I teto XIV. 1 1 štev. 103 reiEPON UREDNIŠTVA: 25-67 ! UPRAVE: 25-67 la 2S-67 POSLOVALNICA CELJE. PreSernova 3. tel. 280 °ostnt Čekovni račun 11.409 Maribor, sreda 8. maja 1940 NAROČNINA NA MESEC j Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, j dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din Cena j din 1.— j Razmerje med zavezniki in Italijo Nasprotujoče si vesti o angleški akciji v Rimu — Govorice o Chamberlainovem pismu Mussoliniju, angleški zahtevi po izjavi o stališču Italije in novem sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem — Glasovi tiska Proti govorjenju o latinskem bratstvu RIM, 8. maja. Stefani. Vesti, ki so krožile, da je angleški poslanik Percy Lorralne takoj po prihodu v Rim stopil v pogovore s Cianom in Mussolinijem, se ne potrjujejo. Verjetno pa je, da bo angleški državnik poiskal čimprej stik s fašističnimi voditelji ter v kratkem času obiskal tudi Mussolinija. V političnih krogih so mnenja, da je Percy Lorraine dobil važna navodila angleške vlade, ki jih naj sporoči Mussoliniju. Govore celo o predaji Chamberlainove poslanice duce-iu. Na angleškem poslaništvu na vse te govorice ne dajejo pojasnil. Vsa pažnja politikov je pa usmerjena na Chamberlainov govor v parlamentu. Čeprav hočejo v Rimu v polemičnem tonu razpravljati o namerah zaveznikov, vendar to pot priznavajo, da je govoril Chamberlain odkrito in jasno o operacijah na Norveškem in da se čvrsto nadeja uspehov v nadaljevanju vojne. Posebno naglašajo besede, ki jih je angleški premier izrekel glede položaja na Bližnjem vzhodu. V Rimu podčrtavajo angleško zvezo z Egiptom in Turčijo ter razporeditev angleških pomorskih sil v Sredozemlju. Mnenja so, da je hotel Chamberlain s tem posebno opozoriti Rim. Nov sestanek Mussolini-Hitler? RIM, 8. maja. Exchange Telegraph. V mednarodnem tisku so se razširile vesti, da je angleški veleposlanik sir Percy Lorraine prinesel italijanski vladi noto Anglije, v kateri zahteva, da Italija do 16. L m. izjavi, ali se še smatra za državo Izven vojne ali ne več. Te vesti so bile takoj nato odločno demantirane z italijanske strani, se pa kljub temu še dalje vzdržujejo. Spravljajo se posebno v zvezo z drugo vestjo, ki zatrjuje, da se bosta Mussolini in Hitler za binkošti znova se- šla, in sicer nekje da nemškem ozemlju, najbrže v Inomostu. Na tem sestanku naj bi se znova manifestirala trdnost osi Rim-Berlin, obenem pa naj bi se storili tudi dokončni sklepi glede vprašanja posega Italije v vojno na strani Nemčije. Vendar trdijo te informacije, da bo Italija po tem sestanku v veliki kampanji napovedala vse svoje zahteve, preden bo dejansko stopila v vojno. Vse to doslej še ni potrjeno ne z nemške ne z italijanske strani. RIM, 8. maja. »Giornale d’Italia« demantira razne francoske vesti o' nekih skrivnostnih italijanskih načrtih na evropskem jugovzhodu, s katerimi naj bi se opravičile zavezniške vojne priprave na Sredozemlju. V zvezi s tem pa pravi Ust dalje: Koncentracija angleškega in francoskega brodovja na Sredozemlju Je bila spremljana po raznih prijateljskih nasvetih, a obenem tudi po alarmantnih napovedovanjih in grožnjah. Tako je bilo Italiji nasvetovano, naj ostane še nadalje v položaju nevojskujoče se države, ker bi zašla sicer v nevarnost, da bi bila zaprta v Sredozemsko morje. S francoske st-ani se priznava, da mora Italija računati s francosko-angleško. hegemonijo na tem morju, noče se pa priznati, da bi njen nastop za osvoboditev iz tega položaja bil za njo potreben in koristen. Zaradi tega Francozi nimajo nobene pravice več sklicevati se na neko tatinsko bratstvo, kajti Italija bo postopala samo tako, kakor ji bodo nalagali njeni lastni interes«'. Italijanske obtožbe proti zaveznikom RIM, 8. maja. Diplomatski urednik agencije Stefani javlja, da je treba poudariti osamljene glasove v francoskem in angleškem tisku, ki obsojajo stališče Pariza in Londona do Italije. V Angliji priznavajo nekateri listi, da je večina tiska že od abesinske in španske državljanske ■vojne sovražno razpoložena do Italije. Angleška vlada je storila vse, da bi sprožila padec fašističnega režima. Podvzete Nadaljevanje vejnih operacij na Norveškem Neme! poročajo, da so dosegli pri pohodu proti severu mesto Mosjoen — Angleško poročilo o operacijah pri Narviku — Lokalni boji norveških čet z Nemci NEMŠKO POROČILO BERLIN, 8. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo javlja: Pri Narviku se položaj doslej ni izpremenil. Nemška letala so napadla angleške kolone z bombami in strojnicami in jih razgnala. Neka pred Narvikom zasidrana križarka je bila zadeta z bombo, neko letalo znamke Suti-derland je pa bilo zbito. V smeri iz Nam-cosa in Oronga proti severu napredujoče čete so dosegle Mosjoen. Naše podmornice so potopile v Skagerraku neko sovražno podmornico. Pri poizkusu sovražnega napada na Nemški zaliv sta bila sestreljena dva angleška bombnika. Na zahodni fronti nobenih dogodkov. ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 8. maja. Reuter. Po poročilih iz Norveške se boji pri Narviku nadaljujejo kljub neugodnemu vremenu, ki še vedno traja. Zavezniškim četam se je posrečilo zavzeti nekaj postojank, ki so jih doslej držali v svojih rokah Nemci. Sovražni letalski napadi so bdi z uspehom odbiti. Norveške čete se z uspehom upirajo nadaljnjemu prodiranju Nemcev proti severu. LONDON, 8. maja. Havas. Z uradnega mesta zatrjujejo, da ni v zalivu Narvika niti ene nemške vojne ladje. NORVEŠKO POROČILO NEKJE NA NORVEŠKEM, 8. maja. — Reuter. Komunike norveškega vrhovnega poveljstva javlja: V dolini Laterg ni bilo bojev. Pri Gratangeru in Leigastingu so se norveške čete vkopale v zakope. V Gaudalu smo ustavili prodiranje sovražne kolone. Neko nemško letalo je bombardiralo lokalni parnik »Holden«. Ubitih je bilo šest oseb, med njimi tudi kapitan ladje. Ostali člani posadke so se rešili, med njimi so trije ranjenci. Parnik je uničen. VEČJA AKTIVNOST NA ZAHODU PARIZ, 8. maja. Havas. Na zahodni fronti je bilo na odseku zahodno od Vo-gezov opaziti večjo aktivnost sovražne ar tiljerije. so bile sankcije proti Italiji, s katerimi je hotela Anglija odrezati trgovinske stike Italije z ostalim svetom. Angleži so zdaj primorani, da plačajo svoje grehe iz preteklosti. Francija in Anglija sta že od ver sajskega miru dalje grešili na račun Italije. Francoski in angleški tisk še danes nadaljuje z netočnimi vestmi o pravem razpoloženju in gospodarskem stanju Italije. Hitler — švedski kralj Gustav STOCKHOLM, 8. maja. DNB. Vodja In kancelar Nemčije Adolf Hitler ter švedski kralj Gustav sta izmenjala pismi, v katerih je bilo z obeh strani naglašeno, da Želita ostati Nemčija In Švedska v prijateljskih in miroljubnih ednošajih. Vsebina pisem ni bila objavljena. STOCKHOLM, 8. maja. Reuter. Kakor se izve, je do izmenjave pisem med Hitlerjem in Gustavom V. prišlo na iniciativo Švedskega kralja. Posvetovanja o tem so se začela že 15. aprila, ko je bila švedska še v zelo težkem položaju. STOCKHOLM, 8. maja. Stefani. Izmenjava pisem med Hitlerjem in švedskim kraljem Gustavom V. je Izzvala med narodom val optimizma. Vsi švedski vrednostni papirji so naglo poskočili. PREBIVALSTVO ARGENTINE BUDIMPEŠTA, 8. maja. Havas. Po statističnih podatkih šteje Argentina 13 milijonov 120.753 prebivalcev. Zamiki žele prehod čez Bolgarijo CARIGRAD, 8. maja. DNB. Turška Uradna Anatolska agencija poroča iz Sofije, du je Anglija storila pri bolgarski vladi korake, po katerih naj bi Bolgarija dovolila v primeru potrebe prehod zavezniških čet čez svoje ozemlje. Turški parlament je sprejel zakon o razglasitvi obsednega stanja v primeru potrebe nad vso državo. Vlada je dobila za ta ukrep en mesec veljavno pooblastilo. Razpoloženja je v Turč!ji zelo alarmantno. Odločilna diplomatska akcija se pa pričakuje za danes, ko se vrneta v Ankaro angleški poslanik, ki se je mudil v Sofiji, in turški ministrski predsednik Inonti. SOFIJA, 8. maja. DNB. Ministrski pred. sednik Filov je sprejel angleškega poslanika. Razgovor je trajal nad dve url. Zve. čer je priredilo turško poslaništvo sprejem, kateremu so sprisostvovali tudi mini strskl predsednik Filov, šef bolgarskega generalnega štaba, predstavniki vojnih In civilnih zastopstev Anglije, Jugoslavije, Romunije in Francije teid pa p zahtevalo čez Madžarsko LONDON, 8. maju. Exchange Teie-gr&p!i. Po poročilih Iz Budimpešte je !|P'P-a vinila poslala madžarski zahtevo, J!i\ kfcii.-rf naj bi Madžarska dosolila v Pimpc,, potreba svoboden prehod nem-h čut Čez Svojo ozemlje. Po isti vesti v! la v Budimpešti to zahtevo odločijo o ‘ r -'fn. stoječ na stališču, da bi tako kov,-.*/-. :J pomonPo opustitev popolne V o’, v |ta{erj hoče vztrajati za Jl‘*o casio. V zvezi s tem se pričakuje, VS, da bodo izdani na Madžarskem posebni obrambni ukrepi in da bo razglašeno tudi obsedno stanje. Doslej te vesti še ni bilo mogoče kontrolirati. Prva priprav?'eraost v Bukarešti BUKAREŠTA, 8 maja. Havas. Sinoči so bili v prestolnici izvode n prvi ukrepi oaslvnc zračne ob-ambe. Mesto je bilo v lemi, promet ustavlj.n. Nad prestolnico so krožila izvidniška letala. Varnostni ukrepi v Holandiji HAAG, 8. maja. Ass. Press. Napetost zadnjih dni s splošno negotovostjo je povzročila, da je tudi Holandija segla zopet po ukrepih najstrožje pripravljenosti za vsak primer. Ustavljeni so vsi vojaški dopusti in na mejo so bile poslane okrepitve. AMSTERDAM, 8. maja. Havas. Sinoči so bile telefonske zveze Holandske s tujino pretrgane. Davi ob 8. so zvezo znova vzpostavili. VVASHINGTON, 8. maja. Havas. Holandska vlada je naročila svojemu posla- niku v USA, da izvrši vse plačilne naloge v tujini v primeru izrednih prilik v domovini. Ta odlok spravljajo v zvezo z alarmantnimi vesti, ki prihajajo iz Holandske. Holandski poslanik je obiskal ameriškega zunanjega ministra. Neka odlična osebnost je izjavila, da je ta korak holandske vlade dokaz, da se bo država branila, če bo napadena. Nemčija je skušala po Arne riki razširiti mnenje, da s« Holandska ne namerava upreti eventualnemu vpadu vanjo. Zadnja dejanja to odločno zanikajo. TtmoSenko zamen a! Vorošilovs BERLIN, 8. maja. DNB. Dosedanji ko-mLar narodne oorambe, Vorošllov, Je ime noyan za podpredsednika sovjetskih komisarjev in predsednika odbora narodne obrambe. Na mesto komisarja narodne obrambe je imenovan general Timošen-ko, dosedanji poveljnik moskovskega vojnega okrožja. jem, da je netočna vest o odhodu ronnui-skih generalštabnih častnikov na posvet v Ankaro. ROMUNI DEMANTIRAJO BUKAREŠTA, 8. maja. Stefani. Pooblaščena osebnost je izjavila novlnar- MAD2ARSKI PARLAMENT ODGODEN BUDIMPEŠTA, 8 maja. Havas. Po izglasovanju davčnega zakona je odšel par iament do 21. t. m. na. počitnice. ODLIKOVANI LETALCI LONDON, 8, maja. Havas. Letalsko ministrstvo je objavilo imena II letalcev, kj so se v zadnjih bitkah odlikovali. zati® •*' * • Pojasnila o akcejt na Norveškem kr-iika s strani opozicije LONDON, 8. maja. Reuter. Za včerajšnjo.sejo spodnje zbornice je vladalo izredno veliko zanimanje, posebno za govor ministrskega predsednika C h a m-berlaina, ki je pričel govoriti ob 16.48. Uvodoma je dejal, da je hotel govoriti že pretekli četrtek, toda tedaj še ne bi bil mogel podati popolnega poročila o Norveški. Razen tega je moral molčati, da ne bi izdal stvari, ki so bile v zvezi z vojaškimi operacijami. Nato je Chamberlain izrazil priznanje sposobnosti in odločnosti vojne mornarice ter vojske, ki je v eni sami noči lahko izvedla umik zavezniške vojske z Norveškega, ne da bi imela kake izgube. Ker bojnih ladij, ki so spremljale umik čet, ni ščitilo letalstvo, so se morale proti 50 nemškim bombnikom braniti same, zato se je treba zahvaliti sreči, da sta bila potopljena samo en angleški in en francoski rušilec, »Afridi« in »Bison«. Na samem Norveškem so pokazale čete veliko junaštvo, kajti sovražnik je bil v ogromni premoči. Dalje je govoril Chamberlain o kritiki, ki je bila izrečena in o zahtevah po ožjem vojnem kabinetu ter dejal, da ne bi bilo prihranjenega nič časa in tudi ne bi bilo hitrejših sklepov, ako bi imeli tak mali vojni kabinet. Sicer pa bo imel Churchill sedaj posebno nalogo vrhovnega nadzorstva nad bojnimi operacijami. Umik z južnega Norveškega se ne more primerjati umiku z Galipolja med svetovno vojno. Na Norveškem ni bilo večjih zavezniških čet. Bila je ena sama divizija. Tudi izgube na moštvu in materialu niso bile velike. Nemci so imeli dosti večje izgube na ladjah, transportnih parnikih, letalih in moštvu. Pač pa je treba AMSTERDAM, 8. maja, Ass. Press. •— »Hamburger Fremdenblatt«, ki ima teshe stike z nemškim zunanjim ministrstvom, piše, da je mogoče po nekih znakih sklepati, da stoji Evropa v večeru pred usodnimi dogodki, ki bodo odločili • o tem, ali se bo vojna razširila na ves kontinent In zajela tudi države, ki so doslej mislile, da so pred vojno vihro vame. List pravi, da se je Angliji posrečilo razširiti paniko na južnovzhodno Evropo. Razen tega se pričenja vmešavati v evropske dogodke tudi Amerika. Ob koncu pa trdi list, da bodo vsi sovražni poizkusi napadov odbiti ne samo s strani Nemčije, am- V EGIPTU SO SAMOZAVESTNI . KAIRO, 8. maja. Havas, Predsednik vlade Maher paša je predstavnikom tiska dejal, da je varnost Egipta zagotovljena. Egipt ni izpostavljen nobenim iznenade-nh.ni. Izmenjava blaga s tujino se vrši povsem normalno, ladje plovejo v vse smeri. Posebno zadovoljive rezultate kaže trgovina z bombažem. Vt) »NA ŠKODA NA FINSKEM HELSINKI, S. maja. DNB. Vojna ško- priznati, da so doživeli zavezniki neko j izgubo prestiža in da se je pojavilo pri prijateljih nekoliko malodušja, toda stvari ne smemo prikazovati slabše, kakor sp. Francija je postala še bolj odločna in Turčija neomajna. Po koncentraciji zavezniškega bojnega bredovja je postal tudi položaj na Sredozemlju mirnejši. Govoreč podrobno o operacijah na Norveškem, je Chamberlain dejal, da so se vsi zavedali, da bi bilo zavzetje Trond-hjema težka naloga. Najhuje je bilo to, da zavezniki niso imeli na razpolago letališč. Razen tega so silili Norvežani k nagli akciji, naglašujoč, da je tam središče vlade in kralja. Nato je orisal tehnične težkoče, ki so se postavile na pot zaveznikom. Zavezniki so menili, da bodo zadostovale, razmeroma male sile, da pripravijo položaj za dovaženje novih, ki naj bi prišle postopoma za njimi. Toda nemške okrepitve so prihajale prenaglo. Osvojitev Trondhjema bi bila zahtevala veliko čet, orožja in žrtev. Toda z opustitvijo južne Norveške se boji niso končali, ampak le. prenesli na sever. Velik del Norveške je še vedno v norveških rokah in tam sta tudi. vlada in kralj. Zavezniki bodo v boju na njihovi strani. Ob koncu je Chamberlain izrazil svoje neomajno prepričanje o končni zmagi zaveznikov. Po Chamberlainovem govoru sta kritizirala vlado in vodstvo voditelja opozicije A 111 c e in Sinclair. Oba šta naštevala dosedanje neuspehe in zahtevala energičnejše vodstvo. Debata se bo nadaljevala. LONDON, 8. maja. Reuter. V nadaljevanju svojega govora v parlamentu je Chamberlain naglasil, da zavezniki, če bi pak tudi Italije, pa naj bi se pojavili kjer koli že. PARIZ, 8. maja. Havas. V zadnjih dneh se vodi po nemškem tisku in radiu ostra kampanja v zvezi z evropskim jugovzhodom in Sredozemljem. Položaj se prikazuje tako, kakor da bi stali neposredno pred novimi dogodki in bi vsak trenutek lahko nastale nove sovražnosti. Ker se je vodila v Nemčiji taka kampanja vedno pred raznimi nemškimi akcijami, se je treba vprašati, kakšne cilje zasleduje sedanja. Zato je potrebna previdnost in čuječnost. da, prizadejana Finski, se ceni na 1.7 milijarde finskih mark. V tem je všteto premično in nepremično imetje, poškodovano od vojne. Na premično imovino odpade od te vsote 500 milijonov mark,-ki se nanaša največ na uničena skladišča raznega blaga. POVODNJI V IRAKU BAGDAD, 8. maja. Havas. Zaradi vc-Mkih poplav Evfrata so pretrgane vse zveze med Bagdadom in Basro-, j razpolagali s še večjimi silami, ne bi mogli prehiteti Nemcev. Siguren sem. da ne bo nihče predpostavljal, da smo mi nameravali kdaj koli okupirati Norveško. Po nemškem vdoru se nam je posrečilo uspešno napasti sovražnika. Angleške čete, namenjene za Finsko, so bile le deloma zadržane v Angliji, njih glavni del je bil poslan v Francijo. Pošiljanje čet na Norveško je bilo vezano na najbližja angleška pristanišča, zato se vojska, namenjena za Finsko, ni mogla iz Francije naglo prepeljati na- Norveško. ODMEV V FRANCIJI PARIZ, 8. maja. Havas. Pariški tisk posveča poleg Chamberlainovega govora veliko pažnjo zadnjim varnostnim ukrepom holandske vlade. Posebno pobija lažno propagando Nemčije glede izmišljenega telefonskega pogovora med Chamberlainom in Reynaudora. Govor Chamberlaina je naletel na enodašen odmev, da je treba vojno z v^o hrabrostjo nadaljevati do končne zmage. Blumova zahteva, da zavezniki z vso. kopno in pomorsko silo prisilijo nasprotnika k tlom, je naletela v javnem mnenju na živahno odobravanje. Angleško javno mnenje niti malo ne misli, da je z norveško potezo partija izgubljena. Nasprotno, iz nje je vzet dober nauk za prihodnje dni. ODMEV V AMERIKI WASHINGTON, 8. maja. Reuter. Cham berlainov govor je napravil vtis, da bo premier s svojo stranko, ki stoji zvesto za njim, prebrodil vse težkoče. Nova pooblastila, ki jih je sprejel Churchill, so bila tu sprejeta z velikim zadovoljstvom, čeprav so določeni krogi mnenja, da je bila ta poteza narejena zato, da se ustavi napad opozicije. Kohtova zahvala Angležem LONDON, 8. maja. Havas. Norveški zu nanji minister Koht je snoči govoril v radiu angleškemu narodu. Poleg ostalega je dejal, da »dobivajo Norvežani iz vseh strani Anglije stalno izraze simpatij v naj težjih dneh. Iskreno se zahvaljujem za naklonjenost Angležev, ki jih vežejo, z Nor vežani isti interesi, iste ideje. Norveški narod je postal člen zaveznikov, na katerega se je lahko zanesti, da se bo boril do zadnjega diha, dokler ne bo napadalec premagan.« ROOSEVELT ŠE NI PREJEL PAPEŽEVE POSLANICE WASHI1NGT0|N, 8. maja. Havas. Na isestanku z novinarji je Sumner Wel!es •potrdil, da Roosevelt še ni prejel nikake ^poslanice sv. očeta. Glede konferenc Roosevelta v Beli hiši ni hotel dati Wel-les nobenih pojasnil. DOGODIVŠČINA Z NORVEŠKEGA LONDON, 8. maja. Havas. Neki mornar, ki je dospel v London, je bil priča okolnostj, ko je skupina 18 angleških vojakov po izkrcanju na norveško obalo prodrla v notranjost in naletela na 45 nemških padalcev, ki so se pravkar pripravljali, dvigniti v zrak neko postajo. Angleži so presenečene Nemce napadli in jih prisilili ik predaji. Vseh 45 nemških ujetnikov . so Angleži izročili .norveškim četam. PETAIN V PARIZU PARIZ, 8. maja. Havas. Francoski poslanik v Madridu maršal Petain je prispel v Pariz in bil včeraj v daljšem razgovoru pri ministrskem predsedniku Reynaudu. AMERIŠKE POMORSKE VAJE NEV/ YORK, S maja. Reuter. Na zahtevo glavnega poveljnika vojne mornarice Rihatdsorta bo ostala vojna mornarica USA po velikih manevrih v Tihem oceanu še nadalje na Havajskih otokih. Le 25 vojnih ladij bo odplulo s Honolula v Kalifornijo. Ostale ladje bodo izvedle še taktične manevre. Sodijo, da je ta sklep mor narice izveden zaradi stališča, ki ga je zadnje čase zavzela Japonska glede holandskih kolonij. Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno in vetrovno, vreme. Temperatura se ne bo mnogo spremenila. Včeraj je bila najvišja toplota 13.8, danes najnižja 0.5, opoldne 11.0. Padavin je bilo včeraj 10.7 mm '>j ili w V & © vedstva , V kraljevem imenu so kr. namestniki odlikovali senatorja HSS inž. Avgusta K o š u t i č a in glavnega tajnika HSS, dr. Jurija K r n j e v i č a z redom Jugoslovanske krone I. stopnje. Z redom sv. Save 1. stopnje sta bila dalje odlikovana senatorja SDS, predsednik izvršilnega odbora stranke Večeslav Vilder ter glavni tajnik SDS, Sava K o s a n o v i č. Z istim ukazom je bila odlikovana cela vrsta višjih uradnikov in načelnikov banske uprave banovine Hrvatske. Včeraj je imel dr. Maček daljšo konferenco s predsednikom vlade Cvetkovičem. Sprejet je bil tudi pri knezu namestniku Pavlu. Predsednika KDK je nato obiskala večja deputacija vseh političnih skupin iz Vojvodine, ki jo je vodil prvak SDS, dr. Duda Boškovič. Deputacija je ostala precej časa pri dr. Mačku, nakar je obiskala še ministra dr. Smo-Jjana. .Prav tako je dr. Mačka obiskalo štiričlansko odposlanstvo levičarske skupine Demokratske stranke, ki je obvestila podpredsednika vlade o svojem memorandumu, izročenem Milanu Grolu. V Beograd so prispeli včeraj tudi člani »Seljačke Sloge« iz Zagreba, ki so oblečeni v narodne noše korakali po Beogradu. Svirajoč na tamburice so popoldne obiskali dvor, kjer so se vpisali v dvorno knjigo. Sprejel jih je minister dvora Čo-lak Antič, nato pa ministrski predsednik Cvetkovič in dr. Maček. G. ECIekl se poslavlja od „Novin'* »Novine Slovenske Krajine« z dne 5. maja t. 1. prinašajo na uvodnem mestu pismo znanega voditelja prekmurskih klerikalcev g, Jožefa Klekla, ki že nekaj časa boleha, naslovljeno novemu uredniku, lendavskemu kaplanu g. Camplmu, »dragim naročnikom in vsem Slovencem Slovenske Krajine«. V pismu sporoča g. Klekl, da odlaga, kakor je bil napovedal že v 1. letošnji štev., uredništvo na praznik Marijinega Oznanjenja (letos 1. aprila nam. 25. marca), na praznik, s katerim je pred 27 leti z »Novinami« začel. Začasno je prevzel uredništvo s pristankom apostolskega administratorja Prekmurja, knezoškofa dr. Tomažiča, g. Ivan Camplin, do nedavnega izseljenski duhovnik v Franciji. Kot testament sporoča g. Klekl dvoje: »l.*pod Marijinim varstvom gostokrat trkajte na tabemakl, da dobite Njegovo moč, ki v maloj hostiji prebiva; 2. večkrat se obrnite na naročnike potom širitelov, da zveste, ko želejo.« — Ko bo civilna oblast potrdila nedavno osnovano Kat. tiskovno društvo, bo g. Klekl še letos na kak Marijin praznik »Novine«, »'Marijin list« in »Ka-lendar srca Jezusovega« temu društvu izročil tudi v last. — V »Novine«, ki so bile doslej pisane v narečju, pod novim urednikom čedalje bolj prodira knjižita slovenščina, a tudi ton pisanja ni več toliko oseben, patriarhalen in jedek, kakor1 je bil doslej. Naša delegacija pri Statinti in Molotovu Kakor poroča iz Moskve ljubljanski »Slovenec«, je našo trgovinsko delegacij0 sprejel komisar za zunanje zadev Molotov, dne 2. maja pa Stalin. MoskffVsko časopisje naglasa, da pogajanja ugodno potekajo. Moskovski politični krogi °e skrivajo, da želijo z Jugoslavijo tudi diplomatsko obnovo, kar bi imelo za posledico, da bi bile razne politične in vojaške organizacije ruskih beguncev v Ju-goslaviji razpuščene in da bi carsko diplomatsko zastopstvo s poslanikom Strandmanom v Beogradu moralo prenehati. V Moskvi naglašajo potrebo letalske zveze Zagreba, Beograda, Sofije m Odese z Moskvo. Na čast naši delegaciji je bilo prirejenih več slovesnosti, na katerih so sc vrstile ljubeznive besede. Politični sovjetski krogi naglašajo, da bi se z vzpostavitvijo diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Moskvo položaj na Balkanu mnogo izpremenil, ker bi se med dosedanje tekmovalce vrinila tudi Rusija-* ■ • u. Napovedovanje o važnih dogodkih Angleški vojni minister o Norveški LONDON, 8. maja. Reuter. V govoru, ki ga je imel vojni minister S t a n 1 e y v .parlamentu, je naglasil, da bodo zavezniki ostali preko severne Norveške v stiku s Švedsko. Minister je pojasnil, zakaj so bile čete, namenjene svoj čas na Finsko, porazdeljene k ostalim edinicam, angleške in francoske vojske. Vojaški krogi niso računali, da se bodo Nemci izkrcal! tudi na zahodnem Norveškem. Tromihjem in Bergen sta bHa zaščitena z najtežjimi topovi, zato so menili, da Nemci ne bodo mogli vanje. Bergen so zasedli z dvema lahkima križarkama, Trondhjem z nekaj ritšHci. Šele kasneje je prihitela na pdnnoč večja križarka. Kakor- tir, tako tudi pred Oslom niso norveške baterije in ladje nudile posebnega odpora. Gotovo niti en član visokega doma ni računal s tem, da je tako velik del norveškega v naroda zastrupljen s tujo propagando. Pravijo, da smo zaradi neuspeha no Norveškem mnogo izgubili na prestižu. Kaj bi pa bilo, če bi sploh ne pod vzeti te akcije? Nemci so posedanje srednje Norveške plačali z velikimi žrtvami. Računali so, da bodo v enem, dveh dneh posedli vse te kraje. Vojaški činitelji so takoj obrnili glavno pažnjo na Trondhjem in Narvik, ki je važna prometna točka s Švedsko. Pri Trondhjemu smo izbrali najprimernejši točki za izkrcavanje, Andalsnes in Namsos. Pod najtežjimi prilikami je bilo tu treba izkrcati čete, zastražiti okolico in poslati hitro pomoč v notranjost. Norveški poveljnik je odkrito dejal, da se bo boril le, če*bo pomoč takoj tu. Pod takšnimi okolnostmi se ne more zameriti našim poveljnikom, če niso mogli organizirati sistematičnega pohoda, čeprav so prodrli globoko k Doinbasu in dalje. Dva naša bataljona sta se borila brez vsake zveze z zaledjem in se srečno vrnila k vkrcanju. Če bi imeli dovolj težkih topov In letal, bi pristni sovražnika k umiku. Izgube v operacijah na Norveškem so bile znatne, vendar ne tolikšne, če se računajo okol-nosti bojev. iConference, depučactfe, sprejemi v prestolnici Strategija Sredozemlja Geopolitične smernice in razporeditev sil v Sredozemskem morju — Problemi obrambe in napadalne tehnike posameznih oporišč — Mediteran, ključ raztegnitve sedanje vojne m / Vv/ SV1CACSKE URE VSEH VRST - PO KONKURENČNIH CENAH - V VELIKI IZBIRI <=n3 ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI (JUVEU), JEDILNI PRIBORI I.T.D. ©/o NAKUP DRAGIH KAMNOV, VSAKOVRSTNEGA STAREGA ZLATA IN SREBRA PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH, OZIROMA SE VZAME TUDI V PROTIRAČUNI L3UBUANA, Tycševa cesta št. 2 Hotel Slon = Telefon 5t^31-49 ladje z oporišč, ob tirenski, sardinski,, ligurski, toskanski in kampanjski obali1.. Italijani so močno utrdili tudi Panteleri-. jo, med Sicilijo in Tunisom. Letala imajo ^Sicilije-na Malto le 70,, s Sardinije-V'seve mo Afriko 160, do-GŽbraltarja 750-milj. •poleta. Cap Verdi, Azori, Portugalska V Rimu računajo, da bi se Francozi* in- kama v^timeri^.sixspdaipogjHe4 za%^ (a$odsk6kVv sovražno-ozemlje. Po&r1 'jega* ima; Italija! V'veliki meri, nasp^ditap ' jefpas;- zaledje. zavezniških r> postojanke aak) obsežno, neposrecmo pokesano ierj-nudi ^možnost nagle tkiba^e^čSjsieškegaflt^or i drugega materiala. Rimski; imperij,, raztegnjen od;Brenneriaž (b>flndiisfcegat oceana, »sekata« dve* živlie;niski, prečničit andskega imperija: GlB^Jtar-Maita-Giper-Suez in /deksandrija-Siidan-K-enea, ob V zadnjih dneh znova stopa v ospredje zaostreno vprašanje ravnotežja velesil v Sredozemskem morju. Dogodki, ki so se odigravali za kulisami diplomacije, na-glašajo že sami po sebi velik geopolitični pomen dinamičnega področja na jugu Evrope. Angleški kralj Jurij, Roosevelt in sv. oče so v zadnjem hipu posegli vmes, dobro se zavedajoč, da bi lahko plameni sovraštva na katerem koli kraju Sredozemlja sprožili splošno evropsko, ato ne svetovno vojno. „Mare nostrum" Italije Pogostoma se sliši, da je Sredozemsko morje življenjski prostor, »Mare nostrum« Italije. Matična zemlja rimskega imperija ima dejansko osrednjo lego v bazenu in Rim si stalno prizadeva, zbuditi in obnoviti v narodu tradicionalni ponos na mornariško slavo nekdanjih Benetk, Genove in Amalfija. Od tod veliki napori Mussolinijeve vlade, ki je zgradila mogočno vojno ladjevje in udarno vojno le-taJstvo, med najmočnejšimi tovrstnimi Silami v Evropi. V, Sredozemskem morju ne more biti prostora za dva imperija. Ali britanski ali rimski, tretji ni mogoč. Če bi ne bik) italijanske zračne sile, bi Anglija sama še dominirala s svojim vojnim brodov-jem v Sredozemlju. Zahvaljujoč premoči V zraku, lahko italijanska vojna mornarica v primeru potrebe pretrga promet med vzhodnim in zahodnim delom Sredozemskega morja. V trikotu med Sardinijo, Tunisom in Sicilijo bi bila italijanska mornarica z letalsko pomočjo gospodar položaja. Malta se bi težko obdržala, preblizu je letališčem na Siciliji, od koder lahko prilete italijanski bombniki v nekaj urah in sejejo smrt. iY italijanskih rokah bi pa imela Malta zelo važen stra-tegičen pomen za zvezo z Libijo. Posest Libije pa daje Italiji možnost, da po kopnem ogrozi sam Egipt dn Suez, katerega posest je za zaveznike življenjskega pomena. Iz Bengasija in Cirenajke, kjer ima Italija velika, moderna letališča, bi dosegli bombniki brez posebnih naporov Aleksandri jo, Kairo in Sueški prekop. Pod zaščito letal, s pomočjo tankov in motoriziranih 'divizij pa italijanska pehota teoretično tudi lahko doseže 300 km oddaljeni prekop. Zavezniki se zavedajo tega. Zato njihove velikopotezne priprave, ko so zbrali ob Nilu in v Siriji mogočno kolonialno vojsko, v Aleksandriji in Haifi pa močno ladjevje in eskadre vojnih letal. Vettk pomen Egipta Egipt je za Italijane prav tako važen kakor za Angleže in Francoze. Anglija drži s Suezom svoj »Imperial Way«, Egipt je formalno še vedno pod njeno vojaško kontrolo. Carigrajska pogodba o Suezu, ki so jo 29. oktobra 1888 podpisale Anglija, Francija, Italija, Avstro-Ogrska, Rusija, Nemčija, Turčija, Španija in Holandska v prvi točki sicer pravi, da »mora biti prekop tudi v vojni prost za plovbo vseh držav ter da ga nihče ne sme blokirati. Prost mora ostati celo v Primeru, če bi se Turčija (Egipt je tedaj spadal pod turškega sultana) zapletla v Vojno.« Po pogodbi 26. avgusta 1936 sta Da angleška in egiptska vlada sporazumno določili, da prevzameta njuni vojski Varnost nad prekopom. Tako je prekop dejansko prešel v roke angleške vojske, ki je vzdrževala tu v miru 10.000 mož in 400 letal ter zgradila strategične ceste in dvotirne železnice ne le ob kanalu, temveč tudi skozi Egipt, Sudan in Kenijo do Indijskega oceana. Po teh prometnih žilah dovodnicah je mogoče v kratkem času prestaviti v Nilovo ustje velike ftmožine človeškega in drugega materiala Za obrambo vzhodnega Sredozemlja. Halfa, Akab, Tripoli, Ciper Izredno važnost za Angleže in Francoze imata tudi Haifa in Tripoli. Tu se končavajo petrolejske cevi iz Mosula. manj pomembno strategično oporišče je Akab ob Sinajskem polotoku v za-Hvu Rdečega morja, ki so ga Angleži pročno utrdili. Četrta oporiščna postojanka Angležev je 280 milj od Aleksan- drije oddaljeni otok Ciper, za katerega je angleška javnost že za časa zasedanja Abesinije terjala, da se utrdi in pripravi za veliko mornariško in letalsko bazo. Od tod se lahko preseka pot sovražnim ladjam k Suezu, uspešno zaščiti vsa egiptska, palestinska, sirijska in turška južna obala, če bi Ciper prešel v druge roke, bi izginila angleška premoč v vzhodnem Sredozemlju. Tega se Angleži zavedajo, zato so že v abesinski vojni računali z oporišči na Grškem, kjer naj bi postavili protiutež italijanskim bazam na Dodekanezu, ki neposredno ograža angleške postojanke na vzhodu Sredozemlja. Italijanski Dodekanez in Grčija Italija je Dodekanez močno utrdila. Zgradila je na njem velika gnezdišča za mornarico in moderna letališča. Od tod imajo njih letala pred nosom turško obalo, 450 milj je do Haife, 350 milj do Aleksandrije. Ako bi se zaveznikom v primeru vojne posrečilo zasidrati se v grških lukah, bi bila udarnost Dodekane-za seveda oslabljena. Grčija ima prvorazredna pomorska zatočišča v Pireju, Salamisu in Solunu. Drugorazredne baze so Krf, Argostolion v Kefaloniji, Preveša, Korint, Patras in Suda na Kreti, ki je po velikosti čet/rti otok v Sredozemlju. Gospodar navedenih oporišč bi lahko v primeru vojne nadvladal vso pot iz zahodnega v vzhodno Sredozemlje ter odbil vsak napad s črnomorske strani. Grški otoki in luke v globoko zarezanih obalah tvorijo podobno kakor norveška obala, težko zavojevana gnezdišča, iz katerih se nudi varno polje za operacije. Grške luke so v primeru vojne tako za Italijo kakor Anglijo življenjskega pomena. Italija je za varnost s te strani zgradila obrambni trikot Tarent-Lecco-Brin-disi, kateremu je v zadnjem času priključila še Bari. Grčija ima tudi 247 km meje z Albanijo. Turčija budno straži na vratih Črnega morja. Dardanele lahko zapre, kadar hoče. Njen pomen je tem večji, ker ni zdaj prvič, da hoče imeti tudi Rusija odprto pot v Sredozemlje. Nasprotno bi pa hotela angleška mornarica v Črno morje in dopolniti blokado proti Nemčiji. Prebujena republika je trdno odločena, skupaj z zavezniki varovati svoj položaj in se mrzlično pripravlja na vse, kar bi jo utegnilo zadeti. Strategična oporišča Franclje Strategična pomorska oporišča Francije so v glavnem na črti Toukm v južni Franciji, Ajacoio na Korziki, Biserta, Al-ger in Oran v severni Afriki. Po italijanski sodbi odgovarja Toulonu njihova vojna luka Spezia ob tirenski obali. Protiutež Ajacciu-Biserti-Algeru-Oranu pa tvorijo trdnjave na sicilskih in sardinskih otokih. Rim se zaveda, da je Korzika izhodiščna točka za francoska letala, proti vsakršnim poizkusom sovražnega izkrcavanja ima Italija pripravljene močne edi-nice lovskih letal in bombnikov. Sovražno mornarico, ki bi hotela vdreti v Tiren-sko morje, bi zadržale italijanske bojne Jules Sauenvein, znani francoski publicist piše v »Pariš Soiru« pod naslovom »Mussolini in Hitlerjevi načrti« o položaju, ki je nastal po brennerskem sestanku m pravi med drugim (citirano po današnjih zagrebških »Novostih«): »Ko je na brennerskem sestanku govoril Hitler Mussoliniju o trojnem sporazumu za razdelitev interesnih sfer na Balkanu, bi morala Rusija v tej kombinaciji igrati dvojno vlogo: Prvič bi morala zagotoviti preskrbo surovin, drugič pa prisiliti Turčijo, da ostane mirna. Kakor je videti, se pa Rusija ni hotela spuščati v to igro iz enostavnega razloga, ker posest Besarabije bi kot revanšo za to dobila Italija Dalma-bi kot revanš za to dobila Italija Dalmacijo in če bi se Nemčija na več ali tnanj prikriti način vrinila v Jugoslavijo in Romunijo. Kremelj se je nato maknil in Angleži v primeru odrezanosti zahodnega Sredozemlja poslužili za prevoz afriških ■čet morske poti iz Maroka v Francijo.ter ■sv ta namen zasedli nekatere važnejše točke na Kapverdskih otokih, Azorih' in Portugalskem, kjer je posebno Lisbona izvrstna pomorska in letalska baza. Prav tako so mnenja, da bi Španiji najbolje odgovarjala nevtralnost, ker bi v primeru vstopa v vojno najbrž kmalu podlegla koncentričnemu zavezniškemu pritisku. Vprašanje sredozemske strategije je tedaj v primeru vojne izredno zapleteno. Oba vojskujoča se tabora bi imela prilik dovolj, tako z mornarico kakor letalstvom škodovati nasprotniku. Razporeditev velesil, odnosno njih posesti ob vsej obali bazena je takšna, da nudi obema stran- sovjetsko-nacistično bratstvo je postavljeno na led. Hitler ni hotel opustiti skandinavskih načrtov, ki jih je tedaj zamislil. Prepričal je Mussolinija, da zaradi zadržanja Rusije ni treba, da človeka glava boli, čeprav se je za sedaj umaknila za zapeček. Ko bo prišel njen čas, bo izstopila in sr zagotovila svoj del. Že nekaj tednov vodi Rusija trgovinska pogajanja s Švedsko, Madžarsko, v prvem redu pa z Jugoslavijo, ki je poslala svoje delegate v Moskvo. Glede Jugoslavije je kljub vsem demantijem nemogoče trditi, da ne bi bilo ustvarjeno tudi politično približanje. Jugoslovani nimajo istih razlogov kakor Bolgari, da bi bili hvaležni Rusiji, toda njih vezi so vseeno stare in krepke. Dovolj je spomniti kateHh; so»zbrane/čete*{iz kolonij., zappta Gibraltarja in Sueza!bi; mnogobqlj. p$i-> zadejala-nasprotnikaskakor zaveznike,^ki jim je odprta še vzhodna pot okrog Afrike, dejstvo, da leže za vzhodno obalo Sredozemlja’ 'bogati petrolejski vrelci, zaveznikov, za Suezom, ob Vzhodni Afrrltl pa z velikimi žrtvami priborjene kolonije Italije, ostaja v navzkrižju sedanjih’interesov, na te slike, dočini nam prihajajo iz bližnjih krajev nazaj. Za vzgled naj služi dopis, ki ga je OOJS prejel iz Petišoveev, v katerem poverjenica poudarja, da je poslane ji dike že razprodaja in prosi za nadaljnjih St) slik, r je to velikega pomena v našem obmejnem kraju Tako delo našega zaved-učiteljstva na naši meji priporočamo 'sem za vzgkd in posnemanje. — Odbor. OKOLIŠKI OBRTNIKI SO ZBOROVALI Pretekli teden je bilo na Teznem zborovanje Združenja okoliških obrtnikov, ki ga že do!go_ vrsto let vodi predsednik g. Josip Š a b e d e r. Tudi to združenje si je prizadevalo ugoditi težnjam včlanjenih zadrug in posameznikov, ki so se zatekli po pomoč. Potrebno bi bilo poostriti borbo proti šušmarjem. ki zlasti v okolici napravijo zakonitim obrtnikom zelo veliko škode. Okoliški obrtniki so se pridružili skoraj vsem večjim akcijam mestnih tovarišev, ker se zavedajo, - da bodo le v skupnosti kos vsem težkočam, ki jih mora premagati obrtništvo. ’ ;)NJfiŠOLSKA AKADEMIJA , v četrtek, ob 17. bo v veliki dvo-trodnega doma akademija, ki jo. zbori mariborskih srednjih bodo pcvci II. državne /iio pod vodstvom’ nastav- Jutri. rani N Priredb rev Sol. Na s: opili realne /mn /no pou vousivom »ustav- z.umuHu. srečne prilike, ko se vam nudijo nicfc Ostro - uove, 1. državne realne glm- i bogati dobitki. m. Iz kaznllniške službe. Napredovali so pisarniški uradnik Farkaš Maks v VI. pol. sk,, knjigovodja Lazič Gjurgje v VIII. pol. skup. uradnikov ter paznika Murgelj Josip in Li-senko Georgij v II. pol. skup. zvaničnikov. Postavljena sta bila desetar Cvetko Josip za podnarednika in Drofenik Alojz za desetarja, Upokojen je bil podnarednik Lipovž Ivan. Za paznika sta bila imenovana Senker Ivan, delavec iz Podpeči, in Guštin Marcel, mizarski pomočnik s Pobrežja. Premeščen je bil paznik Gjokie Sima v kaznilnico v Požarevcu. m V notranje ministrstvo je premeščen komisar obrnemo policije v Mariboru g. Slovo Krajnovie m Akademija čeških tečajnikov ne ho ' četrlek, 9. I. m., ker je la dan nevski nastop mariborskih srednješolcev, ampul selo v drugi polovici maja. m Tombola Glasbene Matice bo v slučaju lepega vremena na binkošlni ponedeljek I. m., ob 1,'). uri na 'I rgu svobode. Ne -jugoslovanska liga nima danes, S. t- m., ampak sc zbor na drugo polovico m Bolgarsko občnega zbora preloži občni maja. m Prof. Pero Cestnik okraden. Iz veže Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti je nekdo ukradel prof. Peru Cestniku kolo ,.Vclo superior" z cv. štev. 22873. m. Pevski zbor Glasbene Matice ima od vključno danes, 8. t. m. naprej, samo skupne strogo obvezne vaje mešanega zbora vsak torek, sredo in petek radi nujnih priprav za gostovanja. Nogavice Sanke kakoe pajčevina za 24’- in 26’- din F. Kramaršii. Gosposka ulica 13. m. Upokojenci uradniki, zvaničniki, delavci (provizionisti), katerim izplačuje pokojnino računovodstvo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, naj nemudoma tekom 10 dni dvignejo vojne platne knjižice na glavnem kolodvoru v pisarni voznih olajšav. S seboj naj prinesejo zadnji odrezek poštne nakaznice, s katerim jim je bila nakazana pokojnina. Delavci (provizionisti) morajo ob prejemu knjižice plačati 3> din. m. Rdeči križ Devica Marija v Brezju pri Mariboru priredi 2. junija na vojaškem vež-bališču na Teznem tombolo s 50 tombolami. Društva naj na ta dan ne prirejajo sličnih prireditev. ZH eSMO..! Vas vljudno vabi FOTO 'PgUKftN1 Gosposka ulica 23 — Sp. Štajerska posojilnica ni Cc sc ženska napije. Včeraj okoli 18. se je množici pasanLov nudil na državnem mostu nenavaden prizor. Na pločniku je ležahi 50 letna Matilda D. iz Košakov. Misleč, da se je zgodila nesreča, so ljudje priskočili k ženski. Ugotovili pa so, da jo ^do nezavesti pijana. Zato so jo z iz-voščkom prepeljali, v policijske zapore. m Nesreča pri cirkularki. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 43 letnega žagarja Lamprehta Ivana iz Selnice ob Dravi, ki mu je, cirkularka odrezala vse prste na desnici. * Ure in zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. llger-jev sin, urar in juvelir, Gosposka 15. . ......... * KDOR Si: VOZI ALI RAJE HODI, t IK BONBON GA SPREMLJA NAJ POV. SODU — Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 3 S, ld. 36.-3«. v . -■>. -.... -a-r-n— * Samo še dva pičla dneva sla na razpolago onim, ki se še niso mogli odločiti za to, da bi se udeležili prihodnjega žrebanja državne razredne loterije, ki bo že v petek, ll|. t. m. Bezjakove srečke so v zadnjih lotih že marsikomu prinesle življenjsko srečo in radi lega priporočamo vsem, ki še oklevajo, da pobite v našo hišo sreče, bančno poslovalnico BEZJAK, Maribor. Gosposka ul. 25. kjer jih pričakuje boginja sreče. * Razstava osnutkov za lepak IX. Mariborskega tedna. Kakor vsako lelo bodo tudi letos razstavljeni osnutki, ki so bil/ vposlani v okviru natečaja za lepak letošnjega IX. Mariborskega tedna, ki se ho vršil od 5. do 11. avgusta. Razsodišču je bilo predloženih nad 10. deloma zelo uspelih osnutkov. Razstava osnutkov bo v dvoriščni dvorani hotela Zamorc v lila- j riboni ler bo za občinstvo odprla v če-! trtek, dne 9. maja od 15.—18. ure in v j petek, 10. maja od 9,—12. in od 15.—18. > ure. Vstop prost. * „SlarilMtr“ ima svoj redni mesečni sestanek v četrlek, 9. maja, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Sestanek je, namenjen prijatelju Jaka Novaku, poštnemu upravniku v p., ki je pred 50 leti nastopil svoje mesto v Mariboru in ostal tu ves čas. Obnenom sc uroslavl 00 .letnica prijatelja železniškega inšpektorja Ivana Kilaka. Prijatelji in znanci obeli prijateljev vabljeni! * Sokolsko dvBSlvo Maribor-Matica priredi v dvorani liudske univerze v sredo, 8. maja 1910, ob 20. predavanje „0 IX. zletu bolgarskih junakov v Sofiji 1. 1939“ in v zvezi s lem o potovanju z jugoslovanskim parnikom Lovčen po Črnem morju, Bospo-ru, Dardanelah, Carigradu, Smyrni. Aknah Krfu do Splita. Predaval bo br. Otmar Meglič. Skioptične slike v barvah so delo br. Dr. Slane Lukmana. * O IX. /letu bolgarskih junakov v Sofiji I. 1939. se vrši predavanje v sredo, dne 8. junija 1910 v dvorani ljudske univerze. m Nočna lekarniška služba od 4, do vključno 10. t. m.: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 1?. tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13. člireo * Esplanade kino. Premiera najlepšega filma sezone „Krik ljubavl“ s Charles Boverom in Ireno Dimne. Prekrasna Ifu-bavna vsebina. * Grajski kino. Danes veliki dramatski film po znamenitem romanu Gromu A. J. „Čitade!a“. * Kino Union. Od danes do petka ,,Sa-njava usta“ prekrasna ljubavna drama z znamenito umetnico Elizabeto Bergner v glavni vlogi. — Naš prihodnji spored je veliki pusiolovni film „Blokada“. Q$ariB3oesko Sreda. 8. maja: Zaprto. četrlek. 9. maja, ob 20.: ..Izdaja’ pri No-vari“. Red B. Petek, 10. maja: Zaprto. Sobota, II. maja, ob 20.: „Kovarslvo in ljubezen". Znižane cene. V korist Združenja gledaliških igralcev. Druga ponovitev švicarske drame „Iz-daja pri Novari“. ki je imela pri prvih dveh predstavah močan umetniški uspeh in ki vzbuja veliko zanimanje, bo jutri jv četrlek. Na vrsto pride red B. Radio Sreda, 8. maja Ljubljana: 18. mladinska ura; 18.40 izlet v Prešernovo domačijo; 19. poročila; 19.50 potopljeni rastlinski svet; 20. cerkveni pevski zbor z Ježice; 20.45 Bolgari pojo in igrajo; 21.15 klavirski koncert; 22. poročila; 22.15 po daljnih krajih in deželah. — Beograd : 18.05 narodni orkester; '20. sim!', koncerl; 21. Puccinijeva opera ,.Tosca”, 22. plesna gl.; 22.10 poročila. — Sofija: IS. godba na pihala; 1!!. zborovsko pelje; 19.50 Verdijeva opera ..Kastall'; 22. plesna gl. — London: 20. simi', koncert; 23.05 plesna gl.; 23,40 koncert na klavesinu. — Praga: 20. P.lodekova opera „Na vodnjaku"; 22. komorna gl. — Radio-Paris: 21.15 koncert sodobne gl.; 23. pesmi; 23.15 komorna glasba. — Strasbourg: 20.30 koncert poljskih del. — Rim: 20.30 lahka gl.; 21. Paisiellova opera ,..Služabnica kot gospodarica". — Eirenze: 19. odlomki iz operet: 20.30 glasba iz filmov, 22.30 plesna gl. — Bratislava: 19.30 lahka gl.; 20*15 pester spored; 22.15 jazz. — Bukarešta.-19.20 Ravelov ,,Bolero"; 19.35 prenos iz opere. petka tS sprejemamo velike in male oglase za veliko binkoštno številko „VECERNIKA“ mhpmiii) MmmmM Zanimivosti Kdo Je močnejši: vojna mornarica ali letala Izid g gantskega boja med vojnimi ladjami in bombniki bo odločil v napadih na Anglijo V zadnjih bojih na Norveškem so se pokazale nekatere prednosti, pa tudi pomanjkljivosti vojnega ladjevja kakor letalstva. Nemci se po uspešnem predoru iz Osla k Trondhje-mu in nadvladi južne Norveške nadejajo, da bodo z letalsko premočjo in podmorniško kooperacjo utegnili ogrožati celo Anglijo samo. Angleži nasprotno so mnenja, da so napravili Nemci največjo napako s tem, da so vsa svoja oboroževalna sredstva v glavnem usmerili na letalstvo, zanemarjali pa gradnjo bojnih ladij. Poglejmo, kako je s stvarjo. Vojna na Norveškem je sprožila vprašanje: bojna ladja ali bojno letalo? Ne popolnoma, vendar v po-drobnosth se je zdaj nudila prvič po 1918 prilika, da sta se pomerili ti dve vrsti orožja modernega vojskovanja. Angleži so se 1934 po dolgih parlamentarnih in strokovnjaških debatah odločili, da bodo glavno pažnjo posvetili vojni mornarici. Hiteli so z gradnjo novih edinic, zanemarjali pa letalstvo, kar se je v nekaterih ozirih vprav v zadnjih tednih maščevalo. Modernizirali so stare bojne ladje, v ladjedelnicah spustili v morje nove velikanke. Nemci nasprotno so sledili inspiraciji italijanskega stratega generala Douheta in postavili kot glavno bojno orožje močno vojno letal- ŠtMO. Problem ni lahek. Ne gre tu za tehnične po-edinosti, temveč za princip sedanje vojne, ki dominira v vprašanju obstoja angleškega imperija. Tako so Nemci ustvarili in v propagando vnesli svojo letalsko udarno silo kot glavni objekt, s katerim ogrožajo velikobri-tanske otoke prav kakor v svetovni vojni s podmornicami. Ista propaganda trdi, da »so vjelike bojne ladje Angležev prav za prav le še igračka zahodnih plutokratov, ki jih morajo skrivati kot dragoceno muzejsko zbirko pred težkimi bombami nemških letal.« Kot najvišji cilj si zastavljajo Nemci totalno imobilizacijo ahgleške vojne mornarice, o kateri je Churchill 17. decembra 1939 dejal: »Kdor opazuje jeklene velikane, na sebi tako orjaške, v resnici pa majhne na prostorni gladini morja, ne more verjeti, da leži v teh ponos, veličina in moč angleškega imperija. iToda, naj se odpro žrela, naj se pogreznejo .ti velikane v morje, v nekaj minutah, največ V pol ure, bi se izpremenilo lice sveta ...« Nemčija se je lotila zdaj takšnega boja in Stavi vanj vse nade. Doslej je v zgodovini v spopadih med kopno in morsko silo vedno zlagala slednja, če se izkaže, da zračne sile niso dorasle pomorskim enotam, potem bodo dragocene žrtve, veliki napori, stavljeni v zra-kpplovstvo, zaman. Proti granatam so se odele vojne ladje z jeklenimi oklepi. Čim močnejše postajajo granate, tem debelejši in od-mrnejši je ladijski oklep. Kljub večji teži pa S vedno raste hitrost ladij. Proti torpedom dobivajo vojne ladje posebne oklepe, orislu- Rreibivatetvo Španije šteje po zadnji statistiki 26 milijonov duš. škovalni aparati odkrivajo podmornice, na katere streljajo tudi s podmorskimi granatami in minami. Varnostne mreže proti minam so bile izdelane v zadnjem času. Gausov pas je onemogočil tudi magnetne mine. Bojne ladje plovejo preko magnetnih polj varneje od rac ... Zagovorniki zračnega bojnega ladjevja morajo svoje orožje še preizkusiti, dočirn se vojno ladjevje postavlja kot staro orožje uspešno v bran tudi najmlajšemu tekmecu. Na krove so montirali protiletalske topove in strojnice, odeli palube z debelimi jeklenimi ploščami. V višini 1200 m vidi letalec veliko bojno ladjo komaj 10 cm dolgo in 1 in pol cm široko. Pri bombardiranju jo tedaj lahko zgreši, če se pa spusti nižje, ga sestrelijo v morje. Le posamezna naključja so bila, da so bile ladje iz zraka zadete v polno in nekatere tudi po- stavljene izven službe. Vojno letalstvo je brez dvoma pokazalo velike uspehe nad celino, posebno tam, kjer ni bilo enako močnega tekmeca. Pričakovanega učinka v boju z vojno mornarico pa ni doseglo. Zato je tem pomembnejše, kakšen bo učinek nadaljnjih bojev v Severnem morju, če se v poizkusu odprave na Angleško spopri-meta v odločilni bitki nemško vojno zrako-plovstvo in angleška bojna mornarica. Angleško javno mnenje terja pospešitev gradnje bojnih letal, kajti izkušnje so pokazale, da so bombniki v kombinaciji z vojnimi ladjami zelo uspešno napadalno kakor obrambno sredstvo. Vojna ladja in letalo — to je načrt bližnje bodočnosti, velikih bitk, ki se bodo utegnile še zvrstiti, preden bo sedanja vojna končana. srečanje sestre in brata Bred več leti je odšel kmečki sin neke "~dske družine v Ameriko, da bi si prisl denarja. Starši so bili proti temu, ia nemirna kri ni dala fantu miru. V Ameriki je poskušal na mnogo strani, toda ni imel sreče. Končno so prenehale ■v»e njegove vezi z domovino, ni bilo več gldsu o njem. Starši so vpraševali po njem, toda zaman. Tedaj se je odločila njegova sestra, ete odpotuje v Ameriko in poišče brata. Dospela je v New 'Sor-k in povsod zaman iskala informacij. Nekega dne je stopila na podzemno železnico. Pri vstopu se ji je odprla denarnica; švedske krone so se zakotalile po tteh. Pristopil je visok, plavolas mladenič in videč švedski denar, vprašal dekle, odkod ima denar. Dekle ga je pogledalo in. presenečeno spoznalo svojega brata. Vrgla sta se okrog vratu, kmalu za tem, sta se vrnila skupaj v Evropo. Smrtna obsodba prve špijonke v Franciji V skromnem hotelu blizu pariške vojne akademije je stanovala plavolasa Carmen Mory. Izdajala se je za novinarko, obiskavala bližnje kavarne, kjer se je stiskala v kote. Nihče ni slutil v skromnem dekletu prvo špijonko, ki so jo morale francoske oblasti v sedanji-vojni obsoditi na smrt Preiskavo so vodili v največji tajnosti. Vendar se je izvedelo, da je Carmen prejela od svojih ukazovalcev razne naloge. Delala je v družbi svojega ljub-dka, v Monakovem rojenega Fritza Br- lera, delavca v nekem filmskem ateljeju, ki se je predstavljal kot režiser. Pomagal ji je še Nemec Haars Jorgen Peters, filmski statist, ki se je predstavljal za igralca. Slednji je med preiskavo umrl že v ječi. Ameriški feti pišejo, da Carmen po svoji spretnosti niti malo ne dosega slovite Mate Hari. Ni plesala naga, ne obiskovala velikih salonov. Nima niti sex appeala ne duhovitosti ali lepote. Tajno, bo zdaj nekega jutra ustreljena. Paberki Uporabo bencina bodo omejili po 18. maju na švedskem. Predvsem bodo prizadeta privatna motorna vozila. Goriški grad bo razsvetljen ponoči poslej prav tako kakor ljubljanski. Električne naprave so stale 55.000 lir. Angleška industrija avtomobilov. Odkar se je začela sedanja vojna, je Anglija izvozila povprečno 1000 avtomobilov in motornih vozil na teden. Prvih šest mesecev je šlo v Avstralijo 12.350, v Indijo 2600, v Južno Afriko 2160, na Malajsko otočje 1810, na Novi Zeland 1160 in v Irsko 1140 avtov. Papeževemu nunciju v Berlinu je dovoljeno, da obišče zasedene poljske kraje in se prepriča o tamkajšnjem stanju katoličanov. Poseben davek na vojni dobiček je uvedla Italija. Francoski velepamik »H de Franoe« je izplovil iz njujorške luke v neznano smer. Nov oceanski kanal nameravajo izkopati Američani na Floridi. Tako bi mnogo skrajšali pot za svojo momarioo s severnega Atlantika v Karibsko morje. Če se mlad Evropec zaljubi v zamorko — Od česa pa prav za prav živi Štr-boncelj? — On? Ta ima pasjo srečo! Še vedno se redi na račun onega dne, ko mu jc padel cvetlični lonec na glavo... Mlad Evropec je bil v Belgijskem iKongu zaposlen v neki trgovski družbi. Sprva je šlo vse v redu, kasneje so pa opazili, da nekaj ne funkcionira tako, kakor bi moralo. Špijon, ki ga je družba poslala za mladeničem, jc odkril, da .ie mladi uradnik zašel v kremplje ljubezenskega strupa. Nekega dne je hotel vse kovčege napolniti in pobegniti z domačini v džunglo. Družba je poslala tja enega izmed ravnateljev z močno stražo. Ravnatelj je odkril, da so domačini, ki jim odločnost mladega Evropca ni prijala, mešali v njegovo hrano nekakšna zelišča. Posledica je bila, da se je mladenič zagledal v neko staro zamorko, grdo brezzobo padalko, ki je umela mešati razne ljubezenske napoje. Komaj so ga odtrgali od starke in zvezanega pripeljali do bližnje postaje. Oblastva so izvedla preiskavo, medtem je pa vsa zamorska družina s starko vred izginila v notranjost pragozdov. Hotel je postati ,največji Norvežan' Danski književnik John Paulsen je izdal knjigo o Ibsenu, velikem norveškem dramaturgu in pesniku, kjer pravi, da je moža vedno preganjala želja, postati naj večji Norvežan. Ni mogel prenesti, če so v tujini smatrali njegovega rojaka, Bjornsona, za večjega duševnega velikana od njega. Nekoč je bil Ibsen v Nemčiji. Na banketu, prirejenem njemu na čast, ga je neki slavni nemški kritik predstavil gostom kot velikega pesnika Norveške. Pristopil je neki sivolas gospod, stresel pesniku roko in dejal: — Vi ste res odličen dečko. Vsak ve-čerčitam vaše povesti z dežele. Izvrstne so. Ibsenu se je omračilo četo. Mož se je namreč zmotil, vaške povesti je pšsal — Bjornson... Ibsenovo častihlepje je bSo brezmejno. Vedno je hrepenel po časti, odlikovanju. Na znotraj velik revolucionar, je vendar spoštoval katolike. Če je srečal dvorno kočijo, se je spoštljivo odkril. Tedaj sta bili švedska in Norveška še skupna država. Ko mu je kralj Oskar II. čestital k 70. rojstnemu dnevu, je Ibsen naglo napolnil kovčeg, sedel na vlak, se odpeljal v Stockholm, ter zaprosil za avdienco,Tda se zahvali kralju za pozornost-«. Tragedija dekleta Na neki pošti blizu Brašova na Romunskem je bala ushižbena lepa Konjai Ma-cai, ki je bila obenem telefonistka. Nekoč je vstopil na pošto tujec, ki je m mah osvojil srce mlade uradnice. Prepričeval je dekle, da je prost in dajo bo poročil. Nekega dne, ko je bila v kraju velika veselica s plesom, je zazvonil telefon in ženski glas je zahteval zvezo s poklicano številko. Macai je takoj posumila in povpraševala, kdo je na telefonu. Bila je iz-nenadena, ko je zvedela, da je tam žena Petrua, njenega ljubčka, ki ji je lagali, da ni oženjen. Ostala je v službi do konca, nato si je nadela lepo plesno obleko In plesala vso noč. V rani zori je odšla ofou-■pana v svojo telefonsko celico tn se tam obesila. Kako se izvežbajo potapljači za svoj naporni posel Potapljači nimajo samo opravka z iskanjem potopljenih ladij, temveč tudi mnogo manjših poslov, ki niso prav nič senzacionalni. Angleška vlada določi vsako leto gotovo število mladeničev, ki se vež-bajo v spuščanju v morje. V vojnem času je potapljaška spretnost mnogo bolj potrebna kakor v miru. Potapljaške šole so zdaj polno zasedene. Vsak večja angleška ladja ima več potapljačev, ki so vsak čas pripravljeni, spustiti se v morje do 50 m globoko, če je treba pregledati trup ladje ali je kaj padlo v morje, že so potapljači tu. Za potapljače jemljejo običajno mlade ljudi. Po natančnem zdravniškem pregledu jih vpišejo v šole.. Predavajo jim preizkušeni potapljači. Tečaj traja navadno 40 dni. Po teoretičnem pouku se začno praktične vežbe. Naučiti se morajo, spoznavati vse signale s površjem vode, kako se naj gibljejo v vodi in kako delajo. Vaje se uče v posebnem steklenem rezervoarju, tri do štiri metre globokem. Inštruktor daje potapljaču v stekleni kletki navodila s telefonom. Potapljači imajo zvezo na površje s pomočjo zračne cevi, vrvi in telefonskega kabla. Njih oprema jc izdelana iz gumija, težka obutev jih drži na dnu. Kadar se hoče potapljač vrniti na površje, zamaši cev, skozi katero uhaja zrak. Gumijasta obleka se napihne z zrakom, potapljač se dviga na površje. Ni nevarnosti, da bi gumi pri tem počil. Preden gre potapljač s svojo pripravo v vodo, se zunaj nekaj časa izprehaja, da se privadi na hojo. Potapljačevi pomočniki zunaj so sami izvežbani ljudje. Le taki lahko razumejo znake tovariša v vodi. Vaje so zelo resne, kajti potapljaški posel je zvezan z velikimi nevarnostmi. Tudi po končanem kurzu morajo biti potapljači stalno pod zdravniško kontrolo. Najmanjša ozeblina jih lahko začasno izloči od posla. Ljubljani 2 zborovanja Trgovskega bolniškega društva V zvezi z otvoritvijo razširjenega Šlajmerjevega doma, o katerem smo že poročali, je imelo Trgovsko podporno in bolniško društvo hkratu svoj letni občni zbor v dvorani na ljubljanskem magistratu, katerega so se udeležili tudi številni delegati iz podeželja. Zborovanje je vodil predsednik uprave g. Gombač, ki je podal poslovno poročilo, ki izkazuje lep napredek te socialne ustanove. Z'razveseljivim naraščanjem članstva se razvija tudi višje zavarovanje, ki je lani štelo povprečno 5478 rednih članov, 525 zavarovancev več kot predlanskim. ■Po najnovejših podatkih pa šteje višje zavarovnaje že 5.789 članov. Predpis prispevkov za višje zavarovanje je lani dosegel 2,317.715 din. Bolniška blagajna je imela največ stroškov za zdravljenje članov in njihovih svojcev v Šlajmerje- vem domu in sicer za 1674 članov in svojcev skupno 903i615 din. Za razne podpore v bolezni je bilo izdanih 109.488 din, svojcem 27 umrlih članov pa je bilo izplačano 48.000 din na posmrtninah. Zdaj po izvršeni razširitvi in dograditvi ljubljanskega sanatorija »Šlajmerjev dom« posveča uprava posebno skrb vprašanju postavitve sanatorija tudi v Mariboru, ki je nujna zahteva in potreba nameščencev v severnem delu Slovenije. Na pobudo mariborskih delegatov se je uprava obrnila na bansko upravo, naj bi dovolila postavitev društvenega paviljona v sklopu mariborske bolnišnice. Uprava te bolnišnice pa se je izjavila proti tej zamisli in predlagala, naj bi društvo v interesu svojih zavarovancev rajši prispevalo k modernizaciji mariborske bolnišnice. Društvena uprava je proučevala še dve drugi zamisli: odkup sanatorija dr. Černiča in njegovo povečanje, kar bi veljalo okoli 2 milijona din, ali pa zgraditev lastnega sanatorija. Po vseh kalkulacijah pa bi najbolje kazalo ku piti dr. Černičev sanatorij, katerega vrednost je od strokovnjakov ocenjena na 1,400.000 din. V ta namen je že zaprošeno posojilo pri Pokojninskem zavodu, a stvar tam še ni rešena. V razpravi je predsednik mariborskega sosveta TBPD inž. Knez predlagal resolucijo mariborskih nameščencev, ki zahtevajo, da je treba vprašanje mariborskega sanatorija postaviti na prvo mesto in naj bi Pokojninski zavod vzel v svoj investicijski program zadevno posojilo. To vprašanje je treba rešiti čim prej v tej ali oni obliki. Ljubljanska Zvezda v zatonu... Zdaj, ko je dokončno sklenjeno, da bo spomenik kralju Aleksandru postavljen na Kongresnem trgu, se je mestna občina takoj lotila dela preureditve trga po že pripravljenih načrtih. Želja je, da bi se mogel odkriti kraljev spomenik že na letošnji Vidov dan. In tako je za Zvezdo, ta simbol bele Ljubljane, prišla zadnja ura. Že pojejo tam žage in sekire, drug za drugim padajo stari častitljivi kostanji, ki so se v njih hladni senci naslajale generacije meščanov, ti ljubi, vsem dragi kostanji, neme in vendar tako zgovorne priče tolikih veselih in tužnih dni Slovencev, — zdaj jemljejo slovo za vedno... In z njimi bo izgubila Ljubljana spet nekaj svoje patriarhalne domačnosti, kaj se hoče? Staro izginja, novo vstaja. Moderno linijo Ljubljane bi starokopitna Zvezda kazila, tako pravijo, in menda že mora tako biti. i. Ali menda je za Zvez’do le vsem žal. In da bi nam bilo malo laže pri srcu, so veščaki dopovedovali, češ, ti kostanji bi itak ne mogli več živeti, so že vsi okuženi od take in take bolezni in obsojeni na smrt. Toda. če gledaš še zdravi beli les razrezanih debel tam na jasi, pa to težko verjameš. In res je, da so vsi bujno spet ozeleneli in se razcveteli. In to je tragično, da morajo ravno zdaj v smrt, v svoji najlepši krasoti. Da so jih podrli pozimi v tisti tužni goloti, bi ne bilo tako žalostno. »Še nikoli niso tako lepo cveteli kot letos!« pr%yi star gospod, penzionist, otožno gledaje usmrtitev starih, dobrih prijateljev, in oči se mu zarosijo... a Cepljenje zoper koze sc prične v Ljubljani v ponedeljek, 20. maja. Obvezno je za vse lansko leto rojene otroke, ki doslej še niso cepljeni, pravtako pa tudi za vse letos rojene, ki so stari najmanj tri mesece. Javno brezplačno cepljenje bo po raznih krajih mesta, kakor je razvidno z lepakov. a Boj proti jetiki, tej najstrašnejši morilki ljudsLva, vodi z veliko vnemo in požrtvovalnostjo ljubljanski krajevni odbor Protituberkulozne lige, kakor izkazuje to poslovno poročilo, podano na občnem zboru te organizacije. Ljubljanski dispanzer pod vodstvom dr. Prodana je stalno oblegan: lani je opravil 5595 zdravniških preiskav, to je povprečno po 51 na dan; razen lega je bilo še 5756 rentgenskih preiskav, okoli tisoč več kot predlanskim. Zal ljubljanski dispanzer še danes, v desetem letu svojega obstoja, nima primernih, higienskim zahtevam ustrezajočih prostorov in ga v ten« pogledu mnogi podeželski dispanzerji z veliko manjšim številom nad-kriljujejo. Vsekakor se kaže blagodejni uspeh delovanja lige v znatnem nazadovanju umrljivosti za tuberkulozo v Ljubljani: leta 1918 še 28'1, lani že samo 875 odstotkov. Zasluga ljubljanskega odbora PTZ kot matične organizacije je, da ima Slovenija zdaj že 21 protituberkuloznih dispanzerjev, tako da liga ob svoji 10-letnici lahko s ponosom pokaže na svoje plodonosno delo. Zal je našla doslej še vse premalo podpore in opore javnosti,, in je značilno — tako ugotavlja poročilo, — da so mariborski industrijci pokazali doslej veliko več razumevanja za delo lige kot pa ljubljanski. Sokolstvo Izlet selniškega Sokola k Sv. Duhu Bilo je v letih stiske in gospodarske krize. Kmetski pridelki, plod neštetih žuljev in potnih srag, les, zlati zaklad mejašev — brez cene. Kobanec je prodajal v dolino les. V tej bridki gospodarski dobi se je porodila misel, obiskati našo težko preizkušeno mejo, ter ji dati žarek upanja in vero v boljšo bodočnost. Selničani, polni čuta, da, je treba nekaj ukreniti ža našo mejo, so odločili, da pojde odslej selniški Sokol vsako leto o bin-koštih k Sv. Duhu. Skupno smo z domačini praznovali god župnega priprošnjika, a zatem s pesmijo in telovadnim nastopom pripravili mladim in starim nekaj veselih trenutkov. Sami mejaši smo hiteli k onim, ki bivajo tik meje, da povemo drug drugemu svoje križe in težave in občutimo tako svoje notranje olajšanje in pomirjenost. Najsrečnejši smo bili vsi, ko i'e zaživela v nas vera, da bo našemu rodu bolje. Zamisel obiska meje se je vsako leto izvršila in ostala kot nepisana obveza, da Sokoli in vsi, ki čutijo malo rodoljubno ter povezanost z našo zemljo in našim rodom, pojdejo enkrat letno do kamnitih mejnikov vrh Kobanskega. Pohod k Sv. Duhu je za nas pravi na' rodni praznik. Odrasli obnovijo in utrdijo vsako leto prijateljstvo, ter preživljajo lepe urice v pomenkih z Duhov-čani. Mladina si ogleda z gorske višave izza cerkvenega obzidja na vse strani našo zemljo. S pogledom boža tudi ono zemljo, ki ji je ,v davnini naš ded gospodaril, koder je nekdaj zvenela naša govorica. Na meji med domačini, ki žive tod kot mrtva straža domovine, občutiš kaj je tvoj dom, kaj tujina. Selniški Sokol je vrh Kobanskega prejel svojo zastavo jugoslovansko trobojko, simbol svobode. Ob vseh svečanostih jo ponese na čelu, za njo jeklene mišice in čista duša. Desetič pojde letos Sokol zapored na mejo. Desetič bo za binkoštno nedeljo Bilo kuda %&'KČ svuda! PROIZVOD »UNION« ZAGREB skupno z mejaši po starem običaju častil zaščitnike naše meje in jih vzrado-stil z nastopom. Čim več nas bo zbranih, tem srečnejša bo meja. Selničan. LETOŠNJI MARIBORSKI SOKOLSKI ZLET Manifestacija, kakršno dobi naš letošnji sokolski zlet, je nastala iz notranje potrebe. Narekoval nam jo je naš narodni čut, ki hoče, da se združimo vsi, ki ljubimo našo narodno državo, vsi, ki nam je svoboda naroda najvišji ideal, da se združimo in pregledamo naše vrste. Biti morajo močne, da bo občutil vsak posameznik ponos, ki ga dajeta moč in edin-stvo, ker le tako se bodo množice našega naroda navzele novih moči, ki so danes potrebne bolj, kakor kdaj koli poprej. Vsak posameznik mora vztrajati na svojem mestu kot cel bojevnik proti vsemu in vsakomur, ki kakor koli ogroža nam državni obstoj. Taka manifestacija nas druži, da vidimo koliko nas je, da vemo, da smo vsi enih misli in da gremo na svoja mesta močni in odločni. Maribor, ta lirični iziraz združitve pradavnega Pohorja, zasanjanega Kobanskega, mehkih Slovenskih goric in mladostnega Dravskega polja — je lepota, ki jo hočemo ohraniti vedno v nizu biserov naše jugoslovanske domovine. Sokolska župa mariborska vas bratje in sestre in vas vse, ki vam je domovina draga, vabi v Maribor na zlet, da tu na severu naše Jugoslavije manifestiramo za svoje ideale. Zletni odbor. C & Osnutek znaka za Zlet .mariborske S&kolske župe, ki se vrši 2., 8. in 9, VI. 1940 v Mariboru FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 65 »Vsi svetniki — šest bo že!« je vzdihnila. »Pohiteti morava. Greš, Eliza?« Eliza bi še rada ostala. Igrala se je z ■otrokom ter se imenitno zabavala. »Toda,« je nenadoma rekla, »kako 'e morete vse sam, ko pa še nikoli niste kopal otroka? Nita, poslušaj, kaj bi ne mogla ostati še nekaj časa ter mu pomagati. Jazybi... jaz bi tako rada enkrat kopala otroka. Prav gotovo znam bolje nego Filip. Ostala bom!« V njenem glasu je bilo precej odločnosti. Potem se je obrnila k Filipu ter mu rekla: »Saj mi dovolite, File, kajne?« Obe sta opazili radost, ki je zasijala na Filipovem obrazu. Eliza se Ja obrnila k Aniti. »Torej vidiš! Snela bom breme z njegovih ramen! Cim položiva otroka v posteljo, me bo Filip kar najhitreje pripeljal z avtom, da bom še pravočasno Prišla k večerji. Gotovo me tvoji £udni gosti ne bodo pogrešali. Nita! Pred ostno jih menda ne bo?« Nekaj minut nato je Anita silno nezadovoljna zapustila v avto Kilima Nungu. »Ne, tega. Eliza ni storila prav. V otroku ie našla izgovor. da ie mogla ostati sama s Filmom Kako se ie le igrala z "trokom! Vse je bila le komedija, pre- tveza, Eliza vendar nikdar ni marala otrok! Mimo tega bo gotovo prišla pozno k večerji. Zadnji trenutek bo prihitela vsa zasopla. Toda ne bomo jo čakali. Brez nje začnemo večerjati. Naj vidi, da zmoremo tudi brez nje!« Ko je Anita odšla, je sedela Eliza še vedno na tleh ter se igrala z Brianom. Filip je stal tiho sredi sobe ter ju opazoval. S poželjivimi očmi je spremljal vsako kretnjo njenega telesa. Eliza je potem pograbila otroka ter ga ajčkala v svojem naročju. »Ah, File, kako lepo je imeti takegale otroka!« je rekla z nežnim glasom, ki je Filipa ganil. Filip je ta hip pozabil na Briana. Vse njegove misli so veljale mladi ženi. Eliza... z blestečimi zlatimi kodri. Neodolji-vo je zahrepenel pa tej ženi. Toda z močno voljo je še premagal hrepenenje. En snni korak, in izgubljen bi bil. Roke j so se mu tresle, ko si je prižigal cigareto. Zaman je skušal biti ravnodušen, ko je odgovarjal Elizi. »Da. zelo ljubek otrok je Brian! Vselej tako vesel. Prav nič ni siten in bok-hen!« Eliza se je še vedno sklanjala nad otroka. Zdelo se je, da se ne more ločiti od njega. Filip se je zaman boril z vročičnimi mislimi, ki so mu razbijale srce. Da, prelepa Eliza, mikavnejša kot kdaj prej, 'in vsa njegova, ko ni tu Michella, ki bi mu kradel njene poglede. Kaj neki pomeni ta molčeči Škot tej ženi? Vse — ali ničesar!? Mar je Eliza že popolnoma pozabila na sladke noči, ki sta jih preživela pred dvema letoma? Ali ji ničesar več ne pomenijo? In zakaj se je odločila biti danes zvečer sama z njim? Samo zaradi malega Briana? Morda pa... zaradi... Kako rad bi vedel. Prepričati se mora. Pristopil je k njej ter pričel govoriti. »Eliza... Eliza!« »Bwana, maji moto tyari!« Obrnil se je in tiho zaklel. Črni Jerogi je s praga sporočil, da je pripravljena kopel za otroka. Eliza se je ozrla na Filipa, ki je robantil proti malemu črnemu slugi. Njene oči so bile polne solz, v njih je našel Filip odgovor na žgoča vprašanja. V hipu se je pomiril, povrnila se mu je razsodnost. Toda tu sta vendar... Glenison in mali Brian! Tudi Eliza je postala v trenutku prisebna. Brezskrbno in veselo je zibala v naročju Briana ter se smejala... Toda za nasmejanim obrazom so bile nevesele misli. Ne, to vendar ne gre! Iz tega bi se rodila nesreča. In škandal! Ni ji bilo do tega, da bi z novo ljubavno afero dajala farmarskim klepetuljam priložnost za nove pripovedke. Toda zakaj je ostala sama s Filipom? Le nekoliko ga je hotela podražiti, si je rekla. Nekoliko kazni že zasluži. Toda živo je občutila, kako nemočna je sama.. naglo je dihala in nekoliko se ji je vrtelo v glavi. Ne. Fil;p ji ne sme ničesar reči, ne sme se je dotakniti. Njega in sebe se je bala... Kmalu bo odšla iz Kenije... kmalu odide in pozabi na vse. t Trenutek velike nevarnosti je bil mimo. Čez dobro uro je bil Brian skopan, povečerjal je in se nato zadovoljno pretegoval po posteljici v svoji sobi. Ko sta Eliza in Filip ostala sanla, jima je bilo silno nerodno. Eliža si mu ni upala pogledati v oči. Zakaj jo je. vendar zrl tako prodirno in nepremično? Zmedli so jo njegovi pogledi in v lica ji je silila rdečica. Da — takrat se je zgodilo, v tejle sobi. Takrat jo je prižel nase ter jo kot brez uma noljuboval na ustnice,-na lase in oči. Zakaj se vprav sedaj tega spominja? Tudi drugi moški so jo poljubljali... Pred njim in za njim. Prepričana je bila, da je že vse pozabila. In vendar . »Domov moram, File!« se je ozrla na zapestno uro. (Dalje.) ^rugo žrebanje 40. kola, ki bo 10. maiat se približuje z naglimi koraki Kdor torej še nima srečke ozir. kdor še ni obnovil svoje srečke, naj pohiti v našo hišo sreče - bančno posloval. BEZJAK Maribor, Gosposka ulita 25 kjer Vam je na razpolago velika izbira srečk! Cela srečka stane din 400.—, polovica din 200.—, četrtlnka din 100. BEZJAKOVE SREČKE so zadele samo v zadnjih letih sledeče dobitke oz. premije din 2,000.000 srečka štev. 68.326 din 100.000 srečka štev. 7.336 din 1,002.000 srečka štev. 59.971 din 100.000 srečka štev. 77.664 din 301.000 srečka štev. 83.526 din 100.000 srečka štev. 77.696 din 301.000 srečka štev. 56.910 din 100.000 srečka štev. 86.831 din 200.000 srečka štev. 34.210 din 100.000 srečka štev. 86.834 din 100.000 srečka štev. 4.638 din 80.000 srečka štev. 97.03S din 60.000 srečka štev. 83,519 din 50.000 srečka štev. 19.306 din 50.000 srečka štev. 88.152 in mnogo drugih dobitkov. Mali oglasi Kapital KOMPAN.TONA finančnika, za soudeležbo do-broidočega kavarniškega pod jetja z gotovino 40—50.000 din se išče. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Zdra-vo podjetje«. 3120-16 briljante, zastavljalo« listke išže nuino za nakuo oblekce venčki perilo nogavice rokavice v veliki izbiri pri BOTRI. BOTRE. BIRMANCI bodo vsi srečni če naročijo eleganten avtotaksi št. 1, Kle menšak, Pobrežje. 3099-1 DOBRO POSTREŽBO nudi gospodom brivski salon Wlrth. Kralja Petra trg 9. _____________________2946-1 LEPI TRAJNI KODRI. vodna ondulacija. frlztranic, barvanje, maniklranie, bele-Jije ter masaža. Se priporoča salon Wirth, Kralja Petra trg 9._______________2945-1 STAREJŠEGA GOSPODA z gotovino sprejmem črez vo letie. eventuelno tudi v dosmrtno oskrbo v lepe vinske kraje. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Haloze«. 3125*1 Maribor. Gosposka ulica 15 Dobro PRISTNO VINO od 5 1 naprej dobite le na posestvu gospe dr. Povalej, Košaki. nasproti trgovine Stojan 3087-17 C. Bidefeldt Gosposka ulica 4—6 vseh cenah na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana, Prešernova ni. 44 Citajte„Večernik toanot* VSEH SVETOVt PO ZMERNIH o n o o c • Tudi za BIRMO najceneje 111 JOSIP JANKO urar — draguljar Maribor, Jurčičeva ul. 8 Kupuje zlato po zvišani ceni!! 1 Za vse izolacije proti vodi in vlagi Zahtevajte navodila pri „BETONIT“, kemični izdelki za gradbeno industrijo — Maribor, Vojašniški trg 2 in Vaivazorieva 30 OPREMLJENA SOBA v poštev pridejo sobe v glav nih ulicah. Ponudbe oddati rrt-i vratarju hotela »Mariborski dvor«. 3124-8 Službo dobi Dipl. optik E.PETELH MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri S. Ketlž-u. Stolna I. 11406-1 ZA BIRMO ure, zlatnino in razna darila dobite najceneje pri Ernest Osebik, Stolna ul. 2. 3114-1 DARILA ZA BIRMANCE IN B1RMANKE kakor ročne torbice, denarnice. nogometne žoge, nahrbt nike itd. v veliki lsSblrl priporoča Ivan Kravos. Maribor. Aleksandrova c. 13. 3115-1 Posest RADI POTOVANJA se poceni proda 1 sobna kredenca 6 stolov, 2 mizi in 1 preproga. Kamniška 5-1, levo. 3097-4 I&Čcnt PERFEKTNO KUHARICO ki opravlja poleg postrežnice tudi druga hišna opravite-StrossmayerJeva 28/11, vrata št. 9._______________ 2939*9 DVA MIZARSKA POMOČ* NIKA potrebujemo. Ivan Klančnik, mizarstvo. Maribor. Mejna ul. 6._______________ 3112-9 MIZARSKI POMOČNIK IN VAJENEC se sprejme takoj pri tvrdki Ferd. Lindemthal, mizarstvo. Prevalje. 3098*9 Službo lite ........■..............im i r~ STAREJŠA ŽENSKA išče službe k otroku ali kot gospodinjska pomočnica. Ponudbe na ogl. odd. »Večemika« pod »Zanesljiva«. 3106-10 v žlvl/enju greš k birmi, In leda/ se Vam priporočam CEMENT, APNO apneni prah, vso opeko, ves stavbeni in rezan les, premog in drva kupite najceneje pri Kraser, Studenci. 2158-4 HLADILNO OMARO skoraj novo, prodam. Koro-ska c. 95. vrata 4, 3118-4 Na prodaj več ŽELEZNIH SODOV (dramnl). Aleksandrova c. 31. Maribor. ai09-4 Gosposka ul. 18/1. Lepo! Pocenil Prodam MALO POSESTVO za din 10.000. Vprašati pri Speagier. Rače pri Mariboru. 2699-2 STANOVANJE eno- in dvosobno s kuhinjo se odda. Smetanova ul. 54. gostilna. ___________2949-5 SOBO IN KUHINJO oddam stranki brez otrok ter lepo klet tstotam. Naslov v ogl. odd. »Večernlka«. 3103-5 NJIVA % orala in posebno stavbi-Sče se proda. Poizve se v Sp. Radvanju 47. Ivan Verdo* ntk. 3119-2 PARCELE NAPRODAJ blizu trga v Studencih. Vprašati Karažinec, Praprotniko-va 8, Krčevina.________3108-2 9% ČISTEGA *~ Vam nese kapital če kupite tik mesta Maribora lepo donosijo vinogradno posestvo, velik sadonosnlk, dva orala vinograda, vodovod, električna razsvetljava, garaža itd. Le resne ponudbe na ogl* odd. »Večernika« tod »Posestvo«. 3088-2 FILIP KOBAL MLAD GOSPOD trezen, vojaščine prost, išče slufbe gozdarja, vlnogra-darja. trgovca z lesom ali slično. Ponudbe na ogl odd. »Večernlka« pod »Podjeten«. 3080-10 vlakovodja v pokoju je v ponedeljek, dne 6. maja, v 64. letu starost^ mirno v Gospodu zaspal. K večnemu počitku ga položimo dne 8. maja 1940 ob 16.30 iz mrtvašnice na Pobrežju na mestno pokopališče. Maribor, Zagreb, 6. maja 1940. Žalujoča soproga Frančiška, sin Rudolf, snaha Ida, vnuk Zdenko ter družini Benko in Kavčič. GOSPOD, 28 LET STAR vojaščine oproščen, trezen, išče kakršnekoli službe, v ali izven Maribora. Cen}, ponudbe na ogl, odd. »Večernika« pod »Zanesljiv«, 3079-10 . Oglasi po ceniku - Rokopisi se Poštni čekovni račun 4tev 11 409, Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR * Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA » Mariboru oe vračajo. — Uredništvo In ugrava; Maribor, Kopališka ulica 6, — Teleion uredništva štev. 25-47 In uprave žtev. 28-67,