Naročnina: Za Ameriko in za celo ,4eto $ arg. 8.—; za pol leta 3..50,. Za druse dežele 2.50 USA-Dola-i'íev.
av:>u-o 'Nacíonú de !a Propiedad * iiit'tí'éot'jal No. Í532S7S. •
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
n
Dirección y Administración: ,Gral. César Díaz 1057, U. T. 59-3067 lis. Aires
AÑO (Leto) VIII.
BUENOS AIRES, 14 DE AGOSTO (AVGUSTA) 1937
■ ^T^iwv* wnc-xsm in «m»i ■■ n ii« —žz— ^M—^
Núm. (Štev.) 32
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
NEKAJ 0 VZGOJI IN 0 NAŠI ŠOLI
Mnogi starši menijo, da se bodo njihovi otroci za ono, kar bo življenje od njih terjalo, dovolj naučili v državni šoli; na izvenšolsko vzgojo, ki je prav tako ali pa še bolj va žna kakor ona, ki jo otrok prejema potom državnega učitelja, prav malo ali nič ne dajo. Mislijo, da so že v celoti izvršili svojo dolžnost, če o-troka doma trdo dr'ie, če ga zlasa-jo, č« mu ušesa nategnejo ali pa ga po zadnji plati nabijejo, kadar kakšno nečedno besedo ponovi, ki jo je slišal med odmori v razredu ali pa na poti v šolo in domov, ali pa kadar kakšno tako skuha, ki ni prav. T<"ki starši, ki otroke z jeznimi besedami in s švigajočo palico vzgajajo ter jih daleč od vsakega tujega vpliva drže, so ponosni na svoje delo, ker mislijo, da je v vzgojnem pogledu popolno. Ne zavedajo se, da se s šibo, s kričanjem in z izolacijo otrok, ki so potrebni družbe svojih sovrstnikov, ustvarjajo plaš-Ijivci, hinavci, zakrknjenci, egoisti. Ko je otrok že odrastel šibi, se taki starši potem čudijo, kako je mogoče, da je postal tak: do V.tiršev ne čuti nobene ljubezni, včasih niti iVVjmanjžiegfa spoštovanja n>e; do bližnjih ne čuti nikakih simpatij; nesiguten je v življenju ih okleva pred vsako oviro, ki se mu pojavi as, poti; šibe, ki je prej pa,dala po njem, če je stopil za korak na desno ali na levo od poti, katero so mu aačrtavali starši, ni več; pot mu je odprta na vse strani in najraje siU tja, kamor mu je bilo prej zabranje-no. Tak človek tava po življenjski poti sebi gotovo ne v srečo, bližnjim gotovo ne v prid.
Otroka je treba vzgajati skrbno in z ljubeznijo, kakor drovesce, ki naj lepo zraste, ki naj nam veselje dela in naj dobre sadove obrodi, če gja, trdo privežeš na kol, da se po njem ne morejo svobodno pretakati življenjski sokovi, oe brezobzirno lomiš nepotrebne in njegovemu splošnemu razvoju škodljive izrastke in veje, na mesto da bi jih skrbno in z nekako nežnostjo ob resa val, ne ho iz drevesca zrastlo drevo, ki bi bilo kaj prida.
Vzgojitelj, ki hoče res srečno vzgojiti otroka, mora predvsem skrbeti, da si pridobi njegovo naklonjenost, njegovo ljubezen in s tem | spoštovanje; otroku mora biti prijatelj in ne tiran, biti mu mora, svetovalec in ne žandar. Z ljubeznijo in vztrajnostjo je mogoče otroku V8e dopovedati in ga pripraviti do toga, da bo sam hodil v življenju Po pravi poti, ne da bi se mu tekom njegove vzgojne dobe kratila svoboda. Otrok ae mora Se z mladega naučiti pravilno rabiti svobodo, ki mu je v življenju namenjena, da se ne ho pozneje nepričakovano srečal z «jo in mu bo v škodo.
Za takšno vzgojo ne zadostuje državni učitelj, ki ima otroka le par or dnevno v razredu, kjer je še Petdeset in še več drugih šolarjev. In ponajveč krat tudi starši sami ni-n»jo ne one spretnosti, ne onega potrpljenja in tudi onega časa ne, ki jo za pravilno vzgajanje otroka potrebno. Prizadevajo si po svojih najboljših močeh, da preskrbijo o-troku čedno obletrioo, lepe čevelj-
Poziv vsem rojakom !
V	nedeljo 22. avgusta bo imela slovenska šola s Paternala svojo prvo veliko prireditev v dvorani Armenskega društva v ul. Acevedo 13-53. S sodelovanjem drugih organizacij pošlje šolsko društvo svoje šolarčke n°i odier pred našo javnost, ki bo imela priliko videti; kako in kaj se naši malčki uče in kakšne uspehe so že dosegli.
Prireditev .'.llcvenske šolske dece ne sme biti ena izmed običajnih prieditev naše kolonije, marveč mora biti prava manifestacija vse naše skupnosti za našo šolo. Biti mora pravi plebiscit ki naj dokaže, da lastno šolo potrebujemo, da lastno šolo hočemo imeti in da jo hočemo podpirati.
V	nedeljo 22. avgusta ne sme biti nobenega našega človeka v Buenos Airesu in bližnji okolici, ki bi se vjabilu šolskega društva ne odzval, razen če je službeno zadržan ali pa če mu bolezen ne pusiti z
doma. Armenska dvorana je velika, ampak; če je le še količkaj naše nepokvarjene slovanske krvi v naših žilah, mora biti prihodnjo nedeljo za nas še pre-tesn?4. Za kaj se bomo navduševali, kaj bomo podpirali, če nei našo mladež, ki je naš up in naša bodočnost?
Rojaki, rojakinje! Ne samo vi, ki čiitate te vrstice tudi vaši znanci in vaši prijatelji,! ki jih morda ne bodo čitali, morajo priti na prvo prireditev naše šolske dece ! V jih morate pripeljati, vi jih morate povabiti, prepričati in zaobljubiti, da pridejo!
šola je za vso našo deco, je skupna last nas vseh, ki se zavedamo, kaj smo, in ki nočemo, da hi naša kri izkrvavela in izginila v tujem morju, kamor nas je usoda zanesla..
Rojaki, rojaikinje.' Prihodnjo nedeljo vsi na veliko mmifestacijsko prireditev za našo šolo!
Situacija na Daljnem vzhodu
•
KITAJCI IN JAPONCI ZBIRAJO ČETE IN VOJNI MATERIJAL — ČANKAJŠEK JE MENDA PREPRIČAN, DA SE KITAJSKA VOJ SKA NE MORE ŠE MERITI Z VPADNIŠKO, A POD PRITISKOM JAVNEGA MNENJA, KI HOČE VOJNO PROTI JAPONCEM, JE SKL ICAL OSREDNJI IZVRŠNI OD
BOR, KI BO ODLOČAL O VOJNI IN MI RU
J-p	/' ■
kozvane "šangajske vojno", ne bili primerno še katero požreti ter po4 smeli storiti./Japonci so brž izkrcali čakati, da se notranje prilike na v šangaju svoje »mornariške čete, Kitajskem konsolidirajo in dai s« začeli so pripravj^jati letališča za vojska bolje izuri ter opremi, preden avione ,ki jih je pripeljal moderen ■ naj se začne obračunavanje z Ja
Položaj na Daljnem vzhodu se v zadnjem tednu ni mnogo spremenil. Vojne, vsaj uradne vojne med obema! deželama, še ni in kitajski ter
japonski diplomatje še vedno raz- {	... .	,	„ J _ . _
pravljajo. Pač pa je iz poročil raz- letalonosec, ih poslali šo nankiñki j ponsko. To Čankajšekovo mnenje vidno, da prilike naglo dozorevajo, vladi tudi neke vrste ultimátum, v Kakšnih 500 kilometrov južno od katerem zahtevajo, da se kitajske Pekinga, ki je v japonskih rokah, čete brž umaknejo iz šangajske co-vzdolž lugajske ceste, je zbranih štirideset kitajskih divizij osrednje Nankinška vlada je dala v četrtek nankinške vlade; čakajo samo še zapreti vhod v véíiko reko Jangtse, na povelje, da krenejo proti severu da bi japonske vojne ladje ne mog-in se spopadejo z Japonci, ki med , le po njej v notranjost dežele. V to
tem seveda tudi niso spali; v prav kratkem času so spravili na Kitajsko 100.000 mož skrbno opremljene vojske, na stotine letal in samo pred šangajem imajo zbranih 30 vojnih ladij. V tem pravkar imenovanem mestu je prišlo prav te dni spet do komplikacij, ker so Kitajci poslali tjakaj svoje čete, ki so začele kopati strelske jarke ter se tudi drugače utrjevati, dasi bi tega po dogovoru, ki sta ga bili obe državi sklenili leta 1932, ob zaključku ta-
svrho so Kitajci potopili večj starih ladij, natovorjenih s kamenjem, v bližini izliva, na nekem kraju, kjer se reka močno izoži, in ves promet je tam prekinjen. To je tudi eno izmed znamenj, po katerem je sklepati, da so se v Nankingu odločili menda za vojno.
Dasi najbrž proti prepričanju veljaka čankajšeka, o katerem gre glas, da je prepričan, da se kitajska vojska za sedaj ne more še meriti z japonsko, pa hi radi tega bilo bolj
čke itd., za tisto, kar bo zanj v življenju najbolj važno, t. j. kakšen človek bo iz njega postal, za tisto premnogokrat ne skrbe tako, kakor bi morali.
In imeli smo doslej v misilh samo otroke takih staršev, ki so strogo držani. Kaj pa naj rečemo o tistih, ki jih starši puste, da jih ulica "vzgaja"?
Da bi našim malčkom zagotovili tudi ono prepotrebno vzgojo, ki jo morajo imeti tudi izven državne šole — s tem namenom ae je ustanovila slovenska šola na Paternalu. Da bodo naši otroci zrastli v dobre ter sebi in družbi koristne može in žene — za to je taka šola potrebna naši koloniji.
Radi priznamo, da doslej šola še ni, kakor bi morala biti. A če bi se vsi slovenski starši zavedali, kaj so za srečo svojih otrok dolžni storiti, bi šola brž postala najvažnejša in najmočnejša naša ustanova. ,i
Starši! Kaj še oklevate, kaj še cincarite? če skrbite za šolne svojih otrok, kako je mogoče, da Vas ne briga ono, kar je zanje in tudi za vas mnogo važnejše od čevljev in oblek: njihova dobra vzgoja?
Bridko se boste pozneje kesali, če jih sedaj prepuščate ulici; hudo boste nekega dne razočarani, če jih doma držite zaprte/
Vaši otroci so potrebni sočne in vesele mladosti v družbi dobrih tovarišev in tovarišic; potrebni so dobre, razumne in ljubeznive vzgoje pod vodstvom šolanih, potrpežljivih in požrtvovalnih oseh.
Eno in drugo najdejo vaši otroci v slovenski šoli in v otroškem vrtcu na Paternalu. Zato vpišite jih v to šolo, če jih še niste/ Prepričani ste lahko, da se tega koraka ne bo-4>bo nikoli kesali, in gotovi smete biti, da Vam bodo otroci trajno hvaležni.
je po vsej priliki upravičeno, kakor smi videli tudi v prejšnjih, objavljenih v našem listu.
Čankajfiek, dasi je najbolj vpliven kitajski mož, mora pa vsekakor biti danes v hudih škripcih, že prevečkrat je brzdal navzdušenje nacionalistične mladine, ki je na vso moč hotela vojno z Japonci, da bi mogel spet, brez velike škode za svoj ugled, odgoditi spopad z vpad-niško vojsko. Saj so ga že ponovno obdolžili, da je kupljen od tokijske vlade in da bas zaradi tega ves čas popušča pred japonsko nasilnostjo.
In zato je čankajšek sklenil, da si umije roke. Sklical je Osrednji izvršni odbor na posvetovanje, ki se bo vrnilo 15. septembra in na katerem naj pade odločitev: ali naj Kitajska sprejme nove japonske zahteve, ali jjajiaj govori orožje. Čankajšek ima skoro diktatorsko oblast in je pooblaščen, da sam napove vojno. Če tega noče storiti, pomeni, da je prepričan, da ni še prišel čas za to.
Do 15. septembra ni torej pričakovati nobenih senzacionalnih novosti z Daljnega vzhoda, dasi se že sedaj ponekod bijejo kitajski in jar ponski vojaki...
POLET IZ MOSKVE V CHICAGO
Ruški letalec Levanevski se je y četrtek s petimi tovariši, z letalom na štiri motorje, odplejal iz Moskve prot Chicagu, aziroma proti New Yorku. Letali bodo po polarni progi ter nameravajo pristali v Fair-banksu in Edmontonu, odkoder bodo nadaljevali polet proti Chicago ali New Yorku.	,|¿
Nepotreben boj
Svetovni časopisi, tudi tukajšnji, so dolgo časa prinašali dan za dnem ¡na vso moč pretresljive vesti! iz Jugoslavije, ko so poročali o sporu, ki jfe bil nastal med vlado in Pravoslavno cerkvijo. Danes smo zvedeli, da je bil patrijarli Varnava zastrupljen, naslednji dan pa se je to sporočilo zdelo, že premalo strašno in dnevniki so nas obvestili, da sta razen patrijarha še dva njegova brata positala žrtvi neznanih za-vratnih zastrupijevalcev. Če bi poročevalci ostali dosledni, bi nas bili prihodnje jutro poučili, da je tudi vsa ostala družina zastrupljena, od stare matere do šoferja, a ker strup ni deloval več, so pisali o dnevnih pobojih v Beogradu in po deželi ter so napovedali strašne bitke za dan patrijarhovega pogreba. In res so v prvi vnemi brzojavili, da je bilo v nekem spopadu v Sarajevu ubitih kar 120 ljudi, toda pozneje se je to število krčilo in krčilo, dokler ni ostala slednjič mrtva ena sama ženska, o kateri pa ni bilo zanesljivo dognano, v katerem mestu in kako jo je doletela bridka smrt. Časopisi so vedeli, da so vsi člani vlade in vsi poslanci, ki so glasovali za konkordat, izobčeni iz Pravoslavne cerkve, in so pozneje le počasi in deloma priznavali, da se to ni zgodilo. Malokdaj se je kateri notranji spor v državi tako - napihnil po svetovnem časopisju, kakor jugoslovanski spor zaradi konkordata. Vresnici so poročila o zastrupljevanjih smešne bajke, med pogrebom in po pogrebu patrijarha je bil v prestolici in po deželi popoln red in mir, in oni "izobčeni" pravoslavci so, čeprav suspendirani, še vedno člani svoje Cerkve.
Ob istem času, ko je časopisje tako čudovito prikrojevalo poročila iz Jugoslav., pa je popolnoma molčalo o bitstvu spora, tako da so se zbegani ljudje upravičeno izpraševali kaj se prav za prav v Beogradu godi. Mi smo že v predzadnji številki "Slovenskega, lista" pokazali, v čeirt je jedro spora zaradi konkordata. Jugoslavija je bila doslej vezana na šest raznih konkordatov, ki jih je Vatikan svoj cas bil sklenil z dr žavami, katerih deli tvorijo danes Jugoslavijo, in sicer na konkordat s Srbijo, Črnogoro, Avstrijo, Madžarsko, pri čemer sta Bosna in Hercegovina, ter Hrvatska s Slavonijo imeli še posebna konkordatska določila. Xobéna država bi takega stanja ne mogla trpeti: zato so vse jugoslovanske vlade delovale na to, da se sklene nov konkordat, obvezen za vse pokrajine države, in sedanja vlada je le ustregla državni potrebi, ko je konkordat predložila skupštini in ko je dosegla, da je bil sprejet.
Spor, ki se je tedaj razvnel, se je začel pod geslom, da ima po novem konkordatu Pravoslavna cerkev v Jugoslaviji manj pravic nego katoliška. Ta trditev se nam zdi deloma upravičena, a je razlika razumljiva iz zgodovine postanka konkordata. Pravoslavna cerkev j? že leta 1934.
dobila svoj "Zakon in ustavo", ki ji je dajala velike pravice v državi, tako da je bila po sprejetju tistega zakona pravno mnogo na boljšem nego katoliška cerkev, ki še ni imela konkordata. Toda katoličani, čeprav so se čutili zapostavljene, niso tedaj začeli križarske vojske zoper "Zakon in ustavo Srbske pravoslavne cerkve", marveč so delovali na ne cerkve", marveč se delovali na Vatikanom, kar je bila gotovo boljša taktika. V tem konkordatu so si znali medtem pridobiti vse pravice, ki jih je država bila priznala 1. 1934. Srbski pravoslavni cerkvi, razen tega pa tudi pravice, ki so jih ostale države priznavale v svojih konkordatih svojim katoličanom. Ko je bil tedaj konkordat v skupštini sprejet, se je prejšnje razmerje med obema jugoslovanskima, konfesijama zaobrnilo: sedaj so se pravoslavni začutili zapostavljene in križarska vojska se je začela.
Vendar smemo z gotovostjo reči, da ta vojska ne bo ne dolgotrajna ne krvava. Srbska cerkev, bodisi da je še tako konservativna, je predolgo bojevala skupaj s svojim narodom vse njegove nacionalne boje in se je medtem navzela preveč državniškega duha, da. bi mogla sedaj zavirati konsolidacijo političnih razmer v Jugoslaviji z nepotrebnimi, škodljivimi konfesionalnimi prepiri. Ona pojde v najkrajšem času na boljšo pot in bo začela zahtevati potrebna dopolnila k svojemu "Zakonu in ustavi". Jugoslovanska, vlada ji je šla doberšen del te poti naproti, ko je predložila skupštini nov člen konkordata, ki se glasi: "V skladu s čl. 11. ustave glede enakopravnosti veroizpovedi se ministrski svet pooblašča, da more na predlog pravosodnega ministra, potom uredbe z zakonsko močjo, dati tudi drugim zakonito priznanim veroizpovedim pravice in ugodnosti, ki so priznane s tem konkordatom Katoliški cerkvi, in sicer v mejah nauka tradicije in dejanskih potreb dotičnih veroizpovedi". S tem je dana možnost, da se neenakost med pravicami posameznih ver v državi izravna in da zopet zavlada verski mir. Ne motimo se, ko trdimo, da bo pravoslavje kmalu uvidelo, da zahteva državna in njegova lastna korist, da se te možnosti posluži.
Septemberske volitve
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERTO CERNIČ
DORREGO 1583, — Bs. Aires
54 — 3588
PRVA SLOVESKA KROJAČNICA
LEOPOLD UŠA J
Papirja je na zidovih vsak dan več. Volilni plakati vseh mer in barv, ponajvečkrat s prav malo o-kusa in s še manj duhovitosti sestavljeni, pokrivajo stene hiš. Veliki kričeči kamijoni z oglušujočimi zvočniki krožijo po ulicah in dražijo živče ljudi, ki bi radi živeli v miru. Na "esquinah" kriče govorniki ob večernih urah po raznih mestnih okrajih in skuajo privabiti okrog sebe čimveč pasantev ter jim razlagati, da morajo voliti za to in to-stranko. Bližajo se pač volitve in stranke napenjajo vse svoje sile, da pritegnejo omahljivce na svojo stran.
Kandidati nacionalnih demokratov, radikalov in socialistov hodijo okrog po deželi in če bi človek hotel slediti vsem tem navdušenim ekskurzijam po notranjosti države, bi postal pravi specialist za argentinski zemljepis. Se nekoliko takšnih popotovanj po provincah in volilna kampanja se bo zaključila. To se bo zgodilo v Buenos Airesu in sicer v Luna Parku, kjer bodo vse tri zgoraj navedene glavne stranke i-mele svoje zaključne volilne shode.
Glavni iboj bo, kakor smo že večkrat povedali, med konservativci, ki se nazivajo nacionalne demokrate, in med radikali. Socialisti ne pridejo resno v poštev; številčno so za predsedniške volitve prešibki in povrh vsega še razcepljeni. Dočim je zmerna struja proglasila lastnega kandidata, dr. Repetta, je "Delavska socialistična stranka", ki je bolj levičarska, pozvala svoje pristaše, naj podprejo radikalska kandidata. Vodstvo stranke razlaga, da je postavljanje lastnih socialističnih kandidatov nesmiselno in škodljivo, ker da bodo pomenile prav za prav boj med demokracijo in antidemokraci-jo, in ker se bo ta boj bil le med dvema strankama.
V splošnem pa ni mogoče reči, da bi med prebivalstvom vladalo kakšno posebno 'velilno oziroma predvolilno navdušenje. Mnogi zabav-ljači so s karikaturami in z zbadljivimi članki prepričali že marsikoga, da so voltvc že "pripravljene" in da bo na vsak način zmagala vladna koalicija, naj se to zgodi kakorkoli. Kako se to more zgoditi, so pokazale zadnje volitve v pokrajinah Buenos Aires in Santa Fe.
Pa tudi drugače ne more biti ljudstvo Bog ve kako navdušeno, ko Vidi, kaj se na primer že delj časa dogaja v parlamentu. Ne poslanska zbornica ne eenat ne moreta zborovati, ker ne pride na seje nikoli dovolj gospodov poslancev oziroma
gospodov senatorjev. Nič ne pomaga, da listi to reč hudo kritizirajo in opozarjajo zastopnike ljudstva na celo vrsto važnih zakonskih predlogov, katerih odobritev je nad vse nujna. Kako vse to škodi demokraciji, dokazuje dejstvo, da postajajo ljudje vedno bolj apatični za politične zadeve baš radi kronične nedelavnosti parlamenta. In celo taki listi, ki so se zmerom smatrali za zagovornike demokracije, zabavljajo vsak dan več čez parlamentarni režim, na katerem baš sloni demokratična državna uredba.
Ali naj se potem čudimo, če ni med ljudstvom nobenega pravega navdušenja in skoro niti zanimanja ne za predsedniške 'volitve, dasi je od njihovega izida odvisno, kdo in kako bo vodil državo bodočih šest let.
ARGENTINSKI IZVOZ
Izvoz argentinskega blaga je znašal v prvih 7 mesecih tek. leta o-krog 12 milijonov in pol ton v te-žini, v vrednosti pa 1 milijardo 565 milijonov pesov. Če ga primerjamo z izvozom tekom lanskega leta, v istih mesecih, vidimo, da je letos narastel za več ko 85 od sto. Sploh je sedanji izvoz največji v zadnjih deset letih.
ŽELEZNIČARJI BODO USTAVILI DELO
Dne 20. t. m. bo ob 9. in pol dopoldne ustavljen železniški promet za 5 minut, če železniške družbe ne ugod'ijb zahtevam članov Železniške Zveze za. izboljšanje delovnih pogojev.
OTVORITEV PALAČE POLJEDELSKEGA MINISTRSTVA V CORDOBI
Ob navzočnosti dr. Cárcana, državnega poljedelskega ministra, -in drugih oblastnikov, je bila v nedeljo slavnostno otvorjeno poslopje poljedelskega ministrstva v Córdo-bi.
HRIPA V PROVINCI CORDOBI
V mestu Bell Ville ju okolici je začela razsajati hripa. Rudi tega je dala tfdravstveuu oblast nedoločen čas zapleti vse šole.
Z AVIONOM PO SLEPARJA
Policijski komisar Francisco Ruiz Manzano se je odpravil z avionom družbe Panagra v Cali, v Kolumbijo, da sprejme tam in pripelje v D unos Aires1 Spletnega trgovca Noeta Skalo, češkega zida, ki je tukaj v Buenos Airesu osleparil več tvrdk ter nato pobegnil v Kolumbijo.
SMRTNI PADEC LETALCA
V	sbooto okrog 10. ure se je vež-bal nad PaJomarjem nadporočnik Guillermo Martin Ferrari. Radi še nepojasnjenega vzroka pa je začelo letalo padati. Pilot Ferrari se je sicer skušal s padalom spustiti na tla, toda padalo se ni odprlo in nesrečni pilot je treščil z vso silo navzdol. Bil je na mestu mrtev. Nekaj metrov od njega je padlo tudi letalo, ki se je popolnoma razbilo.
POŽAR NA ANGLEŠKEM PARNIKU
Na. angleškem parniku "Elstree Grange", ki ga popravljajo v tukajšnjem pristanišču radi poškodb, ki jih je zadobil, ko je zadel v potniški parnik "Southern Prince" je nastal v ponedeljek požar, ki pa so ga gasilci in mornarji kmalu pogasili.
POROKA V KAZNUJOČI
V	poneedljek se je poročil v kaznilnici, v Villi Devoto, kaznjenec Miguel Alto z Mario Ontiverovo. Cerkvene poročne obrede je opravil sam škof Julián Martínez.
LJUDSKE ŠOLE ZA ODRASLE
V	buenosaireški provinci so bile pred kratkim ustanovljene mešane ljudske šole za odraslo mladino. Namenjene so mladini delavskih slojev, ki se želi posvetiti kaki obrti.
Včetrtek bo v LaPlati slavnostna otvoritev, ob navzočnosti guvernerja. Fresca.
ANGLEŠKI PARNIK "DELIUS"
V	petek je prispel v tukajšnje pristanišče prvi krat angleški potniški parnik "Delius", ki je lást pa-robrodne družbe Lamport & Holt y Londonu.
PROMETNA NESREČA
Ko je v nedeljo zjutraj vozil s svojim taksijem po ulici Albarracin '39-letni Antonio Liolio, je privozil ¡>0 ulici Zañartú, z zasebnim avtom, 52-letni Roberto Colombo in se s tako silo zaletel v taksi, da ga je prevrnil. V taksiju so bije štiri osebe, med njimi tudi 37-letni Salvador Sánchez, ki je odletel z vozila tako nesrečno, da je kmalu po prevozu v bolnišnico Ramos Mejía, kamor je bil prepeljan, radi težkih poškodb izdihnil.
RADI DOMAČIH ZADEV KAR DVA MRLIČA
V	hišo na ulici Salta št. 869, kjer je živela. Rosa Clerce s svojo materjo, je prijel y sredo popoldne Rosiu svak, 4)! letni Ceí'erino Porta, stanujoč v ulici Independencia 1521. Pričeli so se prepirati jp$i malenkostnih domačih zadev. Vendar se pa je pri tem Porta tako razhudil, da je potegnil iz žepa samokres ter pognal Rosi tri krogle v glavo, da

LADIJSKE VOZNE LISTKE
za vse parobro4ne dražbe pri nas dobite po najnižji ceni.
Kabino
za gotovimo vsakemu potniku brezplačno.
Iz pisarne JUGOSLAVENSKE ISE-LJENIČKE ZAŠTITE (Jug. Patro-nata):
SLOVENSKIM ROJAKOM IN ROJAKINJAM:
Jugoslovenska Iseljeniška Zašti-ta {Jug. Patronat) je, kakor bo gotovo večini znano, privatna, dobrodelna jugoslovanska ustanova, vzdrževana od malega števila boljše, stoječih jugoslovanskih tukajšnjih rodoljubov. Namen Jug. Patronata je v prvi vrsti pomagati brezposelnim do službe. V to svrho so vidnejši člani Jug. Patronata izkoristili svoje trgovske zveze ter zastavili svoj vpliv pri raznih delodajalcih večjih podjetij, katerim so priporočili naše ljudi kot najboljši delovni element. Večina, teh podjetij je obljubila jemati v slučaju potrebe na delo ljudi, priporočene po Jug. Patronatu.
Ravnatako stavlja Jug Patronat oglase v tukajšnje argentinske, angleške in francoške časopisje ponujajoč delovne moči. Dogaja se večkrat, da prejema Jug. Patronat ponudbe za delo, n. pr.: mizaa-je, kleparje, zakonske pare, peone, i. t. d. — posebno so pogoste službe za slir škinje —, pa se tem ponudbam ne more vsakokrat ugoditi, ker ni trenutno na razpolago ponujenih delovnih moči.
Ker smatramo, da je velika škoda, če povpraševanja po delovnih močeh ostanejo brez zadovoljitve — med tem ko se na drugi strani begajo po raznih agencijah kjer morajo plačevati za namestitev — vabimo vse rojake in rojakinje, ki so brez dela, naj se prijavijo Jug. Ise-ljeniški Zaštiti. S tem nočemo, se razume, vnaprej zagotoviti, da bomo vsakemu in takoj našli delo, nego samo upamo, da se bo na tak način boljše in izdatnejše izkoristilo vezi jn oglaševanje Jug. Patronata. Prepričani smo, da bo tako večje število naših rojakov našlo zaposlitev preko Jug. Patronata in prištedilo denar, ki gre drugače za razne a-gencije. ,
Da bo delo šlo čim hitreje in uspešnejše od rok a — na drugi stra-ui — da bo čim manj nevšečno za tiste, ki delo iščejo — bo Jug. Patronat skušal najti sotrudnike na vseh tistih krajih, kjer se običajno zbirajo naši ljudje in ki imajo telefon na razpolago. Tam bodo razo* bešene tablice Jug. Patronata, na katerih bo vsak dan objavljeno kakšne službe so na razpolago. Žie pri tej priliki prosilko, naj se nam sporoči za navedene točke ali zbira* liSfa kjer se bodo lahko razbesile tablice Jug. Patronata.
Prijavi se lahko Jug. Iseljeniški Zaštiti vsakdo izmed naših rojakov in rojakinj, ne glede na kateresi bodi razlike; vendar pa morejo biti to le osebe, ki nimajo, niti so ¡mole posla s tuk. varnostnimi ob ].astmi in ki so miroljubni in delavni.
Jugoslovenska Iseljeniška Zaštita sprejema vsak dan od 8¡30 do 11.30 ter se nahaja v ulici Bolívar 314, II. nadstropje, pisarna štev. 27. Buenos Aires. Telefon je: Avenida 33 — 9905.
Ob svoji deseti obl tnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje poareieni.
GARMENDIA 4047 — Bs. A:res
ri
Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah
catcentral europea
469 5 AN MARTIN 469
ee je reviea takoj mrtva zgrudila. Nato si je Ceferino pognal še sebi kroglo v gla vo in je tudi mrtev obležal.
S KLADIVOM GA JE NAPADEL
Na križišču ulice Cervino in ave-nide Bullrich sta se radi nekega dela sporckla delavec Elja Divjak, rodom Jugoslovan, in oskrbnik na vogalu avenide se nahajajoče hiše, Josef Gweiner. Po kratkem prerr kanjuje Divjak udaril Gweinerja s kladivom, ki ga je baš imel v roki, po g}av}, da je posljednji ves s krvjo oblit in težko ranjen obležal Gweinerja so 'v nevarnem stanju odpeljali v sanatofij Las Ueras. Divjaka pa v zapor.
DOMAČA ZABAVA V PRID SLO VENSKE ŠOLE NA PATERNALU
Kot je bilo že parkrat javljeno, se bo vršila jutri 15. avgusta domača zabava v prostorih „Prosvete", Gral. Cesar Diaz 1657.
Dvorišče bo pokrito in se bo pričelo s program, takoj ob 4 uri da bo več časa za ples. Zato pridite vsi zgodaj, čakali seveda ne bomo nič, kdor ne bo prišel do časa, se bo moral zadovoljiti pa samo s plesom. Vstopnina bo samo prostovoljni prispevki. Za jed in pijači bo preskrbljeno.
Na tej zabavi se bo porazdelilo med vse navzoče otroke po eno šol-rJco knjigo in več mladinskih pesmaric.
Starši, ki želite razveseliti svoje otroke z lepim darilom, ne zamudite te redke prilike!
Igral bo znani slovenski orkester.
KUBIKOV ZBOR
Znani radijski Kubikov zbor, v katerem so tudi Slovenci in člani Picsvete, bo priredil dne 29. avgusti' pevski koncert v ul. Alsina 2832. Izvajal bo pesmi najboljših svetovnih skladateljev v slovenskem, srbohrvaškem, italijanskem in kaste ljanskem jeziku.
Kdor želi slišati zbor od blizu, naj ne zamudi lepe prilike.
SLABO VREME
Slabo vreme je bilo, a vseeno sem šel pogledat Taborovo prireditev. Četudi sem se nekoliko zmočil, se nisem prav nič kesal, kajti videl sem nekaj lepega, česar se ne vidi vsak dan.	' 1
Ko sem odšel sedemnajst letn mladenič na fronto, se nisem jokal, a v nedeljo, ko sem gledal "Učiteljico", sem se. Naj sem se še tako prizadeval nisem mogel zadržati solz. In "tako tudi ostalo občinstvo.
Kar pa mi ni dopadlo je bilo to,
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140T U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
da je bilo za menoj precej sedežev praznih, in sem pri tem mislil, ali ni to škoda, koliko truda in stroškov stane taka prireditev, za katero bi moralo biti v vsakem vremenu dvorana premajhna.
Vreme je bilo res slabo, da slabše biti ni moglo, vendar jaz mislim, da je bil še drugi vzrok. Čemu toliko društev, čemu toliko prireditev? Po mojem bi bilo dovolj manj prireditev, pa tiste dobre. Naše moči bi se morale združiti, da bi res kaj dobrega pokazali.
üo združitev društev bi moralo priti. Nekdo za menoj, ko smo stopali iz dvorane, je v krogu mož in fantov dejal: "Pevski zbor Prosvete in dramatični odsek Tabora, to bi bilo društvo, ki bi nekaj pokazalo. Združiti bi se morali."
In tudi jaz ne morem reči drugega kot ponoviti besede, ki sem jih že nekoč, kar se gotovo nekateri še spominjate, pred nekako petimi leti izrekel: Desničarji krenite malo na levo, levičarji pa malo na desno, pa smo skupaj, kajti ničesar bistvenega ni med nami, kar nas bi moglo ločiti. Če sta se lista združila, 'zakaj bi se ne tudi društva. Torej združimo se in lotimo se dela vsi, prav vsi brez razlike. Proč z malenkostnimi osebnostmi. Vsi zdru ženi bomo mogli kaj pozitivnega napraviti, vsak sam pa nič. Ne glejmo sedaj nazaj, marveč naprej v bodočnost, ki bo naša in taka ka-koršno si bomo znali ustvariti.
Želel bi. da bi se v tem vprašanju še kdo oglasil v listu in tisti, ki imate kaj vpliva pri društvih, delajte na tem, da se lotimo skupno dela za skupne koristi.
Franc Kurinčič.
AKADEMIJA SOKOLA DOCK SUD — BOCA
Sokol Dock Sud *— Boca priredi v soboti, dne 11. septembra t. 1. svojo svečano akademijo. S tem daje drugim društvom na znanje, da na ta dan ne prirede svoje zabave.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIfl"
Nedeljska prireditev
Veliki nedeljski popoldanski dež, o katerem listi soglasno pišejo, da. je zelo prav prišel argentinskemu poljedelstvu, ni bil baš najboljši blagoslov za Taborovo prireditev, saj so bile prav ob času, ko se je bilo treba odpraviti z doma, v mnogih krajih, koder žive naši ljudje, ulice na široko poplavljene in je moral biti človek že hudo navdušen za našo diletantsko umetnost, če je v takšnih prilikah vendarle krenil na pot ter riskiral prehlad.
In zato smo se vsi čudili, da je še toliko ljudi prišlo: svojih dvesto.
Spored je obsegal samo Niccode-mijevo trodejanko "Učiteljica". Kakor druga oderska dela tega dramaturga, tako zahteva iudi "Učiteljica" v glavni ženski vlogi izredno sposobno igralsko moč. od katere je odvisen ves uspeh igre; ostale vloge, poleg partnerja glavne in edine "junakinje", so vse "kratke", čeprav redoma hvaležne, ker jih Nic-codemi rad ne samo krepko karak-terizira, marveč tudi, skoro bi rekli, karikira. Te postranske vloge Nic-codemi spretno vpleta, da je igra živahna vkljub včasih po cele stra-1 ni dolgim govorom ene izmed obeh glavnih vlog, ponavadi ženske. Ker je pri diletantskih oderskih skupinah seveda težko dobiti izredno sposobno igralsko moč za glavno vlogo, niso Nicodemijeve igre baš prevečkrat na sporedih diletantskih prireditev. Tabor je sedaj dal že drugo.
Nedeljska uprizoritev "Učiteljice" je bila v splošnem zadovoljiva in v nekaterih prizorih in vlogah celo zelo dobra. Glavni igralki se je videlo, da se je vživela v vlogo in je občinstvo zato tudi z zanimanjem sledilo igri ves čas, od začetka do konca. Pohvalno je omeniti tudi druge vloge, ki jih tu ne bomo podrobno navajali; le "policija", ki je na ubogega Klopčiča tako hudo vplivala, nas ni prepričala ne v maski ne v nastopu.
Povedati moramo tudi — kot kronisti — da je bilo ob bolj genljivih
Izgubljeni raj
Igrokaz v 3 dejanjih in 4 slikah.
Je krasna in podučljiva igra, katera bo vzbudila mnogo zanimanja in smeha med gledalci.
OSEBE:
Kraljica............................Darinka Cotič
Ekscelenca pl. Zlatoper, naddvorjanka......Helena Beltram
Markiza pl. Belladonda, dvorna ceremonijalka .. Aiigela Lakner
¡Baronica pl. Petpedi:....................Milena Kodela
Kontesa, pl. Cicifuj............"J..........Fani Lakner
Marjana (mati) ......................Irena Jekše
¡Nežika (njena hčerka)..................Bogomila Malič
Uršika (njena prijateljica)................Erna Paškulim
Dekle............................Ana Pegam
Poleg glavnih vlog nastopajo Je dvorjanke, paži, dekleta in palčki
nagajivžki.
Tudi mačice imajo šolo
Komičen igrokaz. OSEBE:
Učiteljica......... . . ...............Irena Vidmar
Mehkodlačica.................... \. • - Majda Prezelj
Tirotajka........................ ..Jadranka Baretto
Metlorepka................... . . . • • •Ma Pečenko
Sladkosnedka........................Anica Lakner	•
Bistrooka................... . . . • • • Angel Mozetič
Brzoteka....... . .. . . . .............Anton Jazbec
Dolgonoga................... . . - • ■ ■ Marica, Kobeti£
......... . . . Milka ¡Lakner
»» ..........
........................Elena Mihelj
Tu nastopajo naše najmlajše igralke in igralci, res prave mucke, katere bodo vzbudile mnogo smeha s svojimi oblekcami in repki. Pri obeh igrah nastopa preko 40 oseb.
Calle ACEVEDO 1353 (Višina RIVERA 800 — OANNING 1300)_
prizorih, ki jih ima igra precej, marsikatero oko rosno, pa tudi smeha ni manjkalo z učiteljico Lizo, z ravnateljico in z Grdinom.
Prireditev je obiskal tudi g. poslanik dr. Izidor Cankar z gospo soprogo. Zastopnik Tabora ga je z odra pozdravil z lepimi besedami, občinstvo pa s prisrčnim aplavzom.
IZ VILLA DEVOTO
Odbor GPDS. v Villa Devoto .se najtopleje zahvaljuje požrtvovalni članici Merici Zorževi, ki je svojo popravilih pripadajočo ji podporo za časa njene bolezni odklonila v prid društvu.
Odbor se ravno sedaj prizadeva še bolje organizirati podporni odsek. V kratkem bo društvo nudilo svojemu članstvu tudi zdravniško
pomoč.
V zaupnaju, da bodo naši rojaki
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPECIJALI8TI
ANALIZE nrina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh obilicah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
XOZA: Kronični izpahi, mozoljčkl. Izpadanje las. Ultra violetal žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin,__
SPOLNAMBK08T: Hitra regeneracija po prof. Cicarolliju.
ZIVONE BOLEZNI: Nevrastenia, lzgnba spomina in Šibkost.
BEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Mb-koat srca zdravimo po modernem nem' Skem načina.
PLTCOA: Kašelj, Šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjenl, kisline, tet ka prebava, bruhanje, rane.
OBEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
W&LO, NOS, USE i A, vnetje, polipi: tora» operacije ln bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30,—
Plačevanje po $ 5.— na teden.
Na* zavod 8 tvojimi modernimi naprava-mi ln k Izvrstnimi SPEOCIJALISTI ]• ertini te vrste v Argentini. — Letenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-■w»o plačevanje.
Plaza Once Ri?adavia 3070
9—21 ob nedeljah od 8—12

Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko
se je cena znatno znffiala.
DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANGO GERMANICO.
ŠTEVILNO URADNIŠTVO VASE NAR0DN08TI Vam je v jamstvo, da bodet« pri BANCO GERMANIKO najboljše posluiemi.
Obiščite nas in prepričali se boste!
Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2.
vpoštevali naše delo za jim pomagati, vabimo vseh, da pristopite kot člani, da bo lažja in uspesnejša naša medsebojna pomoč.
Tem potom javljamo, da se je le' po uredila društvena knjižnica z raznovrstnim podučljivim čtivom in da posluje vsako soboto in nedeljo popoldne.
Opozarjamo tudi vse daljne in bližnje rojake, da se čvrsto pripravljamo za prihodnjo prireditev, ki se bo vršila dne 29. avgusta. Vzpored bo objavljen v prih. štev. SI. lista;
ROJAKI IN ROJAKINJE V VILLA DEVOTO
I)a boste lažje dosegli čimvečji kulturni in gospodarski uspeh, naročite si vsi na Slovenski list potom katerega vas bo odbor informiral o svojih in vaših načrtih ter uspehih, in za kar bodo tudi drugi izvedeli S. L. ima. v načelu podpirati vsako koristno akcijo med našim izseljenstvom in našimi društvi, če bodo tudi izseljenci, člani in društva nam pomagala z naročninami vzdrževati in boljšati list. Samo, če bomo eden drugega podpirali in ra: zumeli bomo kaj dosegli, drugoče pa gotovo nič.
STARŠI !
Ako Vaši otroci nimajo mobeiws slovenske šolske čitanke, pripeljite jih jutri v slovensko prosvetno društvo, kjer dobijo vsak eno.
SMRTNA KOSA
Dne 3. avgusta je umrl v bolnišnici Muñiz, naš rojak Josip Košuta, star 43 let in doma h Sv. Križa pri Trstu. V domovini zapušča ženo in več otrok. Pokojni je bival v Argentini 10 let. Bil je dober mož in do svoje bolezni marljiv društven delavec.
Naj. mu bo lahka argentinska zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje.	%
IZKUŠENA BABICA
ANA CHRPOVA
Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno
prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621
U. T. 38 Mayo 8182
iovenci doma in po svetu
NOVI PLAVŽ
Meseca avgusta bodo na Jesenicah svečano odprli nov plavž. Otvoritev tega plavža bo velika gospodarska pridobitev v podpiranje domače proizvodnje. S tem plavžem bodo postale Jesenice pravo metalurško središče industrije.
NOVA POSTAJA
Železniško postajo na Otočah na Gorenjskem bodo premestili in sezidali novo. Ravnateljstvo železnic je stavilo v ta namen na razpolago ICO.000 dinarjev.
ELEKTIFIKACIJA PESNIŠKE DOLINE
Na Pesnici se je osnavala posebna zadruga, ki se je začela pogajati z mestnim električnim podjetkem v Mariboru, ki naj bi podaljšalo daljnovod z novim odcepkom sve-činskega daljnovoda dalje proti severu.
ZGODOVINSKI OREH POSEKAN IN PRODAN
Na zemljišču cerkve v Bogorodi-cah nad Rodovištem je rasel velikanski oreh. Kakor pripoveduje srbsko ustno izročilo, je bil ta oreh še izza časa carja Dušana. Tu so se zbirali srbski junaki na posvetovanje. Sedaj pa je ta oreh cerkvena občina prodala kupcem za 46. tisoč dinarja.
DOMAČE DELAVCE ODPUŠČA JO
Maribor, 13. junija. — V tovarni Zaleaba a (Jo., katviv lastnik.je za
radi afer zadnjega časa znani Bed-rih Schonsky, je bilo nedavno odpuščenih 117 delavcev. Reklo se je da tovarni primanjkuje dela, pa je odpustila svojo nočno posadko. Pri današnji zaposlenosti naše tekstilne industrije je tak izgovor kaj malo verjeten. Med odpuščenimi delavci so bili tudi trije mojstri, za katere je tovarna prav tako motivirala odpust, češ da nimajo dela. Pri tem pa zaposluje tovarna še celo vrsto inozemskih mojstrov, za katere pa nikoli ni zmanjkalo dela, dasi so prav tako, ali še slabše kvalificirani, kakor mojstri — naši drža vi j a ni, samo da prejemajo mnogo višjt plače, kakor naši ljudje. Zaradi tf odpustov je mariborska policija e nergično nastopila. Postavila se je
MIZARSKA DELAVNICA
JONKE & FERJANČIČ
Izdeluje vsa v stroko spadajo-Ba dela. Zaloga panjev Žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke.
RIO C E B A L L 0 S, S. de Córdoba
na povsem pravilno stališče, da mora biti najprej dela in zaslužka' za
naše ljudi, in šele potem, če so naši zaposleni pa je zanje dela še preveč, pridejo na vrsto inozemci. Zaradi tega je policija pozvala ravnatelja tovarne Ivana Rengerja, če-hoslovaškega državljana, dalje nad-mojstra Franca Vosatko, avstrijskega državljana in tkalskega mojstra Jaromila Mártla, eehoslovaškega državljana, da vteku 5 dni zapuste našo državo. Imenovani so sicer vložili priziv na bansko upravo, kakor pa smo informirani, ta priziv ne bo zalegel. Energična gesta mariborske policije je v Mariboru zelo u-godno odmevala, inozemske "strokovnjake" po tekstilnih tovarnah pa je navdala z upravičenim reš-pektom.
NOV KOVANI DENAR V JUHO-SLAVTJI
Finančni minister je predložil skupštini nujen zakonski predlog, po katerem naj se postopno vzame iz prometa ves sedanji kovani denar, ki se bo namestu njega skoval novi. Stvar se utemeljuje s tem, da so sedanji kovanci po velikosti med sabo enaki — vsaj nekateri — ter zaradi tega težko ločljivi. Hkrati pa hoče država prihraniti z novo izdajo kovancev okrog 200 milijonov. Novi kovanci bodo namreč manjši, kovanci manjše vrednosti pa bodo iz niklja oz zlitine bakra in aluminija. Finančni krogi pa pau-darjajo tudi potrebo znižanja množine več v zalogi kakor pa v prometu. Pred leti sploh nismo imeli ko-mcev za 10 ali več dinarjev, ampak no od vrednosti ib Diii dalje ime-' 1? bankovce. Te bankovce pa so vzeli iz prometa in namestu njih kovali konvance iz srebra in niklja za 10, 20 in 50 Din. Zdaj bodo vzeli tudi te iz prometa in nakovali manjše in po zlitini manj vredne.
SMRTNA NESREČA V ZAGORSKEM RUDNIKU
V noči na 3. julij se je v kotre-deškem rovu v Zagorju ob Savi smrtno pouesi-ečil 43 letni rudar Rudolf Bregar, po domače Slaparjev z Oriega pod Sv. Planino. Zve-
KRO J AČNIS A
"GORICA"
Vnni nudi vakovrstno blaffo /n obleke in povr-n'ko po nn.1niS.fili cenah Delo prvostno.
Se priporoča rojakom
FRANC LEBAN
Warnes 2191
Buenos Aires
čer je nastopil službo in sicer jej delal pri gradnji in kopanju novega šalita. Ko je prišel na šiht, je bil nekako potrt, pa je prosil nekoga, da bi šen namestu njega v službo. Toda ker tovariš ni pristal, je vendarle šel sam na delo. Okrog 2. zjutraj pa je padel v šaht kakih 48 j metrov globoko ter obležal ves pobit in nezavesten ter je kmalu na to umrl. Imel je hude rane na glavi, zlomljeno roko in poškodbe po životu. Bil je dober delavec, izkušen rudar in ni znano, kako je prišlo do nesreče.
STRELA
Maribor, 19. junija. — Zgodaj — niše se začelo niti poletje, so začele divjati pri nas silovite nevihte, ki so že žal zahtevale nekaj človeških žrtev. Takšna nevihta z udari strele in grmenjem se je razdivjala nad južnimi pobočji Pohorja. V Sko-marju, eni najvišjih vasi na Štajerskem in domovini slovitega " pohorskega" pesnika Vodovnika, je zahtevala strela kar dvoje žrtev. Nevihta je zajela na polju posestnico Veroniko Kovše in obe njeni delavki Barbaro Tepej in Antonijo Mir-nik. Silna ploha, ki se je nenadoma vlila, je pognala vse tri ženske v zavetja mogočne smreke, ki stoji precej samotno. 'Komaj pa so se stisnile pod goste veje smreke, že je udarila strela a- drevo. Razklala ga je od vrha do tal, pri tleh pa je zadela v. ženske,.,ki h» tam iskale zavetja. Vse tri je oplazilo ter so obležale negibne. Čez nekaj časa, ko se je nevihta polegla, je prišel posestnik Anton sKovšfc. glédát nft polje, kje j? ženi 'in delavke, ker, jih ni domov. Našel jih je nezavestne pod razklano smreko. Ves prestrašen j^ odliit-el v vas po pomoč. Vaščanri so -mu ¿émagali po nesrečenke flSnesfi' na	kjer so
ugotovili pri' Tepéjevi In Mirnikow samo smrt, dočim je posestnica Veronika Kovše prišla po daljšem i metnem dihanju zopet k sebi.
Pogled na Štanjel na Krasu DAVEK NA ZEMLJIŠČA VEDNO' rak dalje kakor same šolske obla-
RASTE
Od lanskega leta se je davek na zemljšča povečal za 42 posto
1. 1935 71.10 Lii'
IZKUŠENA BaBICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na tmlver/i v Pragi in v Buenos Alresu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi ' noseče v popolno ovkrbo.
ordinira od i) ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr.
V. T. 2« Bueno Orden 888» Bueno» Aire«
MODERNO ZDRAVILIŠČE
V VSAKEM SLUČAJU
Ko (ulite, da Vam zdravje ni v redu. , Našli boste v tem zdravilišču specializira ne zdravnike in najmodernejše zdravniško naprave. Upravitelj naš rojak
dr. K. VKLJANOVIO sprejemamo bolnike v popolno oakrb«
in elcer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure
Ruska klinika za vse bolezni
Za venerične boleen!, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista z» navedene bolezni
Dra. A. IZAGUTRKE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
. — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučnh, obl.
stih jetrah, ialodcki, žlčevju Itd Za bolnike lz notranjosti imamo
rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVANSKI
S UIP A C H A 28
Trst, julija 1937. — Dobili smo nekaj plačilnih nalogov davčne u-prave iz Julijske Krajine iz katerih lahko razvidimo, kako se je višal davek na zemljišča v teku zadnjih let. Ti nalogi se nanašajo na zemljišče, ki meri okrog 9.000 kvadr. metrov. Med tem, ko se je davek za leta pred 1937 bolj polagoma višal le za nekaj procentov, je v letošnjem letu zabeležiti zelo velik skok. kar za 42 posto. Davek je znašal: 1| 1932 59,15 Lit. 1. 1934 62.95 Lit. 1. 1936 74.35 Lit. 1. 19»7 107.1® Lit:;
Prav tako so rastle dajatve raznim strokovnim organizacijam, kot so sindikati, udruženje hišnih por SestniW'fóru&nje fwljéáefcév itfJ Med tem, ko so 1. 1932 vse dajatvp znašale samo 5,08, so od tedaj neprestano rastle tako, da so dosegle za 1. 1937 12,95 lir.
V SMISLU PRIJATELJSTVA
Italijanski učitelj na ljudski šoli v Lokvi na Krasu, Erasmo Penuoli-no (že ime je značilno!) je 30. apri la tega leta, torej mesec dni po pri jateljskem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo, narekoval učencem v šoli sledečo izjavo, ki so jo morali učenci upisati v šolske zvezke, njihovi starši pa podpisati:
— II sotoscritto desiderebbe che al proprio figlio... venisse impar-tito, in Chiesa, da parte del Parro co 1'insegnamento della dottriua cristiana in lingua italiana.
(Podpisani želi, da bi njegovega sina... učil župnik v cerkvi krščanski nauk v italijanskem jeziku).
Ta goreči učitelj je šel torej ko-
sti. Dočim namreč te zabranjujejo verski pouk v m&temem jeziku v šoli in so ga tudi pred prijateljskim paktom v cerkvi vsaj tolerirali, hoče omenjeni sedaj po samem paktu, v zvezi s katerim je bila jamčena raba našega jezika v cerkvi, na tak perfiden način onemogočiti slovenski verski pouk v cerkvi.
Z VELIKANSKO VNEMO IŠČEJO PREMOG
Vrtajo že na štiridesetih mestih
Trst, julija 1937. — Poročali smo že o žalostnem koncu premogokopa 1. 1933 62,30 Lit. j y Vremski dolini. Tu so zgradili
Italijani po vojni na mestu, kjer so Je prej vrtali pod Avstrijo, vse moderne rudniške naprave in zgradbe. Toda po enoletnem delu so prekini-i. ldedaj..že..več..let.s,troji..Jui «Uvhf ropada jo. Toda kljub temu neuspC-iiu niso nehali z iskanjem premoga. Začeli so najprej vrtati ,v bližini ¿tax-ega rudnika preko Reke in pri Jlodiku. V zadnjem času pa so de-•}t> zelo pospešili in vrtajo kar na •okrog 40 krajih istočasno. Delo je poverjeno znani premogokopni dru žbi "Arsa", ki uživa od države zelo izdatne podpori in ima sličen rudnik za premog v Istri. Sedaj vrtajo na ozemlju med Rodikom in Vrenj sko dolino in so v nekaterih kra-
Reklamn« c°,na
Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico
' $ 225.—
Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 69-0604
(Na pol kvadre) Buenoe Aires
. jih prišli že do globine okoli 600 m. Nameravajo pa vrtati še dalje do 1.000 m. Kakšen je uspeh tega dela ae ñe ne ve. Kakor pa pripovedujejo , so zadeli na nekaterih krajih v izredni globini na manjše pre-mogove žile. Po načrtih nameravajo ob uspehu združiti bivši vrem-ski premogokop z novimi rovi, ki bi imeli .svoje izhodišče pri llodiku ob železnici. Sedanji vremski premogokop, .se najbrž ni obnesel radi tega, ker je imel zelo slabo zvezo z železnico. Baje nameravajo za to zgraditi deloma ozkotirno železnico, deloma pa vzpenjačo. Pri delih je zaposlenih tudi nekaj domačinov, pred vsem bivših izvežbanih rudarjev.
NAŠI POKOJNIKI
gospa Tomšič Marija, vdova pok. bivšega sovodenjskega občinskega načelnika.
Uvedši na posestvu napreden način pridelovanja po vrtnine, dosegli so pri njih, da je bila njih zelenjava po celi Furlaniji tja v Gradež dobro poznana. Eden od sinov g. Din-ko je nameščen pri "Suzoru" kot uradnik. Rodbini naše sožalje.
— V Gaberjah pri Gorici je umrl pred kratkim gosp. Leopold Pavleti«, sodnik v pokoju in posestnik nenadoma v starosti 75 let.
Bil je svojčas pred vojno sodnik v Komnu ter je šel radi zdravja v pokoj na svoje posestvo še precej mlad. Dolgo let do smrti je bil odbornik občine Sovodnje.
Zapušča vdovo in sina na posestvu.
r -	'
Ohranimo mu trajen spomin!
Y Sovodnjah pri Gorici je umrla
male vesti
" Velika modema krojačnicai
HERMINIO B1D1N0ST t
Bx-cortador de el Jokev 2
fie hočeš biti brezhibno in v elegantno oblečen, prepričaj se sam.
—	10 mesecev zapora je dobil Pe-ternelj Peter¿ star 47 let, iz Cerknega, ker je grozil davčnemu izterjevalcu Karlu Grosovinu.
—	Sodišču je bila izročena Pavla Mavric, stara 29 let, iz Kojskega, ker so dobili pri njej večjo količino žganja in nekaj saharina.
—	V Tolminu so aretirali (¡7 letnega Franca Muniha zaradi posilstva.
—	10 letni Stanislav Hungerle iz
Komna, se je težje poškodoval pri padcu in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnico.
—	Sledečim je goriški prefekt razdelil "rojstvene" nagrade za dvoj-vke v imenu Mussoíinija: Kogej Stanislav, Cerkno; Zuza Dominik, Šmartno pri Kojskem; Kovač Vi-libald, Ajdovščina, Sedevčič Ivan, Grgar, vsi t: so dobili po 600 lir. Sfi-ligoi Ivan iz Rihemberga pa je dobil 800 lir.
—	V mesecu maju.t. 1. je promet v Postojni zaradi svetovnoznane jame zelo narasel (kar se imajo v veliki meri zahvaliti sporazumu...). Z vlakom se je pirpeljalo v Postoj-uo v maju 22.722 oseb v primeri z 7.855 osebami v aprilu. Odšlo pa jih je s postojnske postaje 22.854 v primeri z 8.125 v aprilu.
—	1 m^jon drevesc posadi sedaj gozdna milica na leto. Tako piše "Piccolo". Tako poskušajo pogozdi-ti Kras. Najprej nasadijo bore in smreke, ki s svojimi k o-reninami zrahljajo skalnata tla in napravijo mnogo humusa. Na to pa bodo nasadili 1'strato drevje.
—	Cenik jestv'-n v Trstu: bel
kruh 2.20—2.50; črn kruh 1.60—
I.75;	testine 2.35-^3.15; pšenična moka 1.80—2; riž 160—2.20;...sirko-va moka 1.10—1.30; fižol 1.70— 280; krompir 0.45—0.55; oljčno olje 8.10—8.70; semensko olje 6.60; sirovo maslo 15.10; slanina 10.60—
II.10;	mleko liter 1.10; sladkor 6.25; pražena kava 39.
—	SI julijem so zvišali plače in pokojnine za 8 posto. Zvišane plače bodo dobili drž. uslužbenci, učitelji, stari drž. upokojenci in drugo državno in poldržavno uradništvo. Tega poviška je deležno 700.000 o-seb in državo bo stalo 500 miljonov letno.
PREOKRET JUG. KOMUNISTOV.
Iz zadnje številke Jug. komunističnega glasila "Proleter" posnema^ mo, da so jugoslovanski komunisti popolnom spremenili svojo taktiko. Če se bodo držali smernic, ki so za človeka sprejemljive, bodo lahko delavskemu pokretü tudi kaj koristili, medtem ko so doslej več škodovali.
POIZVEDOVANJE KR. POSLA NIŠTVA
Kr. jugoslovansko poslaništvo išče naslednje izseljence:
Cavica Paja, ki je dospel v Ar-t gemino pred nekoliko leti. Svojo pošto je prejemal na a¡c Missler, San Martin 650, Bs. Aires.
Aleksa Teslica, ki je prišel v »Argentino 1928 leta. Navadno je delal v neki klavnici Frigorífico. Za njegov naslov se pa, ne ve odkar je tu.	Ju
Ce bi pa navedeni sami čitali to objavo, naj se zglase na Poslani-
štvu. Isto tako so naprošeni rojaki, ' če bi vedeli za naslov od katerega zgoraj imenovanih, da ga sporoče.
Dalje prosi Poslaništvo naše izšel- , jence, da bi mu sporočili, če je slučajno komu znano: kje, kdaj in radi kakšne bolezni je umrl Josip Erce-govic, doma iz Rogozni.ce. Ravno tako naj bi mu sporočili o pokojnem Josipu Vukmaniču, ki je pretekli mesec umrl v bolnišnici Muiiiz: odkod je bil doma, kaj je bilo vzrok njegove- smrti in če je zapusti kaj imovine.
Poslaništvo se nahaja v ulici: Charcas 1705 — Bs. Aires.
ZA KRATEK CM
NAROČNIKOM!
Naročniki, kateri niso prejeli kake številke Slov. Lista, naj pišejo na uredniñtvo, da jim jih dostavimo. Pišite ali pa telefonirajte vsi tisti takoj, da bomo zamogli vsem naenkrat poslati, ne pa leteti za vsacega posebej na pošto.
Prekomorska pošta
•o
4 >
4 >
AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Aires

6 ZOBOZDRAVNIKA
t Dra. Samoüovic de Falicov j h Dr. Feliks Falicov
» Sprejemata od 10 do 12 in od
15—20 ure I D G:? ATO ALVAREZ 2181
♦	L'. T. by - i723
Mu ne more pomagati
Sinko prihiti k očetu: "Očka. zunaj prepeva neki mož in prosi, da bi mu pomagal."
Očka: "Povej mu, da ne znam peti!"
* * *
Opravičilo
"Zakaj pa vas ni bilo včeraj v pisarno, gospod Ocvirek!"
"Oprostite, gospod ravnatelj, tako strašen nahod sem imel."
"Hm, hm — pa je bil prav srčkam tisti nahod — slučajno sem vas videl z njim y kayarni."
* * *
Ji ni sile
Meta: "Tvoj mož je zdravnik a vzlic temu večkrat za dalje časa potuje. Kako to!"
.Marija: "Saj si dobi -vselej kakega namestaika/4
Meta :"A tako! Potem ti pa ni siki"
Dr. J. HAHN
Zdravnik bolnišnice Durand Notranje bolezni -r- Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce Ženske bolezni — Nered*1«) perilo — Vnetje in slabokrvnost.
Ultravioletični Sarki 1 Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8 ure zvečer
i TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón u. t. 47 cuyo 7eoi|
Iz Evrope dospejo:
14.	Vigo
15.	Augustus
20. And. Star in High. Brigade
23.	Antonio Delfino
24.	Asturias
V Evpropo odplnjo:
14. Groix	iT
18.	Augustus in Arlanza
19.	High. Princess
20.	Vigo in G. Artigas
«MMWmmMHM
EXPRESO "G0R1ZIA"
—s ■ .i
FRANC lojk
Calle VUXAROE1. 1476
U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
F A VST A
XXXIX.
Tigra na sedi.
Ko je Favsta določila Claudovo in Far-nesovo usodo, je jola misliti na Violetto.
Vohun ki je sledil krvniku na Gróvski trg, ji je bil povedal da jo devojku v Progarski ulici. S kom neki? Gotovo it Pardaillamom. Vitez je bil iztrgal Vio» l«tto stražarjem ko so jo vlokli na gr, ¿nado. Zaupal jo je prijatelju, ki je zbegal t mladenko na varon kraj. Vse tq je v ido'a Pavsta na svoje lastne oči. Bi: 'a je trdno uvorjena, da je Pardaillan ^ tem trenutku že v Progarski ulici kjor »e objemlje z Violetto in pričakuje moj-J stra G lauda, ki je šol ponjenega. očeta.
Takšne misli so rojile Pavsti po glavj^ Zaključek je bil kaj preprost. Glauda iu, kardinala jo žo imela; treba je bilo po tem samo Se zbrati ljudi, udariti z njimi na hišo v Progarski ulici ter zgrabiti viteza in njegovo drago.
Kadar je Pavsta kaj sklenila, ni ra-<*a odlašala izvršitve. Tudi to pot je» ta-' koj pozvonila. Slugu, ki je stopil v gobb, je držal v roki zlat pladenj. Nu pladnju' je ležalo pismo.
"Eden izmed plomičev njegove Viso, kosti vojvode Guiškega je prineiel ta 1Í8t". je rekel služabniki, upognivši ko-ten0 "Zunaj stoji ln čaka odgovora."•
Ko ju Pavsta prečltala pismo. Jo Je Izpreletelo.
"Gospa", Je pisal vojvoda, "ujoll smo Pardailluma! Zatekel se Je v gostilno P« .Vedeževalkl', v ulici Saint-Denls, ki smo Jo obkolili z vseh strani, žl, »al jé zajeta in mfelll sem si. da bi vas zabav h lo jfVIsostvovati ' koncu lov». Zato valj» pošiljam gospoda de M..ur,.
e»^;-.Vojih zvwtlb'ki mu iz volite uüazafi. da vas spremi Vlfe^.''
"Recite plemiču, naj pride", je velela princesa.
Vsi njeni zaključki so bili podrti: Pardallaln nI bil v Progarski ulici in se ni objemal z Violetto, tmpak voj-vodovi ljudjo so ga bili obkolili v ulici Saint-Denis I
"Poslal vas je vojvoda Guiški. jeli?-' Je ogovorial sla. Uo je vstopil.
"Da, gospa", je dejal Maurevert.
Kakor večina ljudi iz vojvojjove okolice, je poznal Favsto samo po tem, kar so ugibali o iijeniih skrivnostnih načrtih; iz obličja v obličje je ni bil vidol nikoli, niti ni v tem trenutku slutil, pred kom stoji. Misleč, da ga Je Guise poslal k eni svojih mnogoštevilnih ljubic, je le s težavo skrival nasmeh.
"Gospa", je povzel, "njegova Visokost gospod vojvoda m« Je poslal, da potrdim novico, ki vam Jo sporoüa v svojem pismu. Pripravljamo »e, da po-tbgnemo gospoda de Pardalllana iz njagove lisičine. Ako se žolite udeležiti zabave, izvolite neutegoma z memoj. Veli Ko ml je do tega, da ne pridepi pre-pozno'' ,
Med tem ko je Maurevert ¿overil, je Pavsta napenjala vse silo avojegif,duha, da bi ga presodila po glasu ln obrazu. Mnenje, ki si ga je ustvarjala o ljuder na prvi mah, jo je le redko ukanilo. Ko jc Maurevert obmolknil. Je vedela, da ga ženo divje, neugasno sovraštvo do Pardaillana.
"Gospod de Maurevert", Je odvrnila s tajlnstveuim nasmeškom, "tudi meni se mudi k vojvodi Guiškemu. . . Dajte, da vapi povem, zakaj. Hada bi «1 zagotovila vaio podpor^."
"Zanesite se naW»'V je dejal* Jlaure-»ert z izbrano vljuduostjo. "Tpda pod-'V1JS8.ÍKÍ š«\ gospa. za Boga!" F- Vnfštn gn Je 'opazovala z Wkífc za
dovoljstvom. Maurevertova. vloga v njeni veliki tragediji bila določena.
"Kada bi trosila vojvodo Guiškega za neko milost", je nadaljevala, ostro gledaje Maurevertu v joči "Uverjena sem, da mi je ne odreče.' Ker pa ste mi obljubili pomoč, se zanesem tudi aa vas, saj vem, da vas vojvoda visoko ceni.."
"Kakšna milost vam je na dumu?" je vprašal Maurevert. ki si je z vročično nestrpnostjo vihal brke.
"Nič posebnega ni", je rekla Favsta, "Izprositi si hočem1 življenje in svobo-do gospoda de Pardaillana..."
Maurevort je planil. Njegov pogled se
«r
Je skalil. Blede llse.Ho.se mu naredile na obrazu Prasnil Je v besen grohot in udaril z dlanjo ob dlan.
"Ták to je tisto,' fcar naj vam izprosili od vojvode?" je kriknil z glasom !
brezumnega srda. "Preteto krivo mne-uje imate o meni! , Osemnajst let, gospa, osemnajst let i? poznam Pardalllana: ose,urna jst let s¿ni čakal prilike, ki se danes ponuja. Ce ,i>i prišel v tem tre. nntku moj najboljši'prijatelj in bi zinil h; besedico o tem, 'kar mi predlagate, D) postal njegov smrtni sovražnik. Oe bi moj rodni oče le s prstom trenil \ Pardaillanovo réSitoV, bi ga ubil. (e bi vojvoda Guiški pristal na Pardailano v« pomilostitev, bi ubil vojvodo Guiškega. pa da me njegovi )juie še tisti mah razsekajo na kose! in če bi me vi prosili za Pardaillana. . . tudi vas lil ubil!"
Tako gevoreč je krili roko na ročni ku bodala, kakor bi bil res plrprav-Ijen. da se vrže na Favsto. A že »e mu jo vl'nila hladnokrvnost.
"Zdravi, gospa", Je dejal z globokim uaklonom. "lzpreglejjte jezo, ki me je premagala Oprostite tal, da ne čakanv ker vem* česa hočitfe prositi ■ • ■".
"Proslfti bom vedarle," jé rokla
Favsta in vstala. Vojvoda me bo usii-šnl. Ce bi odrekel ue vem komu, meni
ue bo!"
"Vam ne?" Maurevert se je stresel od gneva. "Zakaj ne?" Kdo ste, da se urate tako govoriti o mojem gospodarju?"
"Ako vi jioslušate -Guisa, znajte, da Guise posluša mene! Njegova snujoča misel sem jaz, on sam je le roka, ki Izpolnjuje moje ukaze., Jaz'sem pobunlla kraljestvo, jaz sem pregnala Henrika ¡II.! Jaz sem tista, ki gradim prestol .ašosa .iuerišnjega kralja! Vaš gospodar je samo vojvoda Guiški jaz pa sem
• — favsta!...''
"Pavsta!" Je trepetaje zamrmral Maurevert.
Pi^ed njegovim razmajanim duhom so vstale vse bajke o tajinstvenl mogoti, ki so spremljale to ime, kakor spremlja slrr.'o blisk. Praznovema groza se jo razlila po njem.
Plašno jc ošinil Favsto z očmi. Zállelo se mu je, da je zdajci zrasla in za-ijala v ognjeni zarji'.Njegova kolena so m upognila. Vrgel se Je na tla. Torta Pavsti nI bilo do tega, da bi se ra-■lovala zmage nad nJim — ko je pom .lila toliko t ožjih in toliko slavnejših!
"Maurovert", je dejala z mirnejšim Slasoni, "poznam tvoje sovraštvo do Pardaillann ln zdaj, ko veš, kdo sem, te vprašam: ali mi odstopiš^življenje in Hvobcdo tega človeka?..."
Maurevertu se jo zvrtilo v glavi. Be-■{lio.-t ga jo pópala ob misli da naj mu .'avdaillun uide. 2e ga je imelo, da bi oograbil Favsto in bi ji zasadil bodalo v vrat Toda premislil se je. Za Fav-»(to je »tul Guise iti vsa grozeča sila Li-ao Sklenil je, da Odloži inašečvanje do ugodnejše prilike, Hrlppvo jo zamt-iíir¡.l:
'Vaša volja naj se zgodi!,.."
Dve vroči solzi sta mu zdrknili pp
licu. ko je izrekel priznanje svojega poraza.
"Moje sovraštvo je bilo moje življenje", je zajecljal vstajaje. Položil som ea v vaše roke."
Pavsta nm je mignila, naj sede; njen obraz je mahoma pOBtal očarujoče mil. Toda Maurevert jo obupno stresel glavo.
"Se malo in jel bi mo sovražiti", je pomislila Favsta. "Cas je, da si zagotovim njegovo oboževanje. Gospod de Maurevert", je povzela na glas, "s tem, da ste mi žrtvovali svojo sovraštvo, ste zaslužili mojo hvaležnost. Namenila sem vam plačilo ki ne bo manjše od vaše žrtvo."
Maurevert je iznova zmajala z glavo
"Znajte", je mirno nadaljevala Favsta. "znajte, da bo vaše sovraštvo ute-;eno, čeprav sto se ga odrekli."
"Kaj hočete reči?" je burno vzklik-nfll Maurevert. "Ka"ko mislite?"
"Tako, da je Pardaillan zapisan smr-. ti! Ne samo da ne bom prosila vojvode milosti zanj, ainpav v vaše róke ga predam, kakor hitro bo ujet!"
Maurevert so je komaj premagal, da ni zarjovel. Vprašal se je, ali ga nima ta ženska za norca. Toda ne! Veličan-stvena resnost njernega obraza je pričala. da govori od srca.
"Gospa", je vzkliknil z divjo odkritostjo, "pravkar sem rekel, da položim svoje življenje v vaše roke; vedite, da me boste našli pripravljenega, kadarkoli mi ukažete, naj poginem za vas'.'.
"Moj je!" se je razveselila Favsta. "Gospod do Maurevert'', je nadaljevala z rosnim glasom, "pomnila bom vaše besede".
"Ničesar si ne želim bolj goreče od
UTRINKI IZ YILLE DEVOTO ,
Vendar spet enkrat! Kakor da i smo se vam tu v Villa Devoto za- ! merili, tako zgleda. Tako dolgo vas ni bilo, tako so me sprejeli oni dan.
Da so se mi zamerili.' Nemara da bi že tudi kaj tega bilo, če bi človek mehko kožo imel. Toda pravi beseda božja, da v vršenju dobrih del se človek ne sme nikdar utrudili in zato me kaki kisli obrazi in kake pikre besede kaj malo zadenejo; ker hvala Bogu vedno srečam veli-1 ko več veselih obrazov in ljubeznji-1 vih besedi kot pa onih večnih goar- , njavcev. Zato človek lahko mirno pogoltne kako tako nevšečnost, kot greneino. v pelinkovcu...
Saj veste, kako smo. Tista politika tam doma in papež in Franco in Abesinija... in tukajšnji bogatini, ki se delajo pobožne kristjane, pa tako grdo izžemajo siromaka...
Veste, da ni čudno, če nam gredo v glavo druge misli...
Vem in razumem, kako je s tem. Vem pa tudi to. da če kdo skozi barvane naočnike gleda vidi vse barvano. Skozi zelene, zeleno; skozi uieče pa rdeče... In če so stekla izkrivljena, potem so pa še obrisi potvorjeni in nima nobena stvar več za oko prave oblike. In tako si sedanji rod natika očala, — da, primero nadaljujem. — da človek živi samo za ta svet, da je materijali-zem prava modrost, vera je pa samo okrasek za življenje in slepilo za bedake. ..
No, pa pustimo to. Saj tako daleč še nismo, da bi Boga popolnoma tajili, papeža pa že res nimamo več posebno radi in tako smo tudi v duhovne vero precej zgubili. Toda v čast rečeno: sa.j smo poznali doma mnogo dobrih duhovnikov, ki so res delali za blagor ljudstva in to je marsikomu opora, da od vere prav
15. AVGUSTA ob lOh. SV. MAŠA za
Dr. ANTONA B. JEGLIČA
Umrl je dne 2. julija v; Stični na Dolenjskem.
87 let je dočakal. Ves svoj čas, vse svoje moči in! vse svoje imetje je svojemu narodu dal Bil je Slovenec z dušo in telesom in ga, bo štela zgodovina med največje
Slovence.	. v .
Zato pridite to nedeljo V» k maši na Av. del Campo 1653
ob 10 uri.
20. junija je imel pokojni nadškof poalodn,'ilč pontifikalno mašo v Cirobljah. Bil je narodov ljubljenec ln v rožnem spominu bo vsem Slovencem ostal.
ne odpade; in kdo ve, če ne bomo kedaj spet, še prav verni katoličani. Tako smo pač tukaj. Doma smo imeli nedeljo za Boga in če kdo že sam ni bil pobožen, saj so ga drugi nesli s seboj, tukaj pa je vse drugače. Da! Kdaj bo spet v Villa Devoto maša? Vse povsod so šagre in štruklji. Zadnjič me je zelo mikalo na Saavfdro, da bi jih pokusil. po nisem mogel, če prav bi rad vedel. kako dolge štruklje so napravili ...
Kako dolgi da so bili? Mnogo je že družin, ki za šagro ne znajo več štruklje peči... Kjer so bili pripravljeni, so bili pa pomerjeni po okusu gostov...
Kdaj bo pa tukaj šagra, tega še _ ne vem. Če me ne boste spet tako | narihtali, kot lani, da sem moral ' pustiti! Septembra bo obletnica in septembra nameravamo spet poskusiti. Samo so neke ovire, ki pa upam, | da se bodo že premagale. Morda bo ' zadnjo nedeljo v septembru. Kar v novi cerkvi sv. Rafaela bomo poskusili. Upam seveda na pomoč vseli, ki imajo dobro voljo. Nekaj boste že storili zato, da bo delo uspelo, da boste imeli vsaj nekaj zasluženega pred Bogom.
v vsako izseljensko hišo "Slovenski Ust"
KROJAčNICf»
MOZETIČ
Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se!
Sebastjan Mozetič
5019 • OSORIO - 6025
BUENOS AIRES (PATERNAL)
In naše društvo? Zadnjič enkrat ste nas nekaj piknili!
Iváko 1
I, zaradi-veslice na Veliko noč.
•la. kaj vas bom hvalil zato! Saj upaon, da drugič "ne bo treba več. Če bi pa tega ne upal povedati, potem pa naj kar slečem duhovsko suknjo. In tembolj, ker vem, da ste ¡ v veliki večini pametni -ljudje in ¡ uvidevni, kateri gotovo nimate namena, da bi žalili velike krščanske i
običaje. Rekel pa tudi nisem takega nič, kar bi bilo žaljivo.
Tako je tekel pogovor. In tudi čez širno morje so hitele naše misli, tam po Vipavskem in čez Kras. V Voljč j o Drago in černič,e v Loka-vec in Branico, v Šmarje in na Slap, v Bilje, kjer bo 15. avg. novo mašo pel Čuk Alfonz, la tudi čez Kranjsko in Štajersko, koder so nekateri v begunstvu živeli, ki ga sedaj v tej zemlji nadaljujemo...
In tudi na Jegliča, nadškofa ljubljanskega so naše misli prišle, ki je bil mož resnično velik po duhu in telesu. — Kako je bilo ono leto, ko so mu Italjani prepovedali na pogreb goriškega nadškofa dr. Se-deja in je poslal kar takoj italjaai-skemu kralju nazaj vsa odlikovanja, ki jih je dobil od njega in. še krepke besede je pristavil, kot jih je on znal, tako dalje imelo vše svetovno časopisje zabavo na račun italijanskih odlikovanj.
Da. Anton Bonaventura Jeglič!
Tudi tukaj je mnogo njegovih du
CERKVENI VESTNIK
15. avgusta. Maša na 1'aternalir t.b 10 h, za rajnega nadškofa Jegliča; Molitev na Paternalu ob 4. uri.
22. avg. ob 10. maša. ža. Ivana Purlan.
29. avg. maša in večeirnice na Avellanedi.
15. avgusta je praznik Marijinega Vnebovzetja. Veliki Šmaren. Zapovedan praznik. Spominja nas, da, je bila Marija s telesom vzeta v nebo. Vernemu kristjanu je to v to*' lažbo, ker mu utrjuje vero, da tudi nas po zemeljskem trpljenju in bridkostih čaka večno plačilo.
liovnib otrok, katerim je pri birmi roko položil na glavo. In kako lep-spomin je ostal na oni dan, ker marsikdo je s strahom pričakoval tistega "udarca" in nazadnje ga je lju-beznjivi mož pobožal po licu...
In jaz sem mu celo šopek dala, se je spomnila gospa Ivanka. 10 let sem imela. Bo že pač primerno, da res stopimo 15. avgusta na, Paternal k maši, morda se nas bo pa mož lé spomnil pri Bogu in nas priporočil gori.
Kakih 10 družin sem obiskal in nekatere prvič, pa smo se prijazno sestali in tudi razstali in zato bom še imel voljo, da grem spet doli po Villa Devoto, kadar bom spet mogel ujeti kak primeren čas.
Hladnik Janez.
Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, srčne, šiv reumatičue bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI O VENSKO
i
1
cAÍ1F CA\GA110 1542
prilike, da jih potrdim s krvjo! Toda, gsspa, mudi se nama k vojvodi Guiške-mu..."
"Ne bojte se. Nihče ne bo naskočil gostilne pri .Vedeževalki' brez mojega povelja; in to povelje pongsete vi. Poslušajte me zdaj. Poznam vas, kakor poznam gospoda de Maiaerilla, gospoda Bussija -Leclerca ln vso vojvodovo okolico. Vem, da ste siromašni. Vem, da se vojvoda zanaša na vašo zvestobo, a da ima za vas samo podrejene posle. Šestnajst let ste že pri njem in še ve dno niste učakali svoje sreče. Majhni so vaši upi ln še manjši bodo, kadar postane \ojvoda kralj; zakaj čim više se človek povzpno, tem lugljo pozabi tiste, ki so mu pomagali."
"Gospa!" je zastokal Maurevert. "Vaše besede so tako resnične. ,da me skele kakor udarci z bičem..."
"Ali hočete mahoma obogatetl? Ho-četfc h obenem dobiti deuar ln visoko službo, do kakršne Imate pravico?... Ako me boste poslušali, vam je ie jutri zagotovljenih sto tisoč llver, v bližnji bodočnosti pa kako ugledno mesto na francoskem dvoru. .. recimo, po veiljstvo telesne straže."
"Kaj naj storim?" Jo vztrepetal Maurevert ves omamljen.
'To zveete d:evi. Pridite ob enajstih, ra v»m razložim, česa pričakujem od vas. Zdaj se lahko vrnete k vojvodi. Zastran vaiega Bovraintka Pardai-.liana ukazujem, da ga primejo živega ln ga spravijo v Bastijo Kakor hitro bo prijet, naj mi sporoč.e."
Jadrno je ostavil dvorec in krenil proti ulici Saint-Denis. Takoj po njegovem odhodu se Jo Kavsta vsa izpre-
menila. Sklonila Je glavo ter jo našlo-nja; toda po¿ plaščem Je skrivaj poti-nila v dlan kakor da jo zmagujejo pala, ali sta bodalo in samokres, ki ju
težke misli.
"Pardaillan je zajet!" je mrmrala sa-ma pri sebi "Se malo in bo v Bastilji! Ail mi trepeče srce od radosti ali od groze?... Oh, bedno žensko srce! Ko te no morem izruvati, hočem vsaj zadušiti tvoj upor!... Pardaillan mora umreti, ne da bi ga videla pred smrtjo... Jutri določim njegovo usodo.."
Nato Je stresla glavo, odganjaje misli, ki so ji bile v tem trenutku zelo odveč.
"A kdo'', se je vprašala, "kdo je po tem takem skrit v Progarski ulici?... Kje je Violeta? To moram zvedeti..."
Neutegoma si je dala prinesti moško obleko. Slekla je paževski kroj, v katerem se je bila vrnila z Grevskega trga, preoblekla se za plemiča, pokll-la obras 8 črno brašunasto krinko in od. Jahala v Progarsko ullro, spremljana po vohunu, ki je prej zasledoval mojstra Clauda.
Pred hišo, iz katere se je bil prikazal Claude, je Kavtfta skočila s konja in Jc sama potrkala na vrata. <!>ez nekaj trenutkov se Je Unica odprla; skozi rešetko Je pogledal moški obraz.
"Kaj želite?" je vprašal vratar in
i
nezaupno vrgel oči po ulici.
Kavsta je odgovorila: ! "Vitez de Pardaillan, mojster Claude in njegova Pro vzvišenost knez Par nese I so me poslali."
Komaj je izrekla te besede, že so se odprla vrata na steiaj.
"Stopite noter", Je dejal moški, "nje-go\a Svetlost vas pričakuje".
"Njegova Svetlost!" Kavsta se je zdrznila.
Vstopila Je brez vidnega obotavlja-
je bila vtaknila za pas, na svojem mestu.
"Izvolite, gospod, izvolite!" je govoril sluga, vodeč jo skozi predsobje.
Naj se je Kavsti še tolikanj mudilo za njim, vendar je gredoč pazila na vsako podrobnost. Med drugim je videla na steni sliko mlade žene, ki jo je iznenadila s svojo nežno, otono lepoto. Na preprogi pod sliko je bilo z zlatom Izvezeno geslo: "Je charme tout".
"Marija Touchetova! Ljubica Karla IG." Je zamrmrala Favsta. "To je dvorec Marije Touchetove!. .. ln Pardal-Uaonv prijatelj... tisti, kateremu je zaupal Violetto... je mladi mož, ki je opsoval Guisa na Qrévskcm trgu... Karel Vnloiékl, vojvoda Angoulémski.. . Evo ga!..."
XL.
Violettina poroka.
Mladi vojvoda je toplo pozdravil neznanca, ki je prišel k nJemu po nalogu tako dragih oseb. Sel se je spoštljivo priklonil in vprašal:
"Imam li čast. da govorim s Karlom Valoiškim, grofom Auvernsklm in vojvodo Angoulémskim?"
"Ženska!" j« zumrmral Karel. "Da, gospod", Je odvrnil, poudarjajo to besedo.
"Svetlost", je nadaljevala Kavsta, "moje Ime bi bilo za vas brez pomena. Uboga ženska sem; tisti, ki dandanes vlada Parizu, me je pripravi] v sramoto in obup. . ."
"Vojvoda Guiiki!"
"Baš on. Da bi s» mu laglje osveti-la, se poslužujem te obleke, ki ml je
tudi omogočila, da sem neopažena pri- va vznemirjenost pa je samo znak vesla v Pariz in se lahko svobodno gib: ( likodušnega prijateljstva. Zakaj Vio-ljem po mestu. Vse to vam povem le v letta je moja zaročenka, gospa, in vi-svojo opravičijo, ker želim ostati za tez je moj najboljši drug."
vas zgolj poslanka vaših prijateljev." |	.	i
I Pri teh besedah je Kavsta pokimala
"Oh. gospa, izgovorov ni potreba! v Znak odobravanja. Le komaj se je-Nevrcden bi bil svojega imena. Če bi vas premagala, da ni z ničemer izdala svo-nadlegoral zastran vašega. Mojo vda- jih pravih Ot>čut*ov; njen obraz pod nost zagotavlja že to. da trpite po Gui- -rn0 krinko jft ppebledel kaltor prt. sovi krivdi."	|
Karlovo razodetje je bilo prevrnilo-vsa njona čuvstva in vse njene misli.-Violetta ni bila Pardaillanova ljubica! I Bila je zaročenka vojvode Angoulemske-ga!... Nehote je vzdihnlla od mogočne radosti, ki jo prešinjala njeno srce.
"Ne govoriva več o njem", je rekla Kavsta, spustivšl se v naslanjač, ki ji ga je Karel pokazal. "Govoriva o sporočilu, ki ga imam za vas."
"ftakam ga z vso nestrpnostjo...'
•Kavstin položaj je bil opasen s hladno drznostjo, ki je vodila vsa njena dejanja,, se je bila predala sreči. Tre. balo je pripraviti Karla do tega. da ji »am pove vie. česar ni vedela.
Toda ni se utegnila ukvarjati s seboj' Da bi pridobila časa za osveščenje, je povzela:
"Zdaj, ko rum, da je Violetta vaša nevesta, se reč ne čudim naklonjeno
"Svetlost" je dejala. "dovolite ml »ti, ki jo kaže do nje gospod de Par-vprašanje. Vaši trije prijatelji so v ve- daillan..„ Vfws priča, da tam je Iskren likih skrbeh zaradi nečesa, kar tudi me- prijatelj..."
n« živo zanima... zakaj ženska sem in rem, kaj j® ljubeien in kaj gorje... Ali je devojka. ki jo imenujejo Violetto. Se v tem dvorcu?"
"Da", je ganjeno rekel Karel. "Par--daillan je moj prijatelj... lahko bi rekel, moj angel varuh... Njemu »ein hvaležen, da še živim; njegova zaslu-
"fle". je odgovoril Karel, nič hudega ga je> dn sem spet na*c| „j0t ki mi je ne sluteč, zapeljan Po prikupnem zvo d,-aija od vsega na »vetu. Brez njega ku njenega glasu.	l>i bila Violetta mrtva..."
"Hvaljen bodi Gospod!" je vzklikni la malone zmagoslavno. "Gospod de Pardaillan bo ves srečen Zdi se mi. da se baS on najbolj vznemirja... Gotovo ljubi tO devojko?... Oprostite... a vrli vitez ie mi je videl tako prepa-den. .."
"Violetta mu je draga", se je na-imehnil Karel. " o tem ni dvoma, čeprav ie ni dolgo, kar Jo pozna. NJego-
•Med tem ko Jo Kavsta z dozdevni«« zanimanjem poslušala Karlov izliv, j* po bliskovito zgradila svoj načrt in odločila Vlolettino usodo.
Umoriti je zdaj ni bilo vnč potreba. Kavsti jo zadoščalo, da za zmerom nemogoči odnošaje med njo in vojvo' do Gulškim Kaj ji Je bilo tedaj storiti?
(Nadaljevanje)
NAČRTI NAŠEGA ROJAKA TESLE
Slavni iznajditelj Nikolaj Tesla, •rodom Južoslovan, ki ima okrog 700 ameriških patentov na svoje razne •električne iznajdbe, ima velikanske načrte za bodočnost. Dasi je mož praznoval preteklo nedeljo že svoj 1. rojstni dan, je še vedno neumorno delaven. Med najnovejšimi njegovimi načrti je eden ta, da bo ustvaril 100 milijonov voltov močen električni žarek, s katerim bo lahko dosegel druge planete; izbrati pa si namerava za ta poizkus luno, češ, da bodo zvezdoslovci z daljnogledi lahko opazovali učinek.
DVA ZAMORCA LINČANA V FLORIDI
Tallahasse, Fla., 21. jul. — Drhal helopoltcev je včeraj navalila na tukajšnjo okrajno ječo, potegnila dva zamorska faoita, ki sta bila prejšnji dan aretirana, iz jetniških celic ter ju odvedla zunaj mesta in linčala. Policija je našla truph zamorcev, ki sta bili poplnoma preluknjani od krogel. V vsakem truplu je bilo 15 do 20 lukenj od krogel. Linčana, zamorca sta bila Richard Hawkins in Ernest Ponder.
Aretirana sta bila po napadu na policaja V. F. Kellyja, ki ju je iz-praševal glede vloma v neko trgovino. Zadala sta mu več ran z nožem in policajevo stanje je kritično. Guverner Fred P. Cone je dejal, ko je bil informiran o slučaju, da bo odredil prosekucijo članov drhali. "To ni bilo linčanje, temveč umor", je rekel guverner.
OB MEJI ŽIVLJENJA
Profesorja biologičnega laboratorija Roekefelerjevega zavoda v A-meriki, Stanley in John Howard Northrope sta delala pozornost vzbujajoče poskuse s tem, da, sta rastlinam vbrizgavala beljakovine. Ti poskusi bodo v biologiji bržkone epohalnega pomena.
Najprvo se je prof. Stanleyu posrečilo, da je z vbrizgavanjem povzročal v rastlinah doslej neznano bolezen, tako zvano "mozaično bolezen". Zanimanje, ki so ga izzivali ti poskusi, je veljalo pred vsem dejstvu, da je uspelo tu prvič z anorganskimi snovmi povzročiti organske učinke in nalezljivo bolezen.
Dosedanje naziranje je bilo, da morejo biti le mikroorganizmi povzročitelji takšnih bolezni. Toda pomen poskusov je šel še dalje: anor-
ganska beljakovina, ki je kazala vse dotlej, dokler je bila v retorti, vse lastnosti mrtve snovi, se je obnašala potem v telesu kakor organska, živa snov in pred vsem se je znova razmnoževala. Prof. Stanley je dejal: Običajno vežemo s pojmom "protein" predstavo mesa ali jajc. To, da morejo neki proteini nastopati kakor povzročitelji bolezni, se nam vidi posebno nenavadno. V resnici pa je med organskim in neorganskim cela vrsta vmesnih stopenj, pri čemer kažejo negibne snovi lastnosti živih snovi, ne da bi bile sicer same žive.
Isto&asno je prof. Northrope odkril, da ima neko isto tako beljakovinsko telo sposobnost požirati bakterije, torej tako zvane bakte-riofaške sposobnosti., Kakteriofagi si imenujejo, kakor znano tisti mikroorganizmi, ki uničujejo druge mikroorganizme s tem, da jih zagrabijo in tako rekoč prebavijo, pri | čemer odvržejo neprebavljive ses-i tavne dele. Prav tako pa se vede tudi anorganski protei prof. Nort-hropea, a najbolj čudno je to, da se ta beljakovina poveča v razmerju z velikostjo mikrorganizma, ki ga je požrla, in se tudi razmnožuje, torej se ravna popolnoma "organsko".
Prof. Northrope misli na podlagi teh poskusov nič manj nego to, da je dospel na sled skrivnosti življe-
Agencija
PITI! K
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759
Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, líaljio. in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in drug? ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente.
Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito
AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja
Fotografija "LA MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOV0P0E06ENI' Najbolj« in najtrajnej&i spomin je lepa ln dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom i o žirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od J 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsa! dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
nja in da je tako zvana "avtogene-za" mikrorganizmov na vsak način možna. Preko raznih stopenj prihajamo tako do počasnega nastanja življenja iz "mrtve" snovi. Seveda morejo takšne domneve, ki so podprte s stvarnimi poskusi, zbujati v znanstvenih krogih največ jo pozornost.
LEPOTICE IN ZAVAROVALNINA
Znano je, da si dajo razne poklicne igralke in lepotice zavarovati že vsega vraga. Dajo si zavarovati za bajne vsote svoje krasne lase, oči, zobe, nos in sploh celi obraz. Posebno pa lepotice cenijo svoje lepe noge, če jih imajo lepe, seveda. Te posebno visoko zavarujejo. Tudi posamezne prste na nogah in rokah imajo visoko zavarovane. Vendar pa so roke zanje že manj vredne. Da si je pa dala pred kratkem neka ameriška lepotica zavarovati svoj nasmešek, tega pa ne ve še vsak. In .vendar je res, kakor piše nek ameriški list. Zavarovala si ga je
kar za pol milijončka dolarjev. Njen nasmeh, pravijo, da je nekaj nebeškega, nekaj blaženega. Če se ona nasmeje moškemu, jo ta kakor omamljen, brez svoje volje, ki ga ona lahko pelje kamor hoče, kakor psička na vrvici.
KR0JAČN1CA Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
Franjo Huspaur
FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu
SLOVENSKA LEKARNA
Vam nudi najboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri p*se steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se
KROJAČNICA
DONATO ALVAREZ 2059	BUENOS AIRES
(pol kvadre od Av. San Martin)
Vam nudi svojo najboljšo postrežbo ter Vam sporoča, da ima v svoji krojačnici na razpolago in ogled veliko izbero razvnvrstnili obliek in površnikov.
Volnene obleke.............. od $ 48.— do $ 110 —
Volnene suknje............od $ 52.— do $ 125.—
Hlače "Fantasia"............od $ 8.— d« $ 25 —
čiščenje obleke in lijanje .. .. .. • •........$ 2.—
Sprejemam vsakovrstne poprave obnošenih oblek! Delo prvovrstno — Blago trpežno — CENE ZMERNE Obiščite me in se bodete sami prepričali! — Rojakom se priporoča
Stanislav Maurič
Vsakovrstne bolezni, notranje i in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modem način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151
BUENOS AIRES
CARIČIN LJUBLJENEC
ZGODOVINSKI ROMAN
(Nadaljevanje 46)
Katarina se vrže na njegova prsa u» ga objame. Naenkrat pa carica °pazi, da je že cel rokav Potemki-nove suknje premočen s krvjo.
"Vsemogočni Bog!" zakliče obupano. "Rano se ti je zopet odprla! Kri — tvoja kri, Potemkin!"
Potemkin je doslej molče prenašal bolečine, ki mu jih je povzročala rana. Čutil pa je, da postaja vedno slabejši.
"Priznam ti", reče Potemkin, "da ®e zapuščajo moči. Komaj da se držim še na nogah!"
"Toda midva morava čimprej dojeti v Carekoje selo!" vzklikne Katarina. "Zdravnik te mora pregledati in obvezati! Ljubljeni Po-
temkin, nasloni se popolnoma nta mene, jaz te bom podpirala z vsemi! dalje ostal na kamnu, jo sklenil,
bom počakal torej samo pol ure!"
„Vedi, moj ljubljeni, da gre za tvoje življenje! — Dobro, sedi tam na oni kamen; — Katarina ga nato popelje na kraj ceste in mu pomaga sesti, ".laz pa bom tekla, kolikor me bodo nosile noge, da čimprej do-spem v dvorec." To rekši, ga nežno poljubi in odhiti po pomoč.
Potemkin je sedel mirno na kamnu in se je zatopil v premišljevanje. Napram Katarini je -čutil brezmejno hvaležnost. Nehote jo je primerjal z Elizabeto. Ta mu je poklonila svojo ljubezen in zvestobo, toda Katarina mu je vse poklonila, kar more pokloniti žena ljubljenemu možu.
Potemkina se je jela lotevati tru-dnost. Vedel je, da pomeni spanje v takih okoliščinah smrt zato se je odločno branil spanja. Ko je spoznal, da bi gotovo zaspal, če bi še
svojimi močmi."
Potemkin se nasloni in na ta na-(,,n sta hodila kakih pet minut, nakar Potemkin globoko vzdihne in
reče:
"Ne moreni več! Izgubil sem že toliko krvi, da nimam več nobene mo-. či 1"
"Kaj naj storim t" zakliče obupano Katarina. "Jaz bi rada. pohitela naprej v (Jarskoje selo, da ti Pošljem pomoč, toda ne morem te samega tukaj pustiti! Morda bi se morilci povrnili l"
"Ne bodo se vrnili!" pravi Potemkin. "Najbolje je, da si tako lju-beznjiva, pa pohiti! v Carskoje seto, V dvajsetih minutah si lahko do-•na, tekom daljnih pet minut pa je že lahko voz tukaj. Vsega skupaj
da se bo napotil dalje. Vedel je, da bodo našli samo mrtvo truplo, ako ga premaga zaspanec.
S težko muko vstane in se napoti v smeri proti Carskojem selu.
Hodil je približno četrt ure, ko naenkrat uzre pred seboj lično hišico.
"Tukaj mogoče stanujejo ljudje! --si je mislil Potemkin. — Morda m i bdo pomagali! Samo požirek vina, potom pa zopet na pot."
Hipoma se mu zvrti v glavi. "Sedaj pa je konec!" pomisli. "Toda mogoče mi bo pa le uspelo, da se priplazim do hiše! Potrkal bom in poprosil, da mi pomorejol"
Z velikim naporom \se priplazi Potemkin do vhoda. S težavo odpre vrtna vrata, se opoteka do hiš-
nih vrat, kjer potegne z zadnjimi močmi za zvonec.
Iz hiše ni bilo nobenega glasu.
Zdelo se je, da, že vsi spijo. To čakanje je bilo neznosno.
Končno sliši Potemkin, da se približujejo koraki k vratom.
Še enkrat, potegne Potemkin za zvonec, nakar vpraša od znotraj neki lepi in prijetni ženski glas:
"Kdo je? Kdo želi vstopiti t."
Bolan sem, — pomisli Potemkin. — Vročino imam, pa se mi je zdelo, da slišim Elizabetin glas!
"Kdo je?" vpraša ponovno ženski glas. "Odgovorite, ako želite, da odprem!"
"Imejte usmiljenje," reče caričin miljeuec, "pa odprite! lian jen sem napadli so me na cesti. Zaklinjam se Vam, da sem pošten človek. Usmilite se ranjenca!"
"Takoj!" odvrne za vrati ženski gh:S. Trenutek pozneje se vrata od-pro.
51. POGLAVJE.
Svidenje.
Potemkin je bil tako slab. da ni mogel dvigniti gla.vo. Tudi žene, ki mu je odprla vrata, ni pogledal.
'Moj Bog", zakliče žena, "vi vendar krvavite! Na žalost leži tudi naša stara gospodinja bolna v postelji. Sedaj sem popolnoma sama! Sedite na klop. prinesla, vaju bom vina!"
Dama, ki je izrekla te besede, pohiti 1< omari, da prinese Potemkinn krepčila.
Potemkin, ves izrčrpan, se napoti proti.klopi iu sede.
"Evo, pijte," sliši nežno govoriti neznano damo. "To vas bo okrepčalo. — Moj Bog, kako je vendar
mogoče, da so vas napadli in ranili tu, v bližini carskega dvorca? — Vas rana močno boli?"
"Hvala vam, gospodična," reče Potemkin in počasi dvigne glavo.
Časa z vinom mu zleti iz rok in pade na kamenita tla predsobe. Potemkin vzkrikne.
Mi«da dama, ki mu je iz usmiljenja odprla, vrata in mu je sedaj postregla l vinom, se istotako preplašeno zdrzne.
"Potemkin! — Aleksander Po-, temkiu!" vzklikne lepa mlada de-1 klica.
"Elizabeta!" spregovori zamolklo Potemkin.
Nastane dolg odmor.
Oba mlada človeka sta stala tesno drug ob drugemu. Nekoč ju je vezala neizmerna ljubezen, vse do takrat, ko je on krenil na pot sla-| ve. bogatstva, ona pa na pot bede j in pomanjkanja.
Za hip se je zdelo, da se bo Elizabeta obrnila in da bo odšla po stopnicah v svojo šobo. Toda ona ostane kakor okamenela. j "Da, jaz sem!" reče naposled E-liza&eta. "Jaz sem. Aleksander Potemkin! Kakor vidiš, jaz še živim! Živi se lahko, četudi je srce v prsih že davno mrtvo!"
Potemkin je moli ■al. Ni vedel, kaj naj odgovori.
Molčal je, kakor molči zločinec pred sodnikom.
Naposled ji s slabim glasom reče : "Elizabeta Voroncov, Ti si se me usmilila in me sprejela v hišo. Hvala ti! —. Toda jaz bom šel sedaj zopet naprej. Mogoče se mi bo posrečilo doseči dvorec! Morda pa
je voz že blizu! Tukaj ne mprem
ostati!"
"Zakaj ne?" vpraša zamolklo Elizabeta.
"Ker", Potemkin je težko dihal, 'ker čutim, da ne spadam v tvojo čisto in nedolžno bližini! — Da, Elizabeta, jaz ue smem biti poleg tebe. Ti si čista, nedolžna, sveta — jaz pa sem zločinec, ki te nisem vreden. Z Bogom!"
Potemkin je medtem prispel do vrat in jih pokušal odpreti.
Toda že je bila Elizabeta poleg njega in mu nežno odrine roko od kljuke.
'Ti boš ostal!" mu reče odločno. "Ne morem!" "Jaz hočem, da ostaneš!" "Ne smem, Elizabeta, ne smem!" "Ah. ti se bojiš carice!" Bojiš se za svoj položaj! Se morda bojiš da boš padel v nemilost, ako bo ona zvedela, da si bil pri meni? Če je tako — potem pojdi!"
Toda Potemkin ostane.
"Ne silim zato odtod" odvrne zamolklo Potemkin. "Čutim, da nisem vreden, da se nahajam v tvoji bližini ! — Ah mar me nisi že dovolj ponižala t Zakaj me še naprej mučiš ! Zaklinjam te, odpri mi vrata, pusti me odtod;"
"Ostani!" reče odločno Elizabeta. "Sedaj nisi Aleksander Potemkin caričin miljenec, temveč si bolnik, ki potrebuje pomoči!"
Nežno prime Potemkina za roko in ga popelje h klopi.
Potemkin pokorno sede. Volja in moči so ga zafustile, da se niti u* pirati ni mogel. Njegova rana, ki mu je povzročila hude bolečine, velika izguba krvi, potem nepričako-
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
T A TUFA UKIHCIDA
Concesión 131
Fašizem v Evropi ponovno poražen
Razburjeni duhovi so se zadnje čase v Evropi zopet nekoliko pomirili. Skoro vsi diplomatje so odšli na počitnice. Časopisje ve povedati marsikaj, vendar nič jasnega.
Skušali bomo našim čitateljem r.a kratko obrazložili, čemu so se črni obliaki nad Evropo vsaj zaenknt razpršili:
V kljub temu, da sta Mussolini in Hitler delala z vsemi sredstvi, da bi dobila javno svetovno nienenje, ali vsaj nekatere države na svojo stran, se ima namen ni obnesel. Svetovno mnenje je vkljub vsem lepim fašističnim obljubam ostalo na strani demokracije. Nemčija in Italija nemoreta računati z udanim prijateljstvom niti ene države, če izvzanemo Japonsko, ki je vsled že nestrpnosti pričela sedaj kar na svojo pest operirati na Daljnem Vzhodu.
Dolgo časa sta Mussolini in Hitler računala na fašistični uspeh v Spanji ter sta generala Franca tu-df vsestramsko podprla, sedaj pa sta baje spoznala, da tudi iz te moke ne bo kruha. Uvidela sta, da bo prej zmanjkalo vojakov in denarja Nemčiji in Italiji kot pa španski vladi, ki je dobivala prostovoljcev in prostovoljnim denarnih prispevkov iz vsega sveta. Seveda ni še konec bratskega klanja y Spanji, vendar je upati, da se bo to kmalu zgodilo.
Mussolini in Hitler se nista umaknila samo pred Francijo, Anglijo in Rusijo, marveč predvsem pred svetovnim javnim mnejem, ki je pri' tiskalo na svoje vlade, da naj se odloži tudi za orožje, če ni drugače. In res, vse demokratične države so določle velikanske svote za oboroževanje in bi bile v par letih dovolj pripravljene, da bi z enim
zamahom obračunele s fašistično nasilnostjo.
Vojna nevarnost je torej zaenkrat odstranjena, ker se Mussoliniju in Hitlerju ni posrečilo dobiti dovolj zaveznikov na svojo stran. Nikakor pa ne smemo verjeti, da je fašizem v Evropi vrgel vsled tega diploma-tičnega poraza puško v koruzo.
Kot smo že poročali, se je Musso-lini proglasil za pokrovitelja islair ske cerkve. Tu bi se reklo z drugi mi besedami, da skuša postati duhovni vodje islamskega gibanja proti Angležem. Že več časa se vr íijo srditi boji med Arabci in Jud. za Palestino. Zadnje podpirajo Angleži, prve pa Mussolini in katolii ka cerkev, ki je že mnogo žrtvova la, da bi bili sveti kraji ,v njeni p sesti, ali vsaj pod pokroviteljstvoi kake krščanske države, kot je n¡ primer fašistična Italjjaf Mussolini ima torej v načrtu zanetiti s vražno razploženje na pram Angležem po vseh njenih kolonijah in pro-tektorjatih ter je v ta namen poslal tja jato hujskačev, ki za denar pridobivajo vplivnejše osebe na svojo stran. Natihoma pa tudi katoliški misijonarji podpirajo Mussolinijevo akcijo. Kakor hitro bi ogromne angleške kolonije odpovedale pokorščino Angliji, bi skušal Mussolini izrabiti priliko in postaviti Italijo na njeni mesto.
Zato pa se Italija silno utrjuje v Siciliji, na Sredozemskem morju po vseh otokih, ki so v njeni posesti, in ravuo tako vzdolž Rdečega morja ua bregovih njenih koloniji.
Ni treba misliti, da Anglija vsega tega ne vidi, zato tu di se je pričela blazno oboroževati in bo leta 1940 imela takšno brodovje in v tolikšnem številu kot nobena druga država.
Drugo evropsko vprašanje je, kaj
bo v bljižni bodočnosti zahtevval nemški nacijzem. Nemčija se ni odpovedala ideji, da morajo prej ali slej priti vsi Nemci, ki živijo izven njenih meja, pod nemško okrilje. Kot za prvo ¿rte,v predvidevajo Češkoslovaško, ki ima v svojih mejah precejšen del Nemcev, ki pa imajo popolno kulturno in gospodarsko svobodo, bolj kot sami Nemci v Nemčiji. Vendar od Nemčije plačani ljudje neprestano hujskajo češke nemee proti Češkoslovaški. Ko niso mogli drugega dobiti, so pred-kratkim napravili politični trik iz šolskih otrok. Nekdo je namreč predlagal, da bi šli otroci čeških nemcev uživati počitnice v Nemčijo, češka vlada pa tega ni dovolila češ, da je za počitnice otrok prav tako prijetno na Češkem. Nemške časopisje je seveda napravilo iz tega celo afero.
Drugo važno dejstvo je, da se Nemčija skuša na vsak način- s pri jazniti z Rusijo, pa ne s Stalinovo Rusijo, marveč s tisto, ki bi jo vzpostavili ruski generali. Stalin je še pravočasno prišel tej nakani na sled, ter je brez usmiljenja dal pomoriti vse generale, ki jih je obtožba spoznala za krive.
V	Nemčiji je bil na čelu tega nem-škoruskega zbližanja general Lu-dendorf, ki je bil celo pri Hitlerju v nemilosti vsled njegovega ogrevanja za Rusijo, dokler ni spoznal njegovo namero.
V	Rusiji pa je bil glavni vodja geueral Tuhačeski, ki mu je bilo dokazano, da je hotel vzpostaviti vojaško diktaturo s pomočjo Nemčije, ki bi ji v zahvalo odstopil del Ukrajine.
Francosko časopisje je v začetku hudo vikalo aut Stalina, pozneje pa je kar utihnilo, ko je bilo vladi z dokumenti dokazano, kaj je bil Tu-hačevski in kaj bi ze zgodilo s Frani cijo, če bi se namera posrečila, kajti v pogodbi so imeli baje sklenje-
no tudi, da bo Rusija neutralna, ko bo Nemčija obračunavala s svojimi sosedi.
Načrt je torej zaenkrat padel v vodo, vendar zatrujejo, da Nemci še vedno na tihem upajo na notranji preobrat v Rusiji. Z .to se drži zadnje čase naravnost prijazna napram nji, in je lahko vsak opazil, da je Hitler že dolgo časa ni nič izzival v svojih g»voiih, česar prej' ni nikoli pozabil.
Odpor rodi odpor. Z navidezno prijaznostjo pa se lahko mnogo več doseže... V tem so pravi mojstri Italijani in Hitler v marsičem skuša posnemati svojega učitelja Mus-iolinija.
Iz zadnjih poročil posnemamo, da hoče ostati Mala antanta neutralna glede vprašanj med velesilami, vendar zgleda, da se počuti bolj varuo v zvezi s Francijo, Anglijo in Ru-.- ijo, kot pa z Nemčijo in Italijo. Čehoslovaki so bili že itak neomajni na svojem stališču, ravno tako se tudi Jugoslavija ni hotela odločiti za nobeno stran, medtem ko je Ru-munija dobila zunanjega ministra, ki je bil bolj naklonjen fašizmu, sedaj pa ga bo menda ponovno zamenjal Titulescu, ki je znani prijatelj Francije in Rusije. Menda, je sam kralj Karol uvidel, da so za Romunijo bolj koristni prijatelji Rusi in Francozi kot pa Nemci in Italijani.
Tak bi bil, kot smo ga, v tem članku na kratko opisali, trenuten politični položaj v Evropi.
«HKWKH>O*KHKHKHKHS0^^
Ako hočete piti dobro vino ilnjj) poceni «brnite se do mene, ki-., ga dostavim tudi na dom.
FRANC KURINČIČ
ÍGARAY 3912, Bs. Aires]
Vznemirljiv načrt
Mngoo pozornosti in tudi vznemirjenja je povzročil pretekle dni severoameriški senator Walsch, ko je predložil načrt, po katerem naj bi Združene države posodile Brazilu šest vojnih križark. Po Južni Ameriki, predvsem pa v Argentini so se razburili državni možje in se začeli vpraševati, kakšne namene ima ta načrt proti komu ga kujejo? V Wa shingtonu so sicer začeli pojasnjevati, da so pripravljeni izposojati svoje vojne ladje tudi drugim ame-riñkim državam, ne samo Brazilu, in od nekod je prišel celo glas. da preti Braziliji, pa tudi drugim slabo oboroženim ameriškim republikam nevarnost s strani... Nemčije ter da bi bilo torej popolnoma prav in v redu. če bi te države vzele v najem severoameriške križarke. s katerimi tamošnje mornariško ministerstvo ne ve. kaj bi počel.-», ker jih je preveč in so tudi zasterele.
Ta razlage niso mogle prepriča' ti buenosaireške vlade in padel je celo očitek, da se v "VValshovem načrtu skriva neka nova vrsta severo-ameriškega imperializma, ki ni prav nič v skladu s panamerikanizmom in s konferenco za utrditev ameriške miru, katera se je še pred nedavnim vršila v Buenos Airesu.
Radi teh in podobnih protestov so Združene države sklenile, da za sedaj opuste ta načrt ter ne bodo skušale po sili osrečevati južnoameriških republik s svojimi križarka-mi.
Na rodišču
Sodnik: "Zakaj pa niste kričali na pomoč, ko se je lopov vtihotapil v vaše stanovanje?"
Zasebnica: "Kdo si je pa mislil, da je prišel krast!"
vano svidenje z deklico, ki je po njegovi krivdi pretrpela težke ure, vse to je zlomilo njegov odpor.
Elizabeta mu ponovno prinese čašo vina. Čašo mu prinese do ust, nakar reče:
"Mar se ne bojiš, da sem ti pomešala med vino sirupa.' — Pomisli vendar, jaz sem tvoja zaročenka, ki si jo sramotno zapustil!"
Potemkin jo pogleda in tiho odvrne :
"Mogoče bi bilo še najboljše, da je strup v vinu! Umrl bi. potem ko sem te še enkrat videl!"
V dolgih žejnih požiririh izpije vino. — p]lizabeta mu vzame čašo iz roke in jo postavi na mizo.
"Ti veš," pravi ona, ' da se Elizabeta Voroncov nikoli ne bi mogla, maščevati! Če se nahaja strup v hiši, ni tebi namenjen!"
"Tvoja želja je torej, da živim?" vpraša Potemkin.
"Da, jaz želim!" mu odvrne Eli zabeta.
"Razumem, da tako želiš", ji zamolklo odgovori Potemkin. "Ti misliš, — ti veš, da sem nesrečen, pa mi zato privoščiš življenje!"
"Ti si nesrečen?" vpraša po kratkem odmoru Elizabeta. "Mar je to mogoče? Kateri smrtnik se je v tako kratkem času povzpel tako visoko kakor ti t"
"Nisem srečen!" ponovi Potemkin.
"Ne? Česa vendar pogrešaš?"
"Pogrešam zadovoljstvo, ki me je prej navdajalo!' odvrne Potemkin "pa, kateri so pridala, moja ognjevita čista čustva."
"To je carica!" reče Elizabeta. "Nobene besede več o tem!"
"Oh, Elizabeta!" zašepeta Potemkin. "Tisočkrat boljše bi bilo, če bi takoj odšel naprej! Boljše bi bilo za me, da sem se na cesti zgrudil in sredi snega umrl! Ne morem tega. prenašati, od tebe."
"Zakaj baš od inene ne?" vzklikne Elizabeta. "Mar ti nisem tuja kakor vsaka druga? Ničesar ni več. kar bi naju še vezalo. Aleksander Potemkin! Mar ne? Ono je bila samo šala, ko si mi na Božič prinesel prstan na katerem je bil vrezan sledeči napis:
"Aleksander Potemkin — Elizabeta Voroncov —- neločljivo združena!"-
"Imej usmiljenje z menoj!" vzki-kno Potemkin. "Mar me hočeš mučiti? Elizabeta, ne poznani te več!" Elizabeta se grenko nasmeje. "Čudiš se, ker sem se spremenila ? Življenje me je storilo tako, ono življenje, na katerega si me ti prisilil!"
"Bila sem bršljan, ki se je ovijal okoli močnega drevesa, ki mu je bilo ime Aleksander Potemkin. Ko pa je mogočna cesarica presadila drevo v svoj vrt, je ostal bršljan som in brez zaščite. Iz tega bršljar na se je morala razviti odporna rastlina, ki bo kljubovala vsem nevarnostim življenja. Da, A.leksant-der Polemkin, jaz nisem več nekdanja Elizabeta Voroncov! Eno pa, je gotovo: ohranila sem si čisto vest, iskreno srce in nedotaknjeno nedolžnost!"
"Elizabeta" reče Potemkin, "naj sem ti storil karkoli, zdaj si se maščevala! — Toda nedopusti, da Be tako razideva! Naj nama. ne ostane grenkoba v srcu! Mar ne bova
ostala vsaj prijatelja? — Usmili se Elizabeta in daj mi zopet moj dušni mir!"
"Da ti vrnem dušni mir?" reče tiho Elizabeta. "Mar nisi mirenNesrečni, bedni bogataš!"
"Nimam mira, Elizabeta," ji zamolklo odvrne Potemkin. "že od o-nega trenutka, ko sem te zapustil.
—	Mar misliš, da mi moreta sijaj in bogastvo odtehtati nesrečno življenje?"
"Priznati ti hočem: jaz sem tisočkrat nesrečnejši, kakor ti."
Potemkin si zakrije z rokami oči; hipoma pa začuti dve mehki roki na svoji rami. Čutil je njen dih.
"Sedaj," mu šepne Elizabeta, "sedaj ko vem, kako je, te ne sovražim več."
"Eliziibeta," vzklikne Potfemkin, "hvala ti za to besedo. — Ah ti moja edino ljubljena deklica, — ti si ostala angel, kakor si že prej bila.
—	Preveč je ljubezni in usmiljenja." Preden je mogla Elizabeta preprečiti, jo prime Potemkin za roko in jo vroče poljubi. Vroč poljub ji je gorel na roki.
Toda Potemkin ni dvignil glave. Krčevito ihtenje mu je treslo telo. Vroče solze so kapljale na nje no roko, ki je on ni hotel izpustiti.
Elizabeta se isiotako ni mogla več premagovati. Tudi njej so tekle iz oči solze.
"Oh, kako sem oba onesrečil." je jecljal Potemkin. "Moj Bog, ali bi še bilo mogoče, da vzraste na razvalinah najine »reče, nova pomlad?
Elizabeta mu tiho reče:
"Kdor ima moči, da preživi zimo, bo preživel tudi pomlad, ko bodo zopet cvetele vijolice."
'Elizabeta!" vzklikne Potemkin in se ponosno vzravna. Zdelo se je
d i se mu je zopet povrnila stara moč. Bolečiu v roki ni več čutil. Strastno zakliče: "Elizabeta! Deklica — Ljubica! — Mar je res
mogoče? — Ti bi hotela--"
Elizabeta se nežno privije k njemu.
"Vijolice najjiui.e ljubezni", reče ona. "bodo zopet razširjale svoj blagodejni vonj. Solnee 1k> pregne-lo hladno zimo!"
"Zimo — zimo!" je šepetal Potemkin. Nehote zapre oči. — "Ha. jaz te razumem, — vem kaj hočeš reči! Moram —"
"Moraš raztrgati verige, v katere si se sum uklonil! Aleksander! Imeti moraš moči, da se odrečeš sijaju in bogastvu! -laz pa ti bom zvesta pomočnica."
Potenikinove roke primejo sladko, bledo glavo, jo potegnejo na pisa, naka.r reče Potemkin ves gi-njon:
"'Meni »e zdi, da se zini a že unu-ka, da že uživam opojni vonj vijolic, a s tem poljubom bova zače la novo življenje!"
"Te smem poljubiti?" vpraša Potemkin tiho in nesigurnq, "se-li smem dotakniti Tvojih ustnic, ko sem že poljubljal drugo ženo? — Zdi se mi, da nimam pravice omadeževati tvojih nedolžnih ustnic, toda vendar me privlačuje neka skriv ua moč!"
"Za mene si bil mrtev," mu odvr ne Elizabeta, "zdaj pa si so zopet vrnil k meni!"
Elizabeta mu ponudi svoja cvetoča usta v poljub.
Baš, ko je hotel Potemlriu pritis-
niti svoj prvi poljub na njena usta-ko ju je ljubezen po tolikih mukali in trpljenju zopet združila, se zasliši pred vrati neki glas. Potemkin vzkrkne in se osvobodi iz njenega objema..
"Princesite baklje!" zakliče na vrtu neki ženski glas. "Tukaj mora biti. Krvava sled vodi do teh sto'i nic. Ni dvoma, da je iskal tu za-vetja!"
"Carica Katarina!" vzklikne Po-•einkm in prebledi kot zid. Lice mu je izražalo silno presenečenje.
Nekdo je trkal na. vrata. Odprite! Odprite" je kričal zunaj neki glas, ki se mu je poznalo, •la je vajen zapovedovati. "Vidim-da imate še luč. Odprite torej!"
Elizabeta je stala ko okamenelar toda tudi Potemkin je bil podobe» ■Tirliču. Njegov pogled je bil uper-.u-n na vrata, na katera je nekdo-vedno bolj nestrpno trkal.
"(ieneralmajor Potemkin!" za kliče zunaj carica. "Oglasite se, a-ko ste tukaj! Zaatonj sem vas iskala, dokler nisom odkrila na snegu krvavo skd, ki vodi do te hiše. — !az sem, viša carica Katarina!"
Potemkin prime Elizabeto za roko. pritisne jo na svoja prša in zašepeta :
"Beži Eliziibeta! Ona te ne sme tukaj najti. Slišiš li, Katarina te n« sme tukaj zalotiti. — Gre za tvoje življenje!"
"Da bežim Í' odvrne odločno Elizabet a„ "Da se skrijem? Ona bi se mórula skriti pred menoj! Ako in>8 še vsaj malo časti v sebi, ne bo stopila pred mene. ki mi je ugrabil« zaročenca!"
(Nadaljevanje)