenska naselbina v Little Falls, N. Y., zbrala $155.50. .kartere je pa za sedaj naložila v Ameriki.
Lcjpi zneski so to, če pomislimo, da izvirajo eigolj rz rodoljub n\h rok aaierikkih Slovencev, Vendar pa fed njih svote. ee ne dofoi novega pritoka, morala ostati za svoj namen nevrporablj oa Se dolgo v/»to let. Kajii, če hočemo aceadati "Slepski Dom", iti bo «* " ~z __________~~
BREZPLAČNO BREZPLAČNO BREZPLAČNO
V

BS!


ŠEST
PRISTNIH REZANIH KOZARCEV zA 35 LABELNOV
Star in Magnolia Mleko |
Izrabite to priliko ter si nabavite teh šest krasnih kozarcev, kot so naslikani, za 35 labelnov Star in Magnolia Mleka.
Začnite danes hraniti labelne, in ko jih bosta imeli dovolj, jih nesite v bližnjo premijsko trgovino, ki so navedene spodaj ter dobite skupino šestih kozarcev. To darilo se lahko dobi samo v naših pre-mijskih trgovinah. Po pošti jih ne pošiljamo. Labelne s teh kan se izplača hraniti.
i
Star in Magnolia vsebuje samo mleko in sladkor, pravilno zmešano, za napravo vaših pudingov, polivk, keksov, pajev in dezertov. Pripravno je za vsako jed. pri kateri sta potrebna mleko in sladkor zaeno. Vaši kavi bo zadalo izboren okus. Naročite ša danes zalogo od svojega grocerja. Ne mudite!
PR.EM3JSKE' TRGOVINE
NEW YORK CITY. N. Y.
44 hfudson Street near Duane Street
426 West 42nd Street near Ninth Av*«-.ue
1427 Third Avenue near 80th Street
61 East 125th Street n»ar Madison Avenue
BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Street. BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY «4 Jackson Avenue near 4th Street
TA POSEBNA PONUDBA VELJAVNA DO
30. SEPTEMBRA, 1925. SAMO (ENA SKUPINA VSAKEMU DAROVALCU. "IZPLAČA SE HRANITI LABELNE."
kolikor toliko odgovarjal svojemu namenu, moramo, po današnjih priljli.Mli raounati s kapitalom vsaj 3 milijonov diiiarj'ijv
Na.se raEMere a- stari domovini Izključujejo upanje 11a to, da bi moglo v doirkduein ča.->u doma zbrati le količkaj pomemben del tc svote. Preveč imamo drugih narodnih, kidtumiih in dobrot vornih »vrli, ki vedno potrtbujejo podpiranja po celem narodu in neprestano trkajo na vrata v»eh Slovencev.
Krasen in ponosen spomenik humanitete in rodoljub j a pa l»i si postavili v Ljubljani v srreu stare domovine, amerikanski Slovenci, ic bi. kaikjr doslej, tudi še nadalje usmerjali del sv-oje dobrot vor-aosii v to stran m, bodisi posamič, bodisi poitcm gotovih družabnih prireditev žrtvovali im> svoji moči denarne prispevke fondu za "Sk-paki Dom7'.
Nad v.-, c sijajen vzgled je že dalo Slovensko Samostojno Bo bi i-sko in Podporno Društvo za Greater New York s svojim zares im-pozJntnim darom Din. 48,155! A tudi vsi drugi dosedanji prispevki so j>risli iz enako bratskih, enako odprtih src!
"Glasbena ^Ialiea:" kot ena prvih slovenskih kulturnih institucij in brez političnega ozadjag.se je v vršit vi te plemenite akcijo aajprvo obrnila samo do poznanih jih pevskih društev onkraj Oceana.
Danes pa nadaljuje započeio nalogo obračajoč se potom sloven-sko-amei-iškcga časnLstva na vsa društva, organizacije in posameznike slovenske Amerike, ki so voljna in zmožni kaj prispevati za ii I epski Dom'' Z r.ajvečjo zahvalnostjo bo stara domovina spr •-jeia vsak, tutli najskromnejši dar.
Od ea>a do časa bomo skrbeli, da se bodo imena darovalcev in zneski objavljali ne le v tukajšnjih, nego tudi v anieo-ikanskih slo venskih listih. Vsak darovaflec dobi, kakor dosedaj, tudi še po?4 ibe.) od mestnega magistrata ljubljanskega zahvalo in potrdilo, da je bil denar prevzet in pravilno naložen.
Opozarjamo se na sledeče:
1.	Ne pošiljajte denarja v pismih, nego po bančnih čekih. Pismo nekega društva v Milwaukee se je glasilo, da mu je priloženih-$9.50 toia denarja ni bilo zraven. Denar se iz an.erikanskih ipisem ponavadi kj ade že med morsko vožnjo.
2.	Čeki naj bodo naslovljeni n ara vnos* na "Me.sini magistrat. Ljubljana, Jugoslavia, Europe", (no na 4<G*!as;beno Matico"), ker upravlja ves fond kot veleugledna javna oblast tukajšni magistrat, kateri vsako leto javno, razpolaga biulžet in računske zaključk-mesene občine Ljubljane ter vseh fondov Ln iL^tanov. ki so v magistralni upravi. Glede "S-lepskega fonda" ima vsako leto predložiti računsko poročilo tudi državni oblasti, to je odiliiku za socijalno skrb pri velikem žjupan^tvu ljubljanskem.
3.	Pro-sin-o. da bi poles bančnega čeka vseiej dobili od dotič-ne banke pisnio, v kateiem bo itavedrno ime in natančni nas!ov da-rovj^t-H, da^e^mu^mott ^poročiti zahvalo in gx-ejetnno potrdilo. Do-
ZA GOSPODINJE
Piie ISABI L'.E KAY
Slovenska ifosinxlinja ▼ Ameriki v«lno z ve!*eljpm sr.rojoma nasvete, 8 [»omovjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot S^IKMllDja tn ni« t i. Na tem mestu l>'.«mo v«it teden objavUl AartMk. ki bo zanimal vsako dobro "gospodinjo.
NAVODILO Stv. 71. Navodilo za kuhinjo. *
Orr«il>i so jjiko okusne z mlekom '
ati smetano. I««la nmrsikutem j
jrosp.Mliiij.-i jih »iSMsr:iI.l_";i tmli pri
|wki in kuhi. otrobi s.> močna, re-dihia lir:::ia. ixttrebne za vaši- telo ' iti za srajenje vaSo <»n»>iTrij Svc- ' liijem vam. da daste svoji družini | že vsaj enkrat na dan otrobi. 1 »a-nes jim sjK-.-ite i»išk<»to iz otrol.i in sicer po sitodnjem nav«Mlilu. Naročite zavojrek- otrobi danes od svoj<*ga ^r«K-i»rja.
• li(«"eto odpraviti rjavieo z niklja la'ik«> st<irite to s i»»iniočjo «-inij.* in kerosina.
l*ri leni se ne sinete posluževati -mila. kajti milo l»o napravilo ma-j	bolj izrazite. «»<"i:tite z
I vrelo vodo. kateri s;e d«nUi 11 uia!i> bornksa.
Nasveti jra lepoto.
r I SKOTI IZ OTKOI5I
Hfase otrobi 1 r-aše moke
žli«"i<- iKfivnosa praska 2 žliei sladkitrja ni žliiiee so'i žliiv zabele čase mleka
Zmešajte otrobi ž moko. kateri ste pridali sol. perivni prašek ill sladkor, l'rideuite Z.1WI0 in mleko. Razvaljajte po deski, posuti z moko tako da bo pol in »'a debelo.
l;;režite 7. rezilcem 'ter jieeite v
vr<M"-i jK-ei < k I dvanajst <lo p*'tnajst minut.
Nasveti za kuiiitijo.
Vaša k<-7.:i retrulira toploto va-še-_'a telesa. Skozi kožo pride vsak dan približno pol pinta potu. Potenje naiHihii luknjico s kislino, katero j«' treba < m! pravit i da bo koža zdrava in polt lepa. I'a spravite s kože kislino, se morate po-služevati mila. ki spravi svojo zdravilno antisepti.'nost v luknjice. ki dela meliko miluieo ter o-
pri^lno ^a prinesete rmen umetni led.
Ako jH'eete meso v irloboki masti. 1 ^a obrišite, na mizo.
Kadar delate se poslužujte rmenjaka mesto beljaka ter pridenite malo oranžnega soka.
1'reilno peoi-te krompir, ga dajte za lH'inajst minut v vrtno vodo. Na ta način ga boste dosti lažje olupili.
Predim pri«lenete keksu rozine, jih iN»valjujte v moki. V tem slučaju se ue bodo rozine sprijemale.
Nasveti za dom.
<'e hočete čopiče temeljito oči-stili. jih pomočite v bencin ali terpentin. nato jih pa izmijte z voilo in milom.
•svežnje na uspešen način -kožo. j Vsak ilan t• I se morali kopali, da j bi se izilehili petu in jMile^teira tu-jdi. da iHlpravlte untazjinei* in prah. 1 ki se vam je nabral na koži. Notranji <lel vašega teb-sa bi moral biti tako čist kot zunanji.
Osebno zdravje.
Itazen mleka so zrnata jedila najbolj važen del brane, da 1><> vaš otrok dobrega zdravja. Kuhana i zrnata jedila jim dajajte v zgodnji mladosti. Otroci se jih hitro privadijo in jih bodo vedno raili imeli. Presladke in preveč izrazite brani' jim ne smete preveč d.-ijati. Ka-korliitro se otroka navadi sladkarij. ga boste le težko pregovorili. da bo jedel zrnata jedila, ki morajo biti temelj dnevne brane. I »osti mater tudi meša i>osuSeno sadje s kuhanimi zrnatimi jedili. Ni pa prav. da taki jedi dodajajo tudi sladkor. Zrnata jedila, pripravljena za kulio. <0 že v tovarni oslajena in sicer z malt sladkorjem. Taka jed ne potrebuje dodatne sladkobe.
PRIJATELJICA FRANCA JOŽEFA
Mi priporočamo naslednje izdelke:
Vzemite kupon Star & Magnolia oglasa,, ki je natisnjen v našem listu ter ga nesite v I'remijsko trgovino, označeno v našem oglasu. l>ali vam Im«1<> certifikat, veljaven za deset brezplačnih htltelnov in ilustrirano premijsko listo, iz katere boste izvedeli za porabne darove, katere lahko dobite s štedenjem labelnov s teh vrst koti-denziranega mleka.
oil: smo dosedaj nekatere čeke, i/, katerih ni izpozaiati, kdo pravzaprav je denar dal, in smo se morali zahvaliti kar banki, proseč jo. naj odda zahvalo znanemu ji darovalcu.
4. Konečuo prosimo, da bi se nabrani denar ne zadr/J <val in ne nalagal v Ameriki. Jugoslovanski dinar že jiar let stalno in soli.lno rasti, ker se je >vet prepričal, da stoji naša država na trdnih no?ali
Ma okatt.ro ime je starim Du-najčanom tako pri srcu kot ime i-pralKe Katarine šehrattove. jirija-teljiee cesarja Franca Jožefa. Ta da:n..R prr^l katero -o ohranili ha«l>-sbnrski prijatelji še <lanes nekaj spoštovanja, obhaja te dni sedemdesetletnico svojega rojstva. Svoj čas jo bila Selirattova igralka v Burgtheatru. kjer jo je spoznal ee-sar Frane Jožef. Hila je krasna ženska, ne le po svojem trlasu in stasu. ampak sploh po svojem na-turelu. Ves Dunaj j,* norel radi nje. Ivo si jo je izbral Frane Jožef >:;i tolažnieo v Ijnhe/.ni. je imela Selirattova že svojo preteklost.
V svojih mladih letih se je vne-mala za slavnega dunajskega komika Girardija. Zanj bi bila šla v ogenj, pa to ni bilo potrebno, ker Girardi nt bil kurjač. Tako se je zgodilo, da je prišla v roke Francu Jožefu, kateremu je ostala dobra do konca njecrovejra življenja.
0	tem razšli' i"ju kroži še danes po Dunaju anekdota. Xekdo je \*yira-šal Schrattovo, če je bil Frane Jožef res "Prvi". Igralka je odgovorila: '"Prvi je bil res, ampak ne e-dini!"
Cesarica Elizabeta je velela za cesarjevo razmerje, a ga je mirno prenašala. Da. še več, bila je Selirattovi celo prijateljski naklo-| njena. Ko je umrla v Sviei od Lu-ehenijevega bo<la'la. sta sklenila eesar in Selirattova se tesnejše prijateljstvo.
Cesar Frane Jožef je svojo prijateljico obiskoval precej pogosto-111:1. Hodil je k nji skozi poseben iz hod schoenbrtinnskega vrta v Ili-; etzing .kjer je imela Selirattova j svojo vilo. Ti obiski so se vršili ve-
1	činoma zjutraj, tako da sta cesar in Selirattova zajtrkovala skupno.
i Harmonija med obema je bila ba-! je vedno neskaljena. Selirattova j je bila cesarju nekake vrste ljudski glas, na njena usta je Franc Jožef poslušal dunajsko javno mnenje, kajti dal si je od nje pripovedovati vse. o čemur se je govorilo v javtnosti. Selirattova mu je tolmačila dogo;lke brez olepšava nja in Frane Jožef se je često-krat ravnal po tem. kar je slišal iz njenih ust.
Stanovanje Katarine Schratto-11 ve je bilo pravcati muzej, natrpan s starinami in redkimi predmeti. Cesar ji je neprestano pošiljal darove, Selirattova jih je rada spre-jcmala, a ker je bila dobrega srca, je tudi sama razdajala, kar je i-mela. Po vojni je prišla zato več-
..... „	, . , ; krat v zadrege. Pilo je to tedaj, ko
ter ima ogromno gospodarno silo 111 11 est evil a naravnih zaitclauov. .
Xaia vlada 11101 a celo skrbeti, da dinar ne rešite prehitro, ( 'i višji pa postaja., tem manj se bo dobilo pr izmenjavi za gotovo število dolarjev. Xa'oziti .v denarja v Ljubljani je tudi vsaj tako varna, kakor k^e v An.eriki; vrhutpga trpi j>reglcdaiost računov 111 vi dnost, Koliko se je a:* nabralo, ako leži denar raztresen na več krajih.
Ako kateri anieriško-sioven>ki"časnik ali časopis radi naše ne-)"" .	. rn 1
, .	'	jtova una gotovo tolrko. da ji ni
vednosti tega oblica ni siprecl. mu bomo zelo hvaležni, ee naznani . ,	, , , , ,
. .	•.	.	treba živeti o<l ljudske radovedno«
svoje ime 111 naslov mestu. 11111 magusiratu v Lpvbljam.	! ..	. ..... »4 .
...	. ,. T. ... . ,	sti. \ east pa .11 je treba stoti to,
Glasbena Matica v Ljubi lam, koncem avgusta in<\seca 102».: .	. .. .. ... . . -
J	'	^	da se 111 nikoli vtikala v državne
je bila beda splošna in je pritiskala vse-sloje. V zadnjih letih pa si je zopet opomogla. Xekaj časa se je eelo govorilo, da bo zopet nastopala na odru, toda izkazalo se je, da so bile to samo govorice. Sclira-
Dr. Ravnikar, predsednik.	Pemzzi, tajnik.
Matej Hubad. ravnatelj.
Mussolinijeva izjava.
RIAI, Italija. 2S. septembra. — Diktator in ministrska predsednik Mussolini, ki se je ravnokar vrnil s triunifu sličnega sprejema pri armadnih in zračnih maftevrih v severni Italiji, je izjavil v nekem svoj'tm nagovoru v Piemontu, da bo italijanska vlada nadaljevala s svojimi taktikami. strogo in verno, v blagor države7'. Xjego-vi poslnšalci so sprejeli izjavo s f r en et i čnim ] vLo-ikan j can.
V tekočem tednu se bo sestal italijanski kabinet, da razpravlja o vprašanju italijanskega dolga v Združenih državah. Takoj^nato bo -sestal veliki Svet fašistov, nakar bo sklicano zborovanje najbolj uplivnih kapitalistov, s ka-ter:mi 1m) Mu-solini razp-avlial o nadaljnih korakih ^Tikfafcure.
'posle in da ni skušala vplivati na
politiko in diplomacijo potom av-
.	strijskega cesarja, kar bi bila neha rl Laemle, da ie njegova tvrd-i ,	, . 11-1
'	dvornno lahko dosegla, tla je liote-
ka "pripravljena izdelovati filme v	. T ,	...	,
1 1	la. Iz tega razumljivega vzroka m Angliji. V ta namen hoče prevzeti ,	1*1-1	i -
^ J	1	jia ker predstavlja kos zgodovine
del narodnega študija, ko bo do-	. . „ -	. n „ • ,
?	iz starih časov, je na Dunaju se
^r	_	_	. ; danes izredno popularna oseba.
Svaril pa je angleške podjetni-
k • prt d m an j vretlniir.i slikami ter povdarjal. da je mogoče v Ameriki prodajati le najboljše, kajti le ena slika med desetimi zaznamuje finančna uspeh.
Sploh pa trpi Amerika že sedaj na preveliki produkciji, kar kvari posel.
Laemmle bo izdeloval
filme v Angliji.
V čolnu preko Oceana.
Kapitan Grimsee,* drzen norveški mornar, je odplul pred l^aki-mi 10 tedni le z dvema spr-mlje-val:-enia znofveške obale v večjem čolnu in dospel sedaj zdrav v New York. Potovanje preko Atlantskega oceana je trajalo 73 dni in pet ur. Drvni mornarji so im, ?.i pet hudih viharjev, pa so se Vf-rled sj-o-^obno«t i kot iz\TS'tni plovci vedno rešjnl Kap^.taai Grimsee je s to vožnjo preko Atlantika ddbil stavo ki sedaj aire^-
Trupla treh premogarjev najdena.
1IEKIX. lil.. 27. septembra. — Danes -o prikopali v rovu ?tv. 7 do trupel treh majnarjev, ki so l>:li postali žrtev plinske eksplozije. Živega s>o dobili edinole ina.j-narja. P. .tra terena, ki je pa ja-ko ob žgan ter je le malo upanja, da bi okreval.
Proti trustom.
WASHINGTON, D. C., 2"). sep. Zvezna t**gov.-ka komisija je dvi-snila formalno pritožbo proti monopolnemu »tališču Aluminium Company of America, ker nasprotuje to »tališče doloebam proti-trusrtne po«tat\*e. ZakladniSki tai-
LONDON, Antgiija, 28. sept. Na nekem banfkeftn Cnjematograph niču je njegovo na j\eojo željo, da nik Mellon je eden glavnih akci-Exhibitors Association ji rekei bi si kupil laato^ lad^o. , . . jonarjev. te dm^be.
FRANCOSKI DOLG V ANGLIJI
Potovanje francoskega finančnega ministra v London je popolnoma uspelo. Po prvih ugibanjih se je razpršila negotovost in francoska javnost je kmalu izvedela, da gre za ureditev francoskih dolgov v Angliji.
Francoski finančni minister je s tem >*toril važen korak h Itoavsoli-daeiji francoskih financ. V spominu je še, kako se je pri prevzemu finančnega resorta v kritičnem trenotku Francije polotil franeo-fckepa finančnega problema ter na povedal notranjo konsolidacijo franco-kepa franka potom politike deflacije in primernih obdavčenj. Francoski srednji in kapitalistični stan je razumel dolžnost patri-jotičnih žrtev in je potrpežljivo prevzel Caillauxove davščine. Po •{»ar mesecih »o se že videli uspehi stroge deflaeijske politike ruinira-nega finančnega ministra ('aillau-xa. Francoski frank je na mednarodnih tržiščih dosegel prilično stabilizacijo in v mednarodnih speknlaeijskih krogih ne govore več o tuberkulozi francoskega 1 ranka.
K tem prvim korakom ministra Caillauxa >»» j«« sedaj pridružil nov korak, ki pomeni korak k de-finitivni stabilizaciji francoske valute in s tem k ozdravljenju franeosk* ya gospodarstva. To go-spodarstvo je v bistvu zdravo, pro dueira danes mnogo več kakor pred vojno in tudi splošno blagostanje je v vseh slojih francoskega naroda precej narasllo. Cail-laux se je pa zavedel, da treba kon č.no urt.liti tudi vprašanje vojnih llolgov in je tedaj pristopil k likvidaciji dolgov napram Angliji.
Svojo pot v Anglijo j- kronal <• popolnim uspehom. Dosegel je, da se odplača ves franeski vojni dolg Angliji v (>2 anuitetah, v (»2 obrokih po 12 in pol milijonov funtov. Za redna plačevanja prevzame garancijo francoski državni proračun. Anglija pričakuje pred podpisom tega sporazumu, da dovoli tudi Amerika Franciji primeren popust in enako plačljive anuitete. S to potezo je angleško zaklad no ministrstvo dokazalo veliko pri jateljvtvo, ki veže Francijo in An glijo. Minister Caillaux je razven tega dosegel moratorij do 1. 1930. Francija bo do tega h ta oproščena plačevanja anuitet.
Pomisliti je treba, da je s tako ureditvijo dolgov v Angliji Francija dosegla izredno velik uspeh. Saj je s posojili, ki jih sprejema la iz Anglije in iz Združenih Držav v prvi vrsti financirala vojskovanja malih držav, Romunije, deloma Italije, Jugoslavije, Grčije, Rusije in da bo lahko sedaj Francija te zneske zahtevala od svojih upnikov gotovo v taki obliki in višini, da bo prišla na svoj račun.
Polet Praga — Kodanj.
("« t Verica češkoslovaških voja ških h<t;ulcev, ki jo odletela i? Prago v Kodanj. da bi vrnila lanski pose t dansk ih tovarišev na Češkem, jet rabila za vožnjo iz Prage v Berlin dve uri in je pristala opoldne na letališču Tem-1> ilhof. Ob dveh popoldne so avi-jatjki zopet hiteli dalje in srečno pristali v Kodanj, kjer so jih svečano sprejeli.
Psihoanalitični kongres v Hamburgu.
V kopališču Hamburgu v Nemčiji zlwMntje stslaj deveti psihoanalitični konarre*. Na otvoritveni »seji je bilo prečita no novo delo ustanovitelja kongresa, profesorja Fn mda. o psihičnih posledicah anatomske razliike spolov. Hkrati se je sestal v Beirlinu dmigi mednarodni kongres za individualno psihologijo, ki se ga udeleži cela vrsta prignanih raziskovalcev.
Knjigarna "Glas Naroda"
Naša Ančka .................... .35
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov...................90
Nova Erotika, trd. ▼ez............. .70
Naša leta, ti da vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokifc ..............00
Naseljenci ...................... .30
Novele in črtice..................90
Na Preriji ...................... .30
Nihilist ..........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... 1.50
Narodna biblioteka:
Kranjska čebelica .................90
V gorskem zakotju................35
Krvna osveta .....................35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih.......35
Babica ........................ 1.00
Berač ...........................35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35
Boj 3 prirodo, Treskova Urška.....35
General Lavdon .................35
Spisje ...........................35
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1.00
Rimska Mytologija .............. 1.00
Svitoslav .......................35
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekij iz ruske zgodovine .........35
Zaroka o polnoči .................35
Božja kazen .....................35
Smanek, lovčev sin ...............35
Napoleon 1......................75
3biski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 >b 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
J gen j tr. v..................... 1.30
)b tihih večerih, trda ve*..........90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Jesmi v prozi, trdo vez............70
'rigodbe čebelice Maje trda ve*... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
'asti in zanke. Kriminalni roman .. .35
aariški zlatar.....................35
Pingvinski otok tr. v..............90
Pove3t o 7. obešenih t. v............90
Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00
3lebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Jod krivo jelko. Povest iz časov Bo-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Mravljice H. Maj ar................30
*ovesti. Berač s stopcjic pri sv. Roku .35
Pot bolesti trd. vez............... 1.00
3ožigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe ............. ,25
^atria, povesti iz irske junaške dobe " .30 Jredtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............26
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca...................30
Ptice selivke, trda vez..............75
?ikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek .....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rabjji, trda vez...................75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60
Razkrinkani Eabsburžani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem ........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
3kozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska........ 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Spake, humoreske, trda vez ..90
Strahote vojne....................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje ...................
Simon Jenko zbrani spisi.........90
Sosedje tr. v......................60
Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Romanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................85
Sredozimci, trd. vez............... .60
broš....................... .40
Shakespeare ve dela:
Macbeth, trdo vez. ...............90
Othelo tr. v. ....................1.—
Sen kresne noči tr. vez.............90
fct. 2. Rado M umik: Ha Bledu, iz-
.50
.35
.50
virna povest 181 str., broi.....
Št. 3. Ivan Rozman: Testament,
ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str.........................
St. 4. Cvejko Golar; Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. St. 5. Fran Milčissa: Gospod Pri-dolin ZolD£ in njegova družina, veselomodre črtice L, 72 strM br. 0.25 Št. 6. Ladi«lav Novak: ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš......................... .25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila TJtvs,
111 str., broš..................35
§t. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
St. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
• slikah. 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
št. 13. V. M. Garšin: Nadešda Ni. kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš............. 30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporo-ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač. 47 str., broš.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska hajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Fun tek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
J 54 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš..........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
št. 28 Veronika Deseniška.........75
št. 35. Gaj al ustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str....................
.25
50
Zbirka slovenskih povesit:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo...........35
2.	zv. Hudo brezduo...............................38
3.	zv. Vesele povesti..............................JO
4.	z v. Povesti in slike .........................35
5.	zv. Student naj bo. Naš vsakdanji
kruh ........................
Zbrani spisi ss mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ..........................
2.	tv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ..........................
n. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
M
.50
.50
.50
.5C .50 .50
Zvončki. Zbirka pesnij sa slovensko
mladino. Trdo vezano ........ .90
Zktorog, pravljica, trda ve*........60
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica a slikami .. 1.00 Seguličica; pravljica s slikami .... 1.00
Tmoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic..................78
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda.................... $i._
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1J0
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka.................J20
IGRE
.00
.80
.35
65
Spilmanove pripovedke:
ali veste —
da se vrši te dni v Ljubljani vele-sejm, na ka*» trem ho rajjatfrviile vse važnjele jugosilovacisike • tovarne BTOje fedelke? Ali veste J da bodo ona, iki so valjem kaditi med de-
SPISI KRIŠTOFA SMIOA:
.30
1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Jknezek in Hudobni
Miheo ...................... .30
7. zv. Jagnje .................30
.3. zv. PirM...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	xv. Povodenj.............. .30
15. zv. Pavlina 17. sv. Brata .
.30 .30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz LL
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora.................. .25
4.	z v. Praški judek.................25
8. z v. Tri Indijanske povesti........30
9 tv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega............30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlsde
Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Bdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ........................ .25
16.	zv Zlatokopi. Povest.......... .80
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo............. JO
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjov........i............... .30
19.	sv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .11
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Tri novele, tr. v..................90
bros......................... .70
Tunel, trda ves...................1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha.................. .40
Vesele povesti .............. .30
Vera (Waldova) broi......... .35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.—
Vrtnar, Rabin dr anath Tagors
broi. ............'t............60
Irdo vezano................. .75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi..... .80
Vodnik svojemu naroda ...........25
Zgodba Napol, huzarja ves.......2.—
Zmisel smrti ..................... JO
Zadna pravda ................... .00
Zmaj iz Bosne ................... JO
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Za miljoni,	».......... .65
Ženini naše Koprnele............. J8
Zpioto in konee gospodične Pavle J5 Zgodovinska anskdotl ............ .80
▼ Oreevalu 246 Mr.......... 1.—
► ^ « » 4'm • W
Beneški trgovec. Jgrokas v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank...................8f
Dolina solz. 3. enodejanke; Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........3G
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........80
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... .30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih............36
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dtejanjih R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez.............
Revizor, 5 dejanj trda vezana.....
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih .......................
Veronika Deseniška, trda ves.....
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj ...'____ .70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
.60
.45 .78
.30 1.00
Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovanski akordi (Adamič) n. zv. .. .75
Pomladanski odmevi...............45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) .............40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moška zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40
Narodna nagrobnica (Pavčič).......35
.45 .4
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica____
Nočne pesmi (Adamič)............
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................
MEŠANI ZBORI:
.45
1.25 .75
.45
.45
Planinske n. zv. (Laharnar) _____
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena" Matica.............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo.^ zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mlievanjem klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršic) 1., 2. in 3. zv. sku-
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. 8v. Neža,
Sanje ________60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave____... .30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planaarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov....... JO
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in
Nož& v.......JO
20. snopič. Sv. Just; ljubezen Marijinega otroka.................. JO
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi sob, trda ves.................40
Gregorčič, poezije trda ves. .............75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko ..	.40
Kettejeve poezije trda vez........1.10
Ko so cvele rože, trda ves.....................60
Godec; Pored narodnih pravljio o Vrbkem jezeru. (A. * Funtek)
Trdo vezano .................................75
Moje obzorje (Gangl) .......... . 1.25
Marcic (Gruden) broi............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj {^ljubljenih narodnih in drugih
pesmi .......................40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) ves. .... .35
Pohorske poti (Glsser) broi........30
Slutne (Albreht) broi............30
Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske
pesmi m
prevodi znanih slovenskih ptoemi
v angleščini..................L25
Slovenska narodna lirika. Poezije JO
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez ................ JO
Mlada pota, trda ves.............80
gtb ugank ...................... JO
m
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne
paj
Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ......................
himne
1.00
.45
... .15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
Št. 4. Pod oknom.................15
Št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
Št. 7. Pri oknu sva molče flonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček, zbirka eolskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
3. zvezek: Psakn 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč...........40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč
Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, soinčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. L; Zdravice II.; Oče večni; Tone solnce...........75
CERKVENE rite:
Domači glasi. Cerkvene ptosmi sa
mešan zbor .................. 1.00
12 cerkvenih pesmi za rame prilike
cerkvenega leta .....................50
3 2. Tantum. Brgc. (Premrl)....... • JO
Slovenska Sv. Maša. sa mešan zbor,
i s spremljavo orgelj ...........50
10 Evharisti&ih pesmi za mešan zb.
(Foerster) ...................40
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni~
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srcc Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....60
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .....................40
10 obhajihrih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl)........ .50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
nik) ...........................
Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40
Oremus pro Pontifice .............4(1
Kyrie ...........................GO
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40
Sv. Nikolaj .......................60
t
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan)..........25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30
Bom šel na planince. Po d puri slov.
nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka dr/uvnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Uspavanka .......................70
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00
Tri skladbe za klavir (Adamič)_____ .50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri____
(Jaki) ......................................40
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki).............25
Nocturne des Etudiants (Aietter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aietter) ....... .20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aietter) .....................20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat...........25
Newyorške. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ....................... .25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po.................05
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po.................05
importirane prorokovalne karte 1.—
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije .. Slovenske dežele in Istra Združenih držav veliki .. Združenih držav, mali
.80 .25 .40 .15
Nova Evropa .....................50
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po ........25
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — veaki
p o ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00
Prorokovalne karte..............$1.00
Naročilom je priložiti dernar, bodisi t gotovini, Money Order aH poštna znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekom andirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"6LAS NARODA"
BLOfERIO PUBLISHING Ca

m.

—"'-«1 ilriir ■Tiiiitfrr ~
mm


O. K. CHESTERTON:
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)
redi. Jaz moram proč. Prihodnjo nedeljo zajtrk tukaj.
A zadnji hrumni prizor je bil tajniku živee docela razdrastil. Bil je izmed tis*ih ljudi, ki so celo v
SEDMO POGLAVJE.
Nepojmljivo vedenje wormskega profesorja.
— Sedite! — je ukazal Nedelja z glasom kakor samo parkrat v nik proti tej nepravilnosti, — je svojem življenju, z glasom, na ka- rekel __ Temeljna točka naše zve-
' gornji gostilniški sobi, kjer so ne-I prenehoma ropotali noži in vilice in je šumel razgovor v tujih jezikih. Spomnil se je, kako je smatral svojčas vse te dobre in prijazne stranee za anarhiste. Nato je vzel svoj klobuk in palico in je odšel po stopnicah v pritličje.
Ko je stopil v spodnjo sobo, kakor da so se mu noge vrasle V tla. Za majhno mizico tik okna. ki je gledalo na belo zasneženo cesto, je sedel pri kozarcu mleka stari pro-fesor-anarhist s svojim svinčeno -
REŠENI ZRAKOPLOV IN NJEGOVA POSADKA
zločinstvu vestni.
- Protestirati moram, predsed- sivira obrazom in Rešenimi obrv-___. • __________.. . mi. Svme je stal nekaj časa trd ka-
terega so možje povešali gole meče.
Tisti trije, ki so planili po Go-golu, so ga izpustili, in dvomljivi Gogol sam je sedel na svoj prostor.
—	No možak, — je rekel predsednik živahno, kakor bi nagovoril čisto tujo osebo, — bodite tako prijazni in sezite z roko v zgornji žep svojega telovnika in mi pokažite, kaj imate v njem.
Dozdevni Poljak je nekoliko po-bledel poti goščo svojih temnih las, vendar je vtaknil navidezno mirno dva prsta v žep in je potegnil iz njega kos modrega papirja. Ko je zagledal Svme na mizi. se je prebudil zopet na ta svet. — Čeprav je ležal listek na drugem koncu mize in ni mogel čitati napisa na njem, je bil vendar presenetljivo podoben modremu listku, ki ga je imel on v žepu, listku, ki ga je dobil, ko je pristopil k proti-anarhistični j>oliciji.
—	Patetični Slovan, — je govoril Nedelja, — tragično dete poljsko, ali morete vzprieo tega listka /rinikati, da ste v t*j družbi — recimo — odveč?
—	Prav taka je, — je rekel bivši Gogol.
Vsi so se zganili, ko so slišali ta jasni, trgovski in nekako poulični glas iz te šume inozemskih las. Bilo je nekaj tako neskladnega, kakor če hi Kitajec nenadoma iz-pregovoril v škotskem uarečju.
—	Upam, da ste vi o svojem položaju popolnoma na jasnem. — je rekel Nedelja.
—	Po tvoji besedi, — je odgovoril Poljak. — Samo to pravim, da res ne verjamem, da bi kateri Poljak pogodil poljski naglas kot sem ga jaz.
—	To točko vam priznam, — je rekel Nedelja. — Verjamem, da je vaš naglas težko posneti; vadil se ga bom v kopeli. Ali imate kaj pomisleka proti temu, da bi pustili tukaj z listkom brado?
—	Prav nič ne. — je odgovoril Gogol. In z enim prstom si je od.-trgal vse svoje kosmato oglavje, izpod katerega se je pokazal bled, smel obraz z rusimi lasmi. — Vroče mi je bilo, — je pristavil.
—	Kar je res. je res, — je rekel Nedelja z nekakim brutalnim občudovanjem, — priznati vam moram, da ste se držali dobro hladno pod to navlako. Sedaj pa poslušajte. Všeč ste mi. Zato bi mi bilo takole poldrugo minuto žal, če bi izv del, da i«ite v mukali umrli No, če zinete o nas policiji ali sploh živi duši, bom pač primoran, prevzeti tisto poldrugo minuto neprijetnega občutka. Ali bi se vi neprijetno počutili, ali ne, to me ne briga. Zbogom. Pazite po stopnicah.
Rusi detektiv, ki je bil našemljen v Gogola, je brez besede vstal ter odšel iz sobe s popolnoma ravnodušnim obrazom. Toda osupli Syme je vendar ugotovil, da je bila ta ravnodušnost igrana; zakaj komaj je bil Gogol skozi vrata, se je spotaknil, kar je pričalo, da odhajajoči detektiv ni pazil na stopnice.
—	čas hiti, — je rekel predsednik v svojem najveselejšem tonu, pogledavii na uro, ki je bila. kakor vse na njem., večja nego treba.
Nemudoma moram oditi; predsedstvo imam na nekem človekoljubnem sestanku.
Tajnik je namr&il obrvi in se o-brnil proti njemu nekoliko rezko:
—	Ali bi ne bilo bolje, da nadaljujemo razgovor o svojem načrtu, sedaj, ko ni več ogleduha med ns-mif
—	Po mojem ne, — je zazdehal predsednik; in njegov zdeh je bil
ze je, da moramo razpravljati o j vseh načrtih na skupnih sestankih. Seveda, upoštevam vašo previdnost, da v navzočnosti izdajalca —
—	Tajnik, — ga je prekinil resno predsednik, — dobro bi bi- i lo, če vzamete svojo glavo domov in jo skuhate za repo. — Kaj vem ? Nemara bi bilo dobro.
Tajnik je pogoltnil razkačenost, ki mu je hotela prekipeti.
—	Res ne morem razumeti — je začel v silni užaljenosti.
—	Kaj pa, kaj pa, — je prikimaval predsednik, — saj to je tisto ; in to se vam večkrat pripeti. Razumeti ne morete. O, vi osel kronani! — je zarjul ter vstal. — Ne bi radi, da bi vas slišal ovaduh, je-li? Kako pa veste, da vas ta hip ne posluša ?
To rekši je odšel prežimo sko-mizgaje iz sobe.
Pet mož je ostalo in štirje od 11 jih so zijali za predsednikom popolnoma zmedeni; po vsej priliki se jim niti odaleč ni sanjalo, kaj je Nedelja menil. Edini Svme je slutil in mraz mu je pretresel kosti. Ako so zadnje predsednikove besede imele kaj pomeniti, so merile pač na to, da Syme ni ostal neosumljen. Da ga Nedelja resda ne more razkrinkati kakor Gogola, da mu pa tudi ne more zaupati kakor drugim.
Syme je stal nekaj kor palica ob katero se je opiral. Potem je s slepo naglico planil mimo profesorja, odprl sunkoma vrata, jih zaloputnil za seboj, pa skokoma na cesto in v sneg.
— Pa ne da bi me ta mrtvak zalezoval ? — se je vprašal, grižljaje si rumene brke. — Predolgo sem se mudil v tej gostilni, tako me je še s svojimi svinčenimi nogami lahko dohitel. Edino to me tolaži: če se malo podvizam, ga pustim tako daleč za sabo kakor Timbuktu. Ali pa imam preživahno domišljijo? Ali me res zasleduje? Nedelja pač ne bo tak bedak, da bi pošiljal hrom-ca za meno^I
Ovrsto je ubral pot, sukaje palico po zraku, proti Convent-Gar-denu. Ko je sel preko velikega trga, je prihajal metež vedno gostejši ; čimbolj se je mračilo, tembolj je neslo sneg v oči. Snežinke so mu bile nadležne kakor roj srebrnih čebel. Ko je zavil z opletajočimi koraki na Fleet Street, ga je minila pot i p?žl j. vost in ikre niil je v od prto čajarno vedrit. Kakor v opravičilo, da tako dolgo sedi, je naročil drugo skodelo črne kave. Komaj je zgovoril, ti prikrevsa s težkim na- i
UHHLRWOOO « UWIMHOOP. N. v
j na glavah šajkače z zelenim trakom!
Dolgo je moral mesec čakati, da je prišel na svoj račun, ker sence z bajoneti so se morale plaziti pre-;ko šestih strmih brd in prebresti šest IX)tokov, preden. so se ustavile pred kočo, ohdano s petimi zidovi. ; Ta trenotek se mesec ni mogel več j premagovati, da ne bi široko odpr-jtili oči in ust pogledal na zemljo,* da vidi, ali tudi Djoka Ljubič končno ne najde svojega mojstra .' , Da. Djoka ga je našel! Ko je Djoka snival najlepše sanje, položili so mu na rame roke nepovabljeni gostje. Nič niso potrkali s j palico na vrata, nič niso poklicali, i Kar vstopili so. pa še opravičili se niso radi nadlegovanja v zgodnjih j jutranjih urah. Preden s«' Djoka dobro zavte. ima že lisice n:i rokah in ko šteje glave svoj i li dragih, v\-j di, da je istn usoda zadela tudi vse jtri njegove sinove, da pa Ibre in ' Sule ni več v koči. Kakor da bi se ! v zemljo udrla. sta izginila. No. (prvemu presenečenju je sledilo ta-1 koj drugo, ko je videl, da se je Su-j la povrnil in da se rokuje z nepo-
POSLEDICA LJUBOSUMNOSTI
Pred
Moskvi
rešiti 'nenavaden
gobernskim sodiščem v so uueli pre t okli me.-
slučaj: grozno
Slika nam predstavlja amcsii&ki mornarLstki zrakoplov PN—9. ki ni klicanimi gosti, a osrtrmel je še
mogel dospeti do svojega cilja — ,na Harajsiko otočje. Aerc.pl an ■se je nahajal na vodi deset dni predno so ga rešili. Spodaj je posadka.
V znamenju tihotapstva.
bolj. ko se mu je Sula vljudno predstavil kot Sulejman Vrhovae. poti pregled nik finančne kontrol«' iz Sarajeva.
Sedaj se je Djoki začelo svitati. kdo je mogel biti oni. ki je otvoril zapahnjena vrata koče in kdo je pripeljal zgodnje goste skozi labirint okoli koče do vrat. To je bil tisti Sula. ki je zvečer prvi zaspal in skoro eelo noč strahovito smrčal. Le to Djoki še ne gre v glavo.
ter se razšli kamorkoli že obedovat, zakaj bilo je že dobro čez po-ludne. Zadnji se je odstranil profesor, p</časi in trudoana je hodil. Syme je še dolgo sedel in preudar-jal svoj čudni položaj. Prvemu tresku j® ušel, oblak pa je plaval še vedno nad njim. Nazadnje se je odpravil iz hotela na leicestersko nabrežje. Občutno se je bilo shla-dilo, in ko je stopil na cesto, je o-supnil: naletavali so kosmiči. Palico z bodalom in drugo prtljago Gregory je vo je nosil še vedno s seboj. Plašč pa je bil nekje pozabil, vred tudi svojo!morda M parnikUt morda na bai.
konu. Ker je upal, da ne bo dolgo snežilo, je stopil pod vhod pred majhno, umazano brivnico, v katere sicer praznem oknu je bila voščena ženska glava z razgaljenim oprsjem.
Ali sneg je padal gosteje in gosteje. Syme, ki ga je pogled voščene dame nekoliko' pomiril, je gledal s hrbtom proti cesti v šipo. In zavzel se je, ko je v njej zapazil moža, ki je stal izven pristreška in strmel v okno. Klobuk mu je bil ves bel in okrog čevljev se mu je bilo nabralo snega že do gležnjev. Svmeu se je zdelo precej čudno, da stoji človek v takem vremenu na cesti in gleda v tako okno; a nenadoma ga je presunilo: v možu na cesti je spoznal — hromega wormskega profesorja. To pač ni bilo mesto za tako priletno in tako nadložno osebo.
Syme je bil pripravljen verjeti kakršnokoli neverjetnost o kate-remsibodi članu te nečloveške bratovščine; nikakor pa ni mogel verjeti, da bi se bil profesor zaljubil baš v *o-le voečensko. Dragega si ni mogel misliti, nego da je moževa bolezen (kakoršna že je) zvezana z nenadnimi slabostmi ali o-omedlravicami. Kljub temu se .mu v tem primeru ni ganilo v srcu kdo-vekaj sočutja. Nasprotno, čestital si je, da mn bo profesorjeva hipna otrplost in težka, Šepajoča hoja 0-magočila, da mu uide in da ga pusti daleč za seboj. Zakaj Syme si je srčno želel, rešiti ne vsega tega otrovanega ovzdušja, pa če samo za kratko uro.
V metežu snežink se je ustavil, zavil parkrat v drugo ulico ter stopil v manjšo gostilno obedovat. Zaužil je par pladnjev, izpil steklenico rdečega vina, ves čas premišljuje, uaiz&d*$e m je istmjčil
Djoka Ljubic v selu Uzarieu pri pravilih vojne tehnike. V njo so Mostaru je že par desetletij poz- , imeli dostop samo najzanesljivejši nan širom kršne Hercegovine kot kupci; med katere je Djoka štel najbolji rezae eškije tobaka. Nje- sedaj tudi že — Sulo.
gov o ime j K. bilo tako poznano, da L^led rezanjem so si Djoka in si_|na kakšen način je Sula skozi tri se je prodajal tobak, ki ga je rezal novi ter Sula in Ihro krajSali -as z dni vzdrževal zvezo z inspektor-— ali kakor se pravi po hercegov- • zaupnira pripovedovanjem svojih jem Durakovičera. da mu je mogel
______f „ r_____________________ skl — <4krizal" <*lka Djoka, naj- tihotapskih doživljajev. Sula ni | javiti, kdaj naj jih preseneti. Vse-
porom v sobo wormski profesor, i"13"'! p° pet dMiar->ev za kilopram -vedel mnogo povedati, ker se je [ga tega Djoka najbrže nikdar po-sede trudoma za mizo in ukaže ko- draz-ie neS° tobak' kl so križali za~.el pe^at; s tihotapskim poslom j pol noma umeti ne bo mogel, četu-
drugi "Križajlije". Njegov tobak gde v	času. zato je ' — ' J " "1 1 '
je rezan takp fino, da ga nobena hvaležno p^lušal doživljaje dru-naših tobačnih tvormc s strojem	pole„ Djokc je ml najzani_
ne more rezati finejše. čeravno ga	mivejše anek(lote Sulov mojster in
je Djoka rezal z roko na običnem	U(xitelj lbro ki je bil ravnokar pri_
"havanu", to je na pripravi, slič-	^ y/ preiskovalnega zapora. Po_ ni našim pri prostim slamorezni-
zarec mleka.
Svmeu je palica tako zaropotala iz roke. da je izdal žvenk bodalo v nji. A profesor se niti ozrl
Drugi štirje so godrnjaje vstali j ni. Svme, ki je bil sicer mirnega
značaja, je dobesedno zijal, kakor zija kmet nad čarovnijo v komediji. Saj vendar ni bil videl voza za seboj, ni slišal, da bi se bil pred vrati ustavil. Po vsej priliki je mož moral priti peš. A starec vendar leze kot polž. a Syme je dirjal kot veter. Napol omamljen po tej nemožnosti, nasprotujoči vsem zakonom, je vstal, pobral palico ter vdri skozi vrata, ne da bi se bil kave doteknil. Omnibus, s smerjo proti Banki je drdral nenavadno naglo po cesti. Na vso moč je moral teči približno sto korakov, da ga je došel; skočil je na stopalo, postal je nekoliko, da se je odsopel, potem je zlezel na streho. Komaj je sedel zgoraj nekako pol minute, ko zasliši za seboj težko, nadušlji-vo hropenje.
Urno se je ozrl ift videl je, kako se postopoma prikazuje više in vi-
j cam. Posebnost njegovega križanja" je tudi še v tem, da se je po
zna dobro sarajevske "rablje", saj so ga imeli polna dva meseca v paci." Posebno o inšpektorju
, Djoki resam tobak težko rario- Dlirakovidll zna povedatj luarsi.
čil od eraričnega tobaka, ker je polagal liste, na isti način, kakor jih polagajo v tobačnih tvornicah, kar drugi rezači ne'delajo.
kaj zanimivega. Djoka ni še imel opraviti z Durakovič?m, pa tudi ni držal mno»o nanj. Imel je o-praviti že z mnogimi, pa še vsake-
se visok klobuk, bel od snega, po- i .	, .. .
, .	tihotapcev, med njimi vet
tem, pod senco njegovih krajevcev,
kratkovidni obraz in naposled stresajoče se rame wormskega profesorja. Oprezno je korakal do sedeža ter se zavil do brade v svoj volneni ogrtač. Vsak gibljaj starčeve majave postave in njegorvth trepetajočih rok, vse njegove negotove 'kr <tnje s presek animi premori so brez besede kazale, kako je nebogljen, telesno do kraja izčrpan. Premikal se je počasi, sedel sopihaje. Ali sta filozofična pojma čas in prostor brez vsakoršne istinitosti, ali pa ni vprašanja, da je moral starec za omnibusom teči.	(Dalje prihodnjič.)
Slava Djokine roke je sicer i mu bil Djoka kos. Res. da so kmalu dosegla ušesa finančnih or- j Sarajevu zaprli tudi nekaj njego-ganov, vendar je bilo vse njihovo j vih konkurentov. Njegov posel za-prizadevanje, da bi ga ujeli, za-j torej poti najnovejšo kampanjo stonj. V tridesetih letih Djokine-! niti najmanj ne trpi. Nasprotno, ga "zaslužnega" delovanja je bi-1odkar so polovili več manj oprez-lo pri' njem nešteto brezuspešnih Lji^ <rrP njemu, "staremu prefri-hisnih preiskav. Djoka je bil pačjganCu" pšenica skoro še bolj v 'stari prefriganac,' ki je znal čn-!kiasje. Qn še vedno proda vsak te-vati skrivnost svoje " fahrike" j (]en približno kvintal tobaka in ne pred nepoklicanimi očmi. zato ie boji se ne hudiča ne beriča pa tudi veljal kot neprekosljiv lisjak in jtsarajevs-kih finaneov ne. slava njegovega imena je rasla in v nodeljo zvečer je dospela v rasla. Njega ni motilo niti to, da <<k0Č.0 za vasjo", kjer so rezali to-so v Sarajevu zaprli več desetoric bakf llaenkrat novicat da ^e je in-
nJeg°- spektor Durakovič ]iripeljal z av-
vih stalnih "mušterija" (odjemalcev) — tihotapcev po poklicu. Kaj se je on zmenil za inšpektorja
toni v Mo.4ar in d« so z njim še štirje drugi financi, med njimi tudi glasoviti sarajevski preglednik
di mu je dana prilika, da o tem s sinovi vred razmišlja v sarajevskih zaporih. Izvede! najbrže tudi ne bo nikdar, zakaj in na kak način se je posrečilo uiti Ibru. ker to čuvajo finančni organi kot svojo tajnost
Ubogemu Djoki ni toliko žal po odvzetem tobaku, kolikor po treh izvrstnih "havanih", na katerih je po lastnem .priznanju zrezal nešteto kvintalov eškije, ker jih ne bo videl nikdar več. Pravi, da bo opustil tihotapski posel, toda kdo bi mu to kar tako verjel. Skoro gotovo bo strast večja nego dobra volja.
Koča, v kateri je Djoka rezal tobak, je bila — s prizadetimi osebami vred — fotografirana.
maščevanje ljubosumnih žena. V riiyuriilvO bolnico je bila svo-ječa-no prer;>.-!jana mlada žena rz selii Ma?i!<-\\ 'ki je imela strahovito ožgan vi is spodnji del života. Nesrečna žena Marija Aljr.ši-nova jn v bolnici potllegla ]io-škodbam. pred smrtjo pa je izpovedala. da je postala ž:tev Treh ljubosumnih žena. Sad?kove. Pru-ove in Suvorove. ki so 3° iz >sv.'te poV ■:*. a.70tovo kislino.
Alješir.ova je tri leta <tanova'i pri Zi)k<».;eili Sa iikovih. Za'.l'.ije ea- ji pričela Sa likova sum?ti. la ima njen mož. ljubavno razmerje 7. Alješinovo. Sum je rodil re:>:r. grožnje, pretep. A'j sinova videč, di je v hiši o.lveč. se je preti vedno l>ol i asrrt-ivno Satli-kovo pre sel ia k d ni tr emu selja&u. Z<lelo se ji .j . tla je na t-i način /a leva zanjo najbolje rešena, ko se j" nekega lee psa dne nena<lo-iiia pojavila v njenem stanovanju Sailik; v;>. ter jo nasiloma izvlekla i/. h's»>. rekoč: Pojdi. |><»:;li lepotica na ulico, moram s tabo obračunali.
Pred hi.Šo ^ta bili prijateljici Sadiko ve. Prusova in Suvorova. Prusova je zagrabila Aijer'novo. i< vrirla na m jo i"vrsto »lrža-'n Suvorova je Izročila Sadikovi •»te-kh-nieo z neko tekočino in vse tri so pričelo z nesrečne £< ne tr-rat.i ob' iko. Srulikova je nato o i-pria rkleničico in je Alješinovo •nj-ila p> nogah in trebuhu. Alie-•inova vs.le 1 strašnih bolečin ur!čela glasno kričat.', inakar <.* je zbralo vse selo. Nihče pa ni
•	•ri-topil. da bi nesrečno ženo iz-•'rgai iz rok hi stijalnih žena. V >elo jc oč.ividno na-la:alo na tem pogledu. Na s«>iišču je nr*ki starejši -fljak dogod»k pojasnil t;:ko-l<>: '"Mi-lili <aio. da je to
•	ivad:"n prt pir prc.tep r.: '1 ".en' k:i'"i. "
So,li.'<"c je s.poz7ialo ol.toženke krivin« iti obsocHlo v^ako na ?>• * let ječe v samotno celico. Z ozimni na dejstvo, da nobena nned '•bsojenih /. na nima nobene i'/.o-
Durakoviča in njegove pomagače ? .Pavi^ lbro in	se te no.
Ako vse polovijo, njega ne bodo! jviee zelo prestrašiia> t0(la čika
Tako vsaj je zatrjeval novemu i Djoka ju je potolažil, češ da se ni
mušteriji Suli, ki se je nedavno zglasil pri njem v Uzarieu, želeč kupiti čim večjo količino eškije, rezane od sflavme Djokove roke. Sula Djoki sicer ni bil poznan od poprej, vendar ni bilo proti njemu pomislekov, saj je prišel v družbi s starim, dobro poznanim mušterijom Ibrom, dal dve hilja-darki kapare, in tudi sicer izgledal kot duvandžija na j pristne jše-ga kova. Raizfcrgain, za rasen in raz-mršen, kakor da bi ravnokar pre-
niti najmanj bati, ker niti Durakovič niti Pavičič ne moreta v to goščavo, pa naj sta še taka prefri-ganea. Vendar sta se lbro in Sula pomirila šeje, ko se je zvedelo, da so se financi odpeljali iz Mostara proti Stolcu.
Rezanje se je ^nato mirno nadaljevalo v pondeljek in v torek cel dan, dokler se ni zrezal ves tobak, ki ga je imel Djoka še v zalogi. Bilo ga je do s.to kilogramov, skrbno sortiranega po treh različnih kva-
sel preko gozdov, kjer še ni pela, lltetah. Ura se je bližala že polno-
sekira. Djoka ni imel rezane eškije v zalogi, a Sula in lbro sta hotela samo rezan tobak, zato sta se uslužno ponudila, da pomagata Djoki j tih proti Ivanplanini
in njegovim sinovom pri delu, samo da moreta kupiti čim več naenkrat.
Djoka je vodil svoje ljubeznive mušterije in pomagače skoro uro daleč v goščavo, kjer je imel s petimi visokimi kamenitimi ograjami zavarovano kočo, a v njej tri havane. Vhod v to kočo je bil napravljen kakor v labirintu. Skozi drugo ograjo si mogel samo na nasprotni strani vhoda prejšne ograje. Tako' si moral jjočo med kamenjem trikrat obkrožiti, preden si vstopil v njo. Koča je kile torej
Nov letalski rekord.
Iiz Pai-jzia javljajo, da je francoski letalec Fermand Lasne na letalu .tipa Neiuport-Deiage (">00 PS Ilispano Suiza motor) postavi! nov hitrostni reikord na 1000 km, za katerega je rabil 4 'ure 1 mi-nroto in 38.8 s* kund. Njegova povprečna hitrost je znašala 248 km 570 m na uro.
S tem je izboljšal dosedanji svetovni rekord Francoza Doreta, ki je 29. decembra 1924 na isti progi dosegel hitrost 221 km. 77."j na uro.
Nov komisar za občino Šempeter pri Gorici.
Imenovan je za komisarja r Sempet.ru goriški nad komisar za javno varnost vitez Diaz.
'jrazb"1. je znižana na Pi.usovi na belo obse.j ovembru kf •vnnv • '-."š
>i'a Sa.iik' vi 'Važen dve leti. Suvorovi in r.no leto jfče. Kazen me na-topile selu* v ; bila za čio t '»-
Otrok zanetil nožar.
Pri Kopru bi Ivin kmalu ^inr -ba h i "a knr.e^a Ivana Raibiča. O tre n i zrinftil nieeov tr'letni -inčpk. ki se je v «-"-n:ku itrrai z v/.igaVt'ami. S^no s(» vnelo in ^/.'.'nla j? tudi deokova obleka. Pri". 1 je kričnt.i i»i liiulje so pri-t» k,; na r-omoe. Senik je z.trorel. rtnloiM-v fantek zdravi v tržaški me bo.1niei.
Kolera na Japonskem.
Po ptra'.ednjih vesteh ni ponehala k. i'e,ra v .Tok^hami in Tokiu, ki ^e je pojavila zadnje dni ampak pa celo širi. po'-asi, a -talno. Iz Jokohamo poročajo že o 50 primerih te nevarne bolezni.
či, Jco se je delo srečno končalo, zato se je Sula odločil, da bodo odšli šele v sredo zvečer po skrivnih po-
in od tu proti Sarajevu. Pot bo dolga in naporna, zato hoče zadnjo noč porabiti za* odpočitek. Tobak bo stehtal in plačal drugo jutro. Djoka je bil zadovoljen, saj je bil tudi on že pošteno zdelan in počitka potreben.
In tako se je zgodilo, da so Djoka in trije sinovi ter lbro in Sula v koči kaj kmalu sladko spali, med tem ko je mesec na nebu zdaj pa zdaj radovedno pokukal izza oblakov, kam neki hke preko brd in jarkov črne sence z bliskaj očimi se bajoneti. Ali so to hajduki sli kaj T
J Ne, hajduki ie ne bodo, ter imajo
- - - -"'........- - •' ...... -'
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOK
Prevzamem vsako v to stroko spadajote delo. ROJAKI. PREDNO ODDASTB DRUGEMU NAROČILO. VPRASAJTe
MENE ZA CENO. 1811 Stephen 8treet Ridgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 2354J
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in rtove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company aS Oortbndt Street	-Hew York, N. Y.




B R I O I T A
ROMAN. — Spisal C. M.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
24
(Nadaljevanje.)
Zjkričala je ter se uprla z \>o silo svojega mladega telesa proti nji/ov.m ramam, sklanjajoč glave nazaj.
—	Izpustite me ali pa vas udarim po obrazai .— j? vkzliknila \sa i/ >et>e ter se >kušala oprostiti. On pa jo je držii trdno in njegov \roči dih se je vedno bolj bližal njenemu obrazu.
Ttdaj pa seje predramil II rberl Frenson iz svoje odrevenelosti. Kot vihra je pridrvel skozi grmičevje ter j>tal z enim skokom ]''Oleg obeh borce!h -.e.
>;lnim sunkom je potegnil svojega bratranca nazaj ti r rekel s prt tee. idtštečuni >e očmi;
—	Žalostno j«' jima'.tvo naipadati ženske, ki se ne morejo braniti! Znorel si!
Le t.n >a:n j«- v. del. koliko ga je .^al v tem trenutku zrojnanji mir. li;i pa je uspešen. Priklonil se je Briti globoko ter ji ponudil r< ko.
—	Milo.srtljiva gospodična, jemljem si čast, da vas spremim.
Tresoča -e 1» r v>a zmedena se j dala Brha odvesti.
Ten se je grdo zasmejal ter zrl z jeznim obrazom za obema.
—	Tako, — prišel sem prepoc.no. Ti si oni srečni, — jb sikni/, skozi zobe.
Brita ^e je tresla k. t da je dobila močen udarec. Herbert je za trtuuUik ob>ta.', kot da se hoče obrniti ter planiti na svojega brjtianca. Proseč vzklik Brite pa mu je vrnil mir. Preko rame je vrgtl zanieljav pogled na svojega rorodnika ter šel z Brito naprej.
T<<> •<• je penil od jeze. Nikakor ni mislil, da obsitajajo kaki stiki mi d Br'.io in lleib rtom. Prejlnjo pripombo je napravil le v svojem b;e7_m.»« !nem ^r.l.i. Dosni je pognal Ilerberta. da je vedel« da bo v v~ krm boju z njim podlegal. In /povzročiti Sandal radi pri-] roste dru/abnice. - to bi bilo več kot Lf da.sfo. Saj je še do.-ti drugih ze:i-k. ki niso takko nrdo-topne kol ta neumna deklica Tako kričanje radi enega .-a me pa poljuba! Ibčno je bilo. da ni posegel vine., nikrlo d:ugi kc.t Herbert, kajti drugače bi gotovo sledil velik škandal.
(V prav se je skušal Too pomiriti s takimi mislimi, ga je vendar polnil m d na IIerbt<rta.
—	Le čakaj, ti devičar neznosni, jaz ti bom že še pokazal. Znam
Ni sledil Briti. (Mal pa je na sv o jen n <me-itu, dokler -> ni vrnila. tiloboko je zardela ter vrgla nanj pogtad od .strani, ko je jtri-šla mimo. Ni pa si drznila nagovoriti ga. Bilo ji je, kot da je izgubila trdna tla pod svojima nogama.
Herbert jo je pustil molče mimo. U« iz daljave ji .ie sledil, kot Ja jo hoče ščititi, dokler bi ne bila zopet med ljudmi. Nato je obstal za nekaj časa da bi nikdo ne zaptEziil, da je prišel po isti poti.
Ko se je vrnil med družbo«, je »topil k njiniu Teo s porogljri-vim smehljajem krog usten.
—	No. ali imel več Sdeče kot jaz? — je vjvražal frivoi.no.
—	Tiho. — ali pa le pobijem na tla! — je siikuil Herbert, ves prev zet od jeze.	»
—	No. no. Ziikaj pa tako dramatično? — Te$ra pač ni vreden lovtip z malo deklico.
—	Sram te bodi, — je rdkel Herbert mirnejše, ker je zapazil da hoče* smatrati Teo ce!o zadevo za šalo in kftr se je hotel radi ?e-t, in strica izogniti vsakemu kravalu.
(Dalje prihodnjič.)
Frank Orlov:
Dva tigra.
(Konec.)
kal, pred no sem priš <1 do strela. Noberr.ega sledu ni hotelo biti o tigrih
Premišljeval sem čudno zgodbo o duhovniku in francofslkem vzgojitelju. Kako je mogoče, da
V bolnici so me spravili k zavedi. Prvo, kar sem storil, je bilo brez iis-polia. Poklicati sem hotel princa. Toda povedali so mi, da je princ dobil izgubljeni dmar.fsta princa tako nalagala? Kje stn .ki <o ga našli pri Maeu s ikat/«rim J sedaj ? Da sta še v prineevi služ-sta se v7jgojitelj in duhovnik kot | bi, to je gotovo, saj so mi na poor rneeva zastopnika pogajala za j-lani'tvu tako ct jali. .Zakaj se najdenino. Maca so prijeli, ker je J med godijo nista pokazala? Kje mene udaril s steklenico po gla- sta sedaj, tu na lovu, v moji bliži-
vi in se nahaja v za^jiomi. Princ je
r.; ? To bo opasen lov. sem si mi-
z vsem spremstvom odšel domov, I si i I in opozoril sem svoje rojake
k r mu je oče zbolel.
Maca sem obiskal v -zaporu, kjer mi j > priznal, da je bil na-] ad fingiran. Obljubil srnn mu. da -e bom potegoval zanj, če mi bo kot priča pomagal ona dva ptička v Indiji razkrinkati. Evo, s-da j ga vodim seboj, seveda zastraženega. Ko prid fin v Indijo, kamor potujem s> daj kot trgov-
čakati O-vet o je tr ba zavžiti mrzlo. — je mrmral.
Nato pa se je počasi vrnil k družbi.	love..*, vam že na kak način ja
Krita pa j«- sJa medtmi molče naprej ob strani Herberta. Tudi j vim. da sv-:n spravil vse tri tigre jkelili d oji ni govoril ničesar, pač pa zrl s čudnim izrazom na svojo sprem-1 v kletko. Sier.r niso tijrrr, vendar ki je bi
nu
] odreci. vam ze javim. . . '
''Zfilc vam bom hvaležen, gos-
Ijeva.ko. \ nit 1 kako sta se tre-Jli n j ni ustnic T in kako je stal na ' si a dva precej o pas na. C'e se njenem čelu trikot gub. Težko i:i hitro je dihala.
lit .ta se jo morala v svojem mladem življenju že dostikrat ščitili p ed vsiljivc-.-itim, a nesramnost T< o Frensena je prekosila vse,'pol Br->wn!" s m rokel. kar je doživela dotedaj. Sedaj, ko je verno korakala naprej, opirajoča se na Her be 11 a, se je šele pravilno zavedala svoje slabosti.
Gotovo bi bil poročnik iz v. del svoj podli naklep, ee bi ji ne bil priš 1 na pomoč njegov bratranec.
Kaj pa si je moral misliti slednji, ko jo je našel na onem osrm-lj« m in ki a ju samo s poročnikom?
'J a misel jo je oiopala mira. katerega si je s sulo priborila, lli-in: J, potegnila ^ojo roko izpod pazduhr Herberta, si pokrila z ro-!Erown k v „ f<niei mn0J?0 tr. kanui obrit/ l"r obstala, v-a v >olzah.
"Kakšen Brown? Znani angleški lovec Daw«on — za sedaj!" * *
Torr>j se mu je posrečilo, kar je hotel ;,n Sfieer z lalikofto, kakor je čitaiti v dnevnih vesteh.
na vse to.
Končno so se gonjači začeli gi-bati. Pastir jim j1 prišel povedat da je tiger napadel junca v dolinici pod nami. Bila je to pr*?e; pusta pokrajina, ska^ovrta. pora ščena ? nizkim drevjem, a trava je bila v nekaterih krajih višja od jezdeca : za .zverjad torej idealen teren. Gonjači so šli na delo. V mogočnem polkrogu so ob-olinieo. Prišli -so do zveri je bila ravno pri večerji. Ker tiger ni ležal, so ga začeli poditi, da bi ga pripravili nam pod strel. Toda j rt ar i tiger je besno planil na gonjača, mladega Indijca h. m;i raztrgal koš. Vsd gonjači so se ra t. k rop i'i v strahu in trepetu.
Kor da je zndisa'a kri po vsej dolinici, smo kmalu opazili še dve živali ki sta se sukali v bližini.
Stari knez. princ, jaiz in vsi lov-
Kako srm se motil! Gospod ci smo gledali V*e to na slonih, ki
smo jih razpostavili v manjšem
ir ■,
Obraz Herberta je razodeval raznovrstna čustva
—	Moja spoštovana. draga gospodična, — prosim — pomirite se, — je rekel.
Hitro si je obrisala solze.
Prcsau, — pustite me iti samo, — nočem vas šp nadalje zavali. — je vzkliknila.
—	Oprostite, — a celo proti vaši želji sem ostal sedaj pri vas. dokler ne boste na varnem, — je odvrnil mirno in odločno.
Vsa solzna je dvignila pogled proti njtanu in ta pogled mu je i a/kril W) tugo njenega srca.
—	Kaj d morate mislili o meni, gospod doktor. — je jecala. — .las son popolnoma nedolžna pri obnašanju vašega sorodnika. Že več t-.»nov me nepre tano za^-duje, čeprav sem mu rekla, da me s tea žali in nadleguje. Sledil mi je semkaj brez moje vednosti.
Oči Herberta -o gorko blesti 3e in njegov pog'.ed ji je pognal rdečico v lice Kako čudno iiz,premenjeno so cjde sedaj te oči t
—	Le pomirite se, milostljiiva gospodična. To vem, kajti bil sen; pruču cel ga prkora. Opro>titi mi morate, da nisem preje jiose-gel vmes. I "dajal seiu se neki >mioti. — mislil sem, da je dobil moj bratranec cd vas dovoljenje slediti vam. V to vzmoto pa sem zašel, k» r sem vas pr d nekaj časa videl v parku z bratrancem. Tam, pri stranskih vratih -em se sestal ž njim — in on ni storil ničesar, da prežene moj sum, da ste se vs'chI dogovora sestala ž njim.
- Eritaje zrla bleda in preplašt na v njegov obraz.
—	To — ste mislili o menit O moj Bog. kako naj se sedaj opravičeni ?
—	liga vam ni treba vič, milostljiva gospodična.
—	Gotovo, — je oelvrnila ona hlastno. — Čurti morate vse. Vaš bral ranče se je Me kot enkrat tajno splazil skozi stranska vrata v park ter stopil nato iz kakega skrivališča meni na pot. Iz strahu pred temi srečanju si nisem več upala sama v park. To je zapazila gospa Palčič ter aii dala ključ za stranski vrata, da jih lahko zaklenem. Ona ve. da zrlo ljubim /park in je tudi zapazila, da se go-s|>od poročnik plazi okoli njega na skrivnem. Od včeraj naprej <?o vrata zaklenjena, — moj Bog, — in sedaj vem, zakaj ste v soboto in danes tako jezni zrLi name.
Oči 11 rberta so tako zablestele, da je Brita umoiknila, vsa preplašena.
—	To >te zapazili, milostljiva gospodična? Prikimala je.
—	.J<7.110 pač nisem zrl na va.s — le žalostno. Človek ne vidi rad grdih scnc na lepi sliki, — je rekel poča.si.
Hitro si je popravila lase tir zrla mimo njega. Nato pa se je predramila iz s'adke te.snobe, ki jo je ci&jela ter rekla hitro:
—	Tam vidim ljudi, katerim moram prinesti sporočalo. Hvala vam za spremstvo, gos»pod doktor
Še predno je mogel Herb- t* kaj odgovoriti, je Brita odhitela. Zamišljeno je zrl za gracijozno belo postavo, ki je hitela skozi mrak kot svetel odsev. Njegovo mrko raccpoloženje je naenkrat izginilo. Navdajalo pa j«; veselje, kot da je doibil krasen dar.
Sedaj ni- mislil nato. da bo imej s Teotnotn še mučen razgovor. Vse neprijetno in grdo je sedaj odklanJaL V njetgoverm srcu je bilo le še prostora za vročo iuvljtah&cT^adast, ki ga je spravljala v razigrano razpoloženje.
pel na «rvojem lovu kot lovec D:l-wisan — ali pa narobe, kakor hočete. Zilfilo ,pa se mi je, ko sem črtal njegovo pisano, da Brown ir. Dawison kakor dva tigrn. ki se borita za svoj -plen brez strahu.
Leto dni o>»orej. ko sem s1* vozil z P.rownom. sem dobil iz Londona od njega pismo in par fotografij. Pismo vam priobčnjem tu v eeh-ti:
Gospod! Ker «o še gotovo spominjate kako sva kramljala pred letom, ko sem vozil v Indijo tigri čka Maca, vam poVem, da imam f:edaj pravega bengalski iga tigra, ki sem mu dal to imp in ki živi pri meni da me spominja opaznosti in euječnosti. ki sem jih pri svoji indijski vožnji podcenjeval. Btl sem si takrat svest svojega uspeha in ta ošabnost bi me skoro stila živLenje.
Z Macom ^ im tedaj srečno prijadral do angleškega poslaništva, katero sem že prej natančno obvesti i in dobil njega vse. kar potreboval era svofo akcijo Zvedel sem. da je stari knez zopet zdrav in da ne misli več poslati sina v goljufivo Evropo, kakor s* je izra-zil. Že te besede so mi bile dovolj, da sem se napotil naravnost k njemu. Maca pa smo ne poslasiišrtvu lepo shranili.
S par gospodi od poslaništva sem prišel h knezu, ki me jg zek> 'askavo sprejel. To se pravi, ostali smo njegovi gostje tri dni. Ko me je tudi prrnc prijaano sprejel in me vpraša L kaj počnem v Indi-i;, sem mu odgovoril, da sem prijel študi rat tigre. Da sem jih v vzhodnih "pokrajinah že proučeval. sedaj pa bi se rad malo ustavil še tu; da me jako veseli, da ga vidim zdravega itd.
Prav sem goyoril. Prirejen je bil takoj velik lov in sicer meni na čast. Na vse zgodaj smo <zajahali in oriali šele -na večer na pra--o lovišče BiIa je <ilma vročina 'i* zver hodi na lov in k rodi ▼ tem času le ponoči. Povem vam /*na kratko le to, da sem dolgo ča-
poikrogu na izhodu dolinice, kamor bi morala po mnenju strokovnjakov živa 1 pri bežat i.
Sloni so postajati nemimi. To sem opažal pri teh živalih vedno takrat, kadar se prvi naskok ni posrečil. Meni je bilo zelo neprijetno. Toda ljubil sem nevarnih tigrov lov; a v zav sti. da imam v hližini dva človeka, ki sta mi morda boli epasna kot tigri, sem postal nervozen.
Naenk:-at so dali znamenje za •etrel. Od ^o.e «Ttrani doline, ki se je širila v ma'o močvirje, v sredi-n: pa je bila globoka kopanja, na nai-iprotili strani obkrožena od skal in stoletnih deb il, od tam bo prišla zverjad. Tako so nam rekli.
-Moj slon je bil že precej razburjen. Že sem hotel zlesti raz njegat kar začujem od nasprotne strani tiha. žametno iru 'hko žviž' ga nje. podobno piščalki. Oblila me je zona. In moj slon je zatrobil. pomeekiil vodnika in jo bes no krenil v močvirje; planil je vanj s tolike be«nostjo, da se ga nisem mogel r šiti.
Že sem bil v kotanji in zdelo se mi je. da plava naravnost proti oni skrivnostni piščalki. Ker sem se hortel rešiti in plavati, sem vr gcl v vodi celo puško od sebe in komaj sem s posl- d njim i močmi zii-zel na skalni breg.
Cul sem ijkk! sabo streljanje in rjovenje slonov in tigrov; lep lov je bal v najietpši fazi, a jaz so nisem menil zanj. Bil som tako izmučen, bolj od .strahu -kot od teli snih naporov, da sem legel na n'ziko travo, mahu podobno in liofel v mesečini zasipati. Me bode« že našli, sem -si mi^li 1 in ob z veku žajneitae božajoče piščalke sem za trenotek zaprl oči.
Knj nato pa s?m jih odprl, iih nisem mogel več zapreti: po taktni skrivnostna glasbe se je p« lTogrr navajal plaatfla ne&a vrsta indijske naoearke narrarvnoat proti meni Vlekla se j? počasi, toda ko w moje oči v jede dvoje njenih
ste k km i h oči. se jih -niso več mogle r». šiti in jaz sem bil izgubljen. Nisem se mogel ganiti in ne kričati. Jaz ne verujem uiti na hipno izein nit i mi živalski magnetizem, ja-z vem t am o to, da se takrat pol vplivom piščalke hi ka-činih oči nisem mogel premakniti. Ko ->e mj • je za če da ovijati, sem čutil studeniosst »ljeuega telesa in ko sem bil že ovit kakor dete v plenicah, takrat je ravno nad mojo glavo razširila svoje gt^zno ž»-elo, katerega je grozilo dvoje ogromnih zob. nad očmi pa so se ii pojavili grozeči, očalom podobni obroči. V tem trenotku je piš-alka prestala sv i rati in kača je ostala \ svoji strašni poziciji.
Tiikr.it sta stopila iz grma kraj mene duhovnik in francoski vzgojitelj. V smrtnem strahu sem in hotel nagovoriti, a lii-am mogel. Nikoli mi ni bilo žal zato. In francoski vzgojitelj me je ogovoril:
"Kje j? Mae?!*' Jaz nisem odgovoril. Nato je siknil še duhovnik, ki je imei piščalko v roki: "Kje je Mac?!" T:ik'-:it se je. ^zgodilo nekaj neverjetnega. Iz kotanje pod menoj ie pku.i! k nam pn ganjani tiger Duhovnik in vzgojitelj sta izgi:ii-a kot kafra. Tudi piščalke ni bi !o več si iš<i t i. Ker fsa je 11 orpa pre-ranjalcev prihajala vedno bližje, e je izmučena zver vrgla narav-10-1 name. ki sem bil gotovo najbolj neilolžen. K »o cp je pot »Mm 'godilo, vam ne morem vsc^.i na aneno opisati.
Vrni samo to, da sta zakadi 1;: nael mojo glavo naočarka in ti -^er drug v dnigega svoje zobov-:c :n trk o smo se živali in človek 'iiljž'i proti kotanji, v bratskem obiemit naravnost vragu v žrelo . . .
Ko -jo 'iie» gonjači, in lovci rešiti teh gioznih ki. 5č. je bila naočar ka mrtva. Njeno mokro telo je •i«:il!o « ti mene kot mokra cunja Toda bila je brez glave. Ta je o-ti-i'. i odgri'jij. na tigrovem vra-u, ker ga ni mogla izpustiti. I'-l ogi mladi tiger .je leža-l kot mr-ev t; red nami. Končno nam g p je posrečilo izlečiti in ga spraviti v kletko.
Šele pozneje je namreč knez -poznal v kači svojo udomačeno, nestrupeno naočarko, ki jo je c*r sira! fakir. Prebledel je in na
tIo dajal ukaze. / * *
*
Sedaj ima ni še prav malo pvi--tavti Prvič, da na tem lovu jaiz nisem vjel nobenega tigra. Zakaj •anjonega tigra, ki je bil še mla-iič, so .spravili v kletko gonjači. Drugič ela sem po tem lovu, ko icm malo okreval, elal konfronti-rati Maca z vizgojit d jem in fa-kirjem. ki sta bila že med lovom vieta, in uklenjena. Stari knez in princ sta me obsipala z darovi. In končno, da sem bil od .vseh darov najbolj zadovoljen z vzgojiti ljem in fakirjeni. ki mi jih y-knez podaril v betsai- an srdu, ko je bil takoj po konfrontaciji Mac umorjen. "Vaša stal Sodite jih pK) svoje v Londonu!*' Z akti \Ted sem j<u vkrcal na prvi par-n;*k, ker "iznani ti grški Lovec Da-wison" hoče iti prihoilnjič na prave bengalske tipre, nna ljudi. Šotor Mac je ušel soilni kazni a ne božju; ipokopan je. umorjen po nedolžnem, v daljen«j i tuji zem-
Iji-
Zato sem krstil svojega tigra v spomin na tnga nesrečnega pusto-novea za — Maca. Zakaj oibenna se imam marsakaj ^zahvaliti. Moja človeška ti^rra pa srta na varnem in — ne botsta nikoli več lovila."
S3

Hretanje parnikov - Shipping Nem
Star zaljubljenec.
Pred kazenskim sodiščem v Gorici se je "vršila razprava proti Hanibalu Comclliju i z Vilesa v Furlaniji. ki je lansko ft to streljal na mlado 'kuharico Alojzij« Brezavšček v dežetoi uibožnici. kjer je bil nameščen kot. vratar. č'ez 60 let stari Comelli je bil ves zaljubljen v Krhko Brecavščekovo. K»r se pji je kogrhala. je pograbil revolver in jo ranil. Sodišče ga je oprostito obtožbe, češ da je streljal v dutevni ■zmedenasjts. Pla čati pa mora p^bo 600 Kr, ker ie imel revolver brez oblutm iga do voljejoja.
30.	septembra:
Aquitania. Cheibou>v; Ptm. Harding. Bremen.
1.	oktobra:
Lapland, Cherbourg; Columbua, Cherbourg. Bremen; Cleveland. Hamburg; De C rasne, Havre.
2.	oktobra: ^ Frunze, Havre.
3.	oktobra:
Utrviathuit, Cherbourg; Majestic, Cherbourg. 6. oktobra:
Pres. Wilson, Trst; Reliance, Hamburg.
f. oktobra«
Eerengarla, Cherbourg.
8. oktobra:
Pittsburgh, Cherbourg.
10. oktobra:
Olympic, Cherbourg; Oeorge Washington, Bremen; AmluJiia. Cherbourg, Hamburg.
14. oktobra:
Maurelanla, Cherbourg; I.a Suvoie, Havre; Berlin, Cherbourg, Bremen.
17. oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
31.	oktobra*
Aquitanla, Cherbourg; Suffren, Havre; America, Bremen.
23.	oktobra: France. Havre;
24.	oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg Martha Washington, Trst.
28.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Hocham-beau, Havre; Pres. Koosevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg, Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; L>eutschland, Hamburg.
3. novembra:
Pres. Harding. Cherbourg, Bremen
4.	novembra:
Mauretania, Cherbourg; IV <.ras-
se. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh. Antwerp; Mount Cloy. Hamburg.
7. novembra:
Taris, Havre; INwnerio, Cherlxiuig.
10.	novembra:
George Washington. Cherbuuig, Bremen; Stuttgart, Cherliourg, Bremen.
11.	novembra:
Aquitani.L, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
14. novembra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; I^i Savoie, Havre; An-dania, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen.
18.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland. Antwerp; We.-tphalia, 1 lainliurg
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen.
24.	novembra:
ITes. Wilson, Trst; Berlin, Bremen
25.	novembra:
Mauretania. Cherbourg; Roeham-beau, Havre.
26.	novembra:
Albert Baliin. Hamburg.
28. novembra:
Homer c, Cherbourg, Suffren, Havre; Amerlt a. Bremen.
Naravnost v Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pri-■tanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico.
IZLETNIŠKO ODPLUTJE
PRESIDENTE WILSON
6. oktobra
MARTHA WASHINGTON
24. oktobra.
Cena za Trst a!i Dubrovnik, tretji
razred $100, v3tev5i davek. Tja in nazaj $162 In davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo Ji.06; do Zagreba $1.90, do Beograda $4.75. Vnaprej plarana vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja In nazaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot za potovanje.
Posebni vmesni drugi razred.
COSUUCH LINE Of TftIESTF
Phelps Bros. & Co.,?,
Velika avtomobilska nesreča v Italiji.
Te dni se priptstila v Cano-niei. vasi*., iki leii kibkili dfsct kilo-m it rov <<l Moiizc, težka avtomobil ka nesreča. Popolilme, ko so se va^eacil vraoaili od molitev iz cerkve. ji |>r:<livlraJ! s kor/i vas avtomobil, v katerem ata sedela dva mlada f;nita. Avitomobil je vozil zelo nesigurno. Videlo se je, da rtr xiiart a fanta ravnat i z krmilom. Avtcouoibil je zi!ii:-.ial fiko/.i vas iii je ■zavozil iblizu nekejra ovuika čez cesto v {rručo A >n-<k in otirok. V treniti'ku j? bilo poil vozilom vse krvavo. Dve ž(in>:ki in neki ^lirileitiii oi.'r-o'k .-o bili na mestu mrtvi, os.mii drugih žcn>k jejnlo novarno p:«kodovanili. Avtomo-bilista sta bila laliko ranjena ter sta poliejrnila. Kakor se .j, naknadno ugotovilo. -<ta bila fanta oko-lu lji le-t stara.in sta doma iz iii-lana. Policija ju zji.s.letluje.
NA STANOVANJE
se vzame otroka. Vprašajte pr Mrs. Mihelich, 2520 Mymand Place, near Fresh Pond Rd.. Maspeth, N. Y.
(2x 29.30)
Kje se -.nahaja moj prijatelj FRANK MRKIMI) A ? Pukl 2. letoma je živel nekje na Ken sr!m«toin Ave. Prosim, ee kdo ve strinj, da mi javi. ali naj se pa sani ojrlasi. — John Bekay, 244 Monroe St., Philadelphia. Pa.
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko
Kdor j« namenjen potovati \ •Uri kraj. Je puteebno, da J« na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl In drut^b »tvareh.
Pojasnila, ki Tam Jih umora dati Tsled nafte dolgoletne IzkuAuJr Vam bodo gotovo v korist; tudi prt
poročamo vedno le prvovrstDe par olke, ki Imajo kabine tudi ▼ III raaredo.
Glanooi nove —bIbMm postavr
ki Je stopila v veljavo • 1. julijem 1824, aainarejo tudi ni^drif 1 dobiti dovoljenje o«tati r domovin ?no leto in ako {»otrebno tudi delj tofsadevna dovoljenja Izdaja gen« ralnl naselnlSki komisar v VVasb I barton. D. O. Prošnjo za tako d« »oljenje se lahko napravi rodi Vew Torku pred odj*'tovanJem. te M poflje prosilcu t atari krm J (Is «om nan o ve J Se odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Kdor iell dobiti sorodnika al •rojca is starega kraja, naj amm prej p We ca pojasnila. Ji Jugusla »Ue bo prlpug^nlb ▼ prlbodnJlJ treh letih, od 1. julija 19*24 napr» rtako leto po «71 priseljence?.
AmerWkl drSavlJanl pa ta mora J dobiti sem Sene tn otroke do 18 b ta brea. da bi bUl Šteti t kvoto 7 rojene osebe se tndl ne Štejejo
kvoto. StariSl in otroci oO IS	S-
21. leta ameriških državljanom	p
Imajo prednost r kvoti. Pliita	a pojasnila.
Prodajamo vnane liste m tir pr«
fe; tudi nr^ko Trsta aamorej« J» toslovmul sedaj potovati
Frank Sakser State Sank
12 Cortlandt 8t..
Nfrw York
VDOVEC 37 LET STAR
m' /i di seznaniti s Sloveniko od 30 do 40 let staro, tudi vdova /. enim ortrr<kom ni i^ključ-eaia. Andrej Kršinar, Valley, Wash.
$1000.00 DAM ONEMU.
ki mi doicaže. -da sem jaz Ali kdo v moji družini naznanil JOK GORCA. Rojaki, poduioite se te orilike. da bo konec b» sedreenja.
Lovrenc Zakrajšek, 834 Hutbard Ave., Elkhard, Ind.
Kje se nahaja moj sin ANTON KaŠIR. rojen leta 1901 v Borovnici na Kranjskem; je sr d-nje postave in kostanjevih law. Dne 11. seiptembra je sel z doma ob 6. zvečer in je imel na sebi plavo srajco, «ive hlaee. klobiik pa rjave čevlje; bil je bretz reJceJca. Ker se bojim, da se mu je um zniraeil. zato prosim. ceoijem? rojaike. če kdo kaj ve o njesm, da mi poroča in javi njegov naslov, za kar mu bom zeio hvaležem. — Anton Kosi, Box 332, Library, Pa. (4x 26,26^8,29)
[Prav vsakdo-
i kdor kaj išf) kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav rsakdo priznava, da imajo Čudovit UBpok —t
MALI OGLASI
It "O lat Naroda"
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce bi e-brtnike, pri katerih kup« jete ali naročate in ste « njik postrežbo ndovoljni. da oglai jejo ▼ listu "Gla* Karoda". 0 tem boet* ▼stregli vsem«
Uprava "Glas Karoda'
VB
KOJAK1, NAROČAJTE 8B NA 4 G LAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI* DNEVNIK V ZDRUŽENIH DB&AVAH.