IM. številk«. Ljubljana, v sredo 6. maja 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI MAROa Izhaja vsak dan svečer, izmi6i nedeljo in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a vstro-ogers k e deSele Ra vse leto lf. gld., za pol leta H gld. ca čfttrt leta 4 gld., za joden pešec i gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pofiiljanja na dom za vse leto 18 gld., zh četrt leta 3 gld. 80 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr na mesec, po M kr. za četrt leU. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje_ne od stiristopne petit-vrate po d kr., će ao o.-.nanilo jedenkrat tiaka, po f» kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopip.i naj se izvole frankirati. — KokopiBi bo ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 18, Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Tisočletnica ogerske države. V Budimpešti bo sedaj slavi tisočletnica omembe države ali prav za prav tisočletnica prihoda madjarskega naroda v Evropo, kaj (i državo osnovali bo šele pozneje. To je vsekako važen dogodek. Koliko je divjih narodov ob ljudskem preseljevanja prišlo iz Azije, kakor Huni, Onri itd., a'i vsi bo zginili, jedino Madjari bo bo « hran. i do današnjega dne. Celo Turki, ki bo mnogo pozneje prišli v Evropo, že tako ginejo, da bodetno kmalu labko rekli, da ga ni već človeka turškega rodu na evropski zemlji. Vsekako to dokazuje precejšnjo življenjsko moč madjarskega naroda, da Be je veđ sto let ohranil mej parno njemu tujimi življi. Nij fie o Madjarih nodi kakorkoli, a neka posebna žilavost se mora priznati madjarskemu narodu. Slovani se pač nimamo povoda veseliti te tisočletnice. Na sedanjih ogerekih planjavah so živeli pred tisoč leti pridni Slovani, mirni ljudje, na precejšnji stopinji kulture. Kar ao prihruli iz Azije divji Arpadovci, jim vzeli zemljo in jih mnogo pobili. Uničili so Madjari vso omiko v tedanji Ogerski. Zakiinili so se mej severne in južne Slovane in tako nas razdelili in odtujili drnzega druzemu. Slovanov ni zadel nob «n tako hud udarec, kot je bil prihod Madjarov v Evropo, niti turška sila nam v narodnem oziru ni bila t.iko škodljiva. Težko bi bilo popisati, koliko so prest uli Slovani pod madjar-ekim gospodstvom. Taočletnicu se slavi z razstavo. To je pač malo umestno. Razstava kaže plodove mirnega dela in kulturnega naprtdka, a bas v tem so Madjari nikdar odlikovali niso. Popolnoma nekulturni sami so prišli v Evropo, lo za silo so pozneje se navzeli civilizacije od sosednih slovanskih narodov. Njih jezik sam najbolje dokazuje, da so vso kulturo dobili šale od Slovanov. Vse beseda, ki so količkaj s kuli urnim življenjem v zvezi, vzete so iz slovanskega. Novejši čas pač nekoliko napreduje madjarako slovstvo ali znanstvo, ali zopet mej slovstveniki nahajamo le slovanska ali pomadjarjena tdovamdca imena; večino teh mož, ki pomnožu- Ban ki rje va hči. I Povest, Kpisul DvftgOlJ (Dalje.) IV Zividavo bo gledali na me vsi, kateri niso bili toliko srečni, da bi bila hoto'a ples.iti ž njimi. Srca mi je burno bilo v prsih, bil sem vznemirjen, ko jo primem rahlo čez pas, in mi ona poluzi levico na ramo. Zavitih sva so v krog. Platila JS il* nisem vedel, ali ne »pluli nj«ne noge dotikajo ta', ali plava v zraku. Mislil sem, da držim v toki vilo in bal btm se, da mi vsaki hip izgine iz tok. Privrtila sva se tretjikrat okoli dvorano; ona s® mi ni zdela utiujena, ker plesala je Če vedno, Ukor list v ziaku. J.iz istotako ne, plesal bi btl z njo celo večnost. .Dosti, Črnogorec", reče mi kratko in jaz jo 1'Osadim na mehki divnn. „Hvala, mila „Pomlad", priklonim se jej in hodam oditi. i0otani tu, Črnogorec, in vživaj krasoto po-m'"d'. V tvoji gorati deželi pomled gotovo ni tako ',fgHto odičena, kakor tu v italijanskih nižavah", *fpečo mi maska. »Srečen ti bil, tko bi mu vedno obdajala jejo Blavo madjarskega imena, ci učila mati ma-djarščine, temveč so se je pozneje sami naučili. Mnogo ložje jo danes imenovati dvai>ajstorico madjar-skih sleparjev, kakor pa dvanajstorico pristnih madjarskih učenjakov. Tudi na popri.-ču industrije in trgovine se Madjar ni fie nikdar odlikoval, temveč v t^m oziru so na Ogerskem delovali dolgo jedino Slovani, zadnji čas pa Nemci in židjo. Razstava, pravijo, da je jako lepa, a ko bi iz nje pobrali, kar je delo nernadjarskih uarodnostij, pa lahko rečemo, da bi bila popolnoma prazna. Da bi bolje razglasili slavo svoje razstave, vabijo v Budimpešto časnikarje vsega sveta. Obetajo jim razne ugodnosti, svobodno vožnjo po ogeiskih železnicah in več dragih stvarij. Tudi nam je došlo tako povabilo, a smo ga z zanče-vanjem vrgli v koš. Po tujih listih se te dni mnogo govori in pišo o svobodi, ki vlada na Ogerskem- Vs-1) to je pa laž. Premnoge politične pravde proti Slovanom dokazujejo, kakšna je ogfrska svoboda. Državna uprava ni moderna, temveč popolnoma Btanov3ka. Res so zadnji Čas u peljal i nekatere jako moderne uredbe, ki se pa podajo k tipravi tako, kakor lepa zaplata na stari snknji. Da pojasnimo, kakšne so razmere na Ogersken je dobro, če povemo, da nimajo nobenega zakona o javnih zborovanjih. Uradi se ravnajo pri tem le po nekem pra\u, ki je nastalo iz nuvade, in je seveda jako različno izvajajo, kadar gre proti Slovanom ali pa proti Madjarom. In še to, kar se je dobrega uvedlo, ni delo Madjarov, temveč Slovanov ali pa Nemcev. Vsaj so najboljši madjarski politiki, ko Szilagvi, Wekerle, Andras-v, Kali»y itd. nemškega ali pa slovanskega pokolenja. Sam Jok;iy je priznal, da je od 18ft0. leta bilo izraej 1418 državnih poslancev ogerskih 482 z nemadjarskimi imeni, in sicer mej temi dva ministerska predsednika in 8 ministrov, če je Jokay to priznal, potem smemo reči, da je v rtsnici jih bilo mnogo več, posebno ker je mnogo slovansk.h imen poraadjarjenih. Cs pomislimo, da se slovanska in rumunska stranka skore, odkar je duabzem, ne udeležujeta volitev, je gotovo večina teh nernadjarskih poslancev bda pri madjarskih strankah in podpirala madjarstvo. Madjarsko vladanja ima jako mnogo slabih atranij. Ni je države v Evropi, kjer bi toliko bila se ugnt^zdila korupcija kot na Ogerskem. Slednji dan prihajajo skoro z Og*rskf>ga poročila o kakih slepariJHh. To ni čudno. Uradi nimajo časa na drugo obraćati pozornosti, kakor na preganjanje Slovanov. Renegatje, slabi značaji iuisjo upanje, da nplezajo na najvišja mesta. Da to ne more roditi dobrega sadu, je jasno. Poleg tega pa narodno blagostanje na Ogerskem izpodkopava židovstvo. Ponosni obhajajo Madjari svojo tisočletnico, a pri tem pa io gloje črv na njih državi iu predno se domišljajo, utegne biti konec njih slave. S tem, da so povsod podpirali in gojili renegatstvo, so mislili, da se bodo obdržali, a baš s tem so provzročili korupcijo, ki jih dovede do propada. Državni zbor. Na Duuaji, 5. maja. V današnji seji poslanske zbornice se je dognala specijalna debata o volilni n formi. Zgodilo se je tudi nekaj, kar je Poljake in druge neljudske stranke prav neugodno presenetilo: sklenila se je tajna volitev pri volitvi poslancev v peti kuriji. Debata ss je začela z razpravo o §41., glede katerega Be je bi I že v predidoči seji predlagalo, naj se volijo volilni možje in poslanci pete kurije tajno. Danes sta se dr. Kronawetter in nacijo-nalec Kai8er odločno izrekla za ta predlog, d oči m je dr. Menger z ozirom na veliko Itevilo analfa-betov izjavil, da bo večina levičarjev sicer glasovala za tajno, to je za pismeno volitev, da pa so, ako kdo nasvetuje, pripravljeni, glasovati za to, da boli v GaliAki, v Hukovini in v Dalmaciji volitev ustna. Pernerstorfer je dokazoval, da v primeri s terorizmom pri ustnih volitvah je še vedno manjše zlo, da bodo analfabetje dali glasovnice popisati svojim prijateljem. Bareuther je apelov«! na levičarje in jim priporočal, naj glasujejo za tajnost volitev, na kar j" dr. Menger precej ostro odgo- pomlad, in da bi smel vedno gledati v nje rajski obraa*, odgovorio^ ji jaz in so nsedem poleg nje na divan. Oja se lahno nasmehne in pristavi : „ Moril no orodje imaš za pasom, srce tvoje je krvoželjno, za-te pomlad nimn pomena. Outiti iu vživati jo moraš z isto strastjo, z istim čutstvom, kakor jo vživamo prebivalci uižav, prebivalci miru." „Krasna „Pomlad", tvojih cvetek sladki vonj, tvuje ognjeno oči raztope tudi krvniku srce: Hanrl-žar brnsen je le v obrambo domovine proti vragom in ne v prelivanje krvi mirnim ljudem" On** strese z glavico in pri tem jej pade jed« n m* t uljev I glave. Jaz se hitro pripoguem, da hi ga pobrid, ali ona mi zabran«. .Pusti ga, ako se je naveličal sedeti na tej cvetki, naj < dleti, ou je prost. Z jedue na drugo. Ali niste moški tudi taki?" „!)«, iu ne. Kdor si išče cvetk le za šalo, ta že leta od jedne na drugo. Kdor pa si je ubral jedno in jo ljubi, je ue ostavi." „Ljubi, ali znate moški sploh ljubiti? A»i niso vaša srca polna bolj vsega druzeg«, kakor ljubezni? Ali poznate sploh ono nebeško drvo, katero zovemo ljubezen?" me vprašuje ona strastuo in mi gleda ostro v obraz. „Zakaj pa bi no čutili tega, knr blaži in zdru žuje vso Človeštvo? Bl:i ste li moški vr.'dni vselej ljubezni? AH ni vam često igrača to, ki:r je nam najdražje, naj-nveteje ?w „Bodi uverjona, krasna matka, da čista, prava i ljubezen najde vsikdar pravo srce." Maska me ljubeznivo pogleda in mi poda roko. ! Kri mi je šinila v lica, nehote nem stisnil njeno • mehko ročico in jo pritisnil k ustnicam. „Vi ste dober mož", Šepne mi „Pomlad". Nato je vstala in odšla po dvorani. Gledal sem za njo zamaknjen. Kmalu so ae zbrali okrog nje prejšnji metulji, ki so do sedaj le od strani stali in gledal, kdaj se bodem jaz umaknil. Ali vsa njihova prilizovanja bila so znman Ona so ni brigala uiti za jednega niti za druzega Zaatonj so ji ponujali šopke in disgicene sladčios na srebrnih krožnikih, ni so dotaknila nobene stvari. Jaz pa sem se Čutil srečnega, neizrečeno srečnega. Zapustil sem za nekaj časa dvorano, da bi se odtegnil hnipu in mogel sam premišljati. Zaprl sem so v mal Balon in zrl pri oknu na kanal, po katerem so le redki čolni fie plavali. Nebo je bilo pokrito s črnimi oblaki, skozi kub re je le redko pokazal mesec svoj bledi obraz. M sli! sem in mislil, ali ne vem, o čom. Stal sem nekaj čana, ali ni mi dalo ostati tu, hotel sem v dvorimo, da bi zoput videl masko in plesal še jedenkrat ž njo. voril. Poročevalec dr Goetz je opozarjal na to, da bi se, ako bi bil vzprejet predlog glede tajuosti volitve, voldi poslanci nove kurijo pač tajno, vo lilni možje pa v zmislu že vzprejetega paragrafa ustno. Glasovalo se je po imenih in je bil predlog, naj se poslanci pete kurije volijo tajno, vzprejet s 117 proti 103 glasom. Posl. dr. Krao s je predlaga', naj se v novi zakon uvrsti § 29. volilnega reda iz 1. 1873., da se tudi za volitev volinih mož zagotovi tajnost. Minister dr. Itittner je povdarjal , da ni treba, da bi se morale volitve volilnih mož vršiti zategad-dj tajno, ker bo volitev poslancev tajna in se z vso odločnostjo izrekol zoper Krausov predlog. Za poljski klub je izjavil grof DzieduBzvcki, da so še ni odločil, bode li izvajal konsekvence iz tega, da se je sklenila tajnost volitev in se izrekel zoper tajnost volitev volilnih mož. Krepko mu je odgovarjal posl. K a i s e r, kateri je Poljakom očital, da so že v najširših krogih prebivalstva si nakopali ntbroj sovražnikov. Po daljši debati, v kateri je Perne rstorfer konstatoval, da se nekateri levičarji že pripravljajo ukloniti se vladni volji, se je razprava zaključila. Tudi o Krausovem predlogu, naj se volijo volilni možje tajno, se je glasovalo imenoma in je bil predlog s 114 proti U 5 glasom odklonjen. Zbornica je potem razpravljala o § 7. glede razdelitve volilnih okrajev, kateri paragraf je bd prej puščen in suspeuso Mladočeh Purghart je začel svoj govor v verzih pa ga končal v prozi. Grof Wurmbrand je stavil minoritetni predlog, naj se obnovi vladni načrt glede volilnega okraja graskega, poslanec dr. (iregorec pa je stavil minoritetni predlog, naj se slovenjhbistriški okraj, kateri je bil v odseku pri-klopljen celjskemu okraju, zopet izloči. Zastopal je svoje stališče jako odločno in srečno. V debato je poseglo več posl.mcev, končno je bd vzprejet Wurm-brandov miaoritefni predlog in pretilog Robičev, naj se za okr.ije Gieisdorf Kirchbach in Slovenska Bistrica obnovi vladna predloga. Naposled je zborn;ca vzprejela še resolucijo, 8 katero se vlado pozivlje, naj predloži, še pred posvetovanjem o uvodnem zakonu glede davčne reforme, zakou glede zavarovanja volilne pravice ti-dih davkoplačevalcev, katerih pravica bi po odpisu pri davkih bila tangirana. S tem je dognana specijalna debata o volilni reformi. Prihodnja seja ho v četrtek. V IJii lil Jm nI. 6, maja. Deset milijonov v kmetijske namene. Po lj -delski odsek državnega zbora je dovolil poljedelskemu ministarstva iz investicijskega zaklada 10 milijonov, da bode dajalo brezobrestna posojila deželnim kulturnim svetom in kmetijskim zadrugam. Mmister je naznanil, da se bode za upravo tega kapitala (snovala centralna zadružna blagajnica. Za razdi htev teh denarjev se bode osnoval poseben svet iz zastopnikov deželuih kulturnih svetov in V dvorani se je igral zopet, valček. Isk •! sem plesalke mej maskami, ali najti je nisem mogel. Strah se me poloti. Pa vender ni odšla že domov? OJ4V1 sem zopet ven, da bi jo našel morda kje zunaj. Nemirno sem hod I po dolgem hodniku, katerega strop so nosili mogočni kameniti stebri. Prišel sem že do konca, in upanji me je že popolnoma zapustilo, da jo najdem. Kar se odpro pred menoj vrata mali ga kabineta, iz katerega stopi — .Pomlad" s služuikom Stresel sem se in hctel sem so umakniti za steber, da bi me ne bila opazila. .Črnogorec, ti si tukaj*, zakliče ona ia stopi pred me. .Dal Gleial sem v tla ia n sera mogel oprostiti .e, zakaj sem prišel semkaj." Ona odpre vrata kabineta in mi veli: .Vstopi!" Vrata se zapro za m« noj. In stala sva sama v lični, z ogledali, kipi in cvetkami okrafieui sobi. .Sedi sem na divan. Ti si dober človek. Ti veš, kaj je ljubezen', govori mehko ona in mi položi roko okolo vratu. .V/emi masko z obriza", nadaljuje ona*, da bodem videla tvoj obraz. Jaz nisem vedel, kaj se godi z menoj, ali se mi sanja, ali je resnica. Storil sem, kar mi je velela, potegnil sem krinko z obraza. Musku se sli ose kmetijskih dražb posamičnih kronovin. O porabi tega kredita poročalo se bode slednje leto državnemu zboru. — Kakor se vidi, minister Ledebur ne misli kmetijskih zadrug osnovati samo kakor kake birokratične organe, ki bi bili le v nadlogo kmetu, temveč hoče skrbeti, da bodo zares koristile kmetu in hoče jim tudi dati potrebnega denarja na razpolago. Dunajsko župansko vprašanje. Danes je na Dunaju volitev župana. Voljen bode, kakor je dogovorjeno, Strobach, ki bode popolnoma orodje dr. Luegerja. S piva je bil Strobach odločen za druzega podžupana, Schlesinger pa za župana. Temu so pa hudo ugovarjali nemški nacijonalci. Za Schlesingerja nikakor niso marali, in imeti so hoteli jodnega podžupana. Ustreglo se je jim Ker je dr. Pacher sam izjavil, da podžupanstva ne prevzame, so se odločili za dr. Neumavrja. Ta je tudi nemški nacijonalec, a vender je obljubil, da se od Schčinererjaucev ne bode dal voditi. Za dr. Neumayrja so tudi klerikalci, ker j s baje bolj na klerikalno stran nagnen. Razkol mej stranko se je za sedaj preprečil, če se bode pa za dolgo mogel, se bode še le pokazalo. Značilen je pa že ta slučaj. Kristi-janski socijalisti so mora i nsmikim nacijonalcem prijenjati in to se utegne še večkrat zgoditi. Kršanski socijalisti so jako krotki postali. Njih glavno glasilo .Deiitsches Volksblatt" že prepoveduje, da se njih stranka pripravi na popolno vl.idno zmožnost. Od nje postopanja je zavisno, če bode kedaj imela uierodajen upliv na vlado, od nje političnega delovanja je zavisno, Če dobe možje krščansko socijalnoga mišljenja tako mesto pri centralnih in deželnih vladah, kakor jim gre Z jedno besedo krššanski socijalisti so blizu onega smotra, katerega si mora zastaviti vsaka političua stranka, Seveda se mora stranka vzdržati vsake nepotrebne demoustracije in poredue, politične nezrele otroke poučiti, če se sploh poučiti dado. Ti neporedni otroci, so nemški nacijonalci, ki nikakor ne morejo razumeti, da bi protisemitom zares koristilo, ako podpirajo vlado in sploh hudo napadajo krščanske socijaliste, da so se udali Badeuiju in odstopili od Luegerjeve volitve za župana. Srbija in Ogersko. Madjari so mislili, da bodo s tem posebno Srbom ponagajali, da so vsi ogerski poslanci in uradniki, kateri so imeli srbske rede, jih nazaj poslali. Takih redov je precej, kajti Milan je bil ž njimi jako radodaren. Srhi so pa morda jako veseli, da so rede nazaj dobili. V Srbiji so že tako dolgo bili nevoljni, da je Milan marsikoga odlikoval s srbskim redom, ki ga vred-a ni bil. Delil je rede za raznovrstne osebne usluge. — Srbski konzul v Budimpešti dr. Ullman je odložil svoje dostojanstvo. Vlada srbska je sklenila odstraniti rektorja duhovskoga semenišča, ker je zlasti mnogo bogoslovcev bilo pri dotični demonstraciji. Govori se celo, da so prouzročitelji demonstracije višji duhovniki, katerim je težko, da se na Ogerskem kratijo pravice pravoslavne cerkve. Perzijsko vprašanje. Angleži se boje, da se k raznim diplomatičnini vprašanjem, ki so sedaj .Vi hte, vai sem žh videla. Ali niste vi po brali — — »N-*, ne*. Potegnila si je krinko se bolj trdno čez obraz, da bi je ne spoznal. Meni se prsa dvigajo, sr e mi je bilo v prsih. Primera jo za roko, katero je še vedno držala na moji rami in padem pred njo. .Da, gospica, jaz sem, ki sem vam pobral slamnik, ki sem se čutil srečnega, če sem vas videl v pisani ladjici. V ■»■mite krinko z obraza in dovolite mi, da vam gledam v vaše nežno lice!" Ona se skloni čez me in me vročo poljubi v čelo, pri tem jej pade krinka z obraza. StraBtno jo poljubim na lice. Prsi se ji dvigajo, oči se ji za i kr.< in solza, kakor jutranja rosa, zasveti se na njenih dolgih trepalkah. .Zapustite me !" .Ne, gospica, ne morem t Vaše krasne, mile tči mi pričajo, da ste mi dobri. Naj ostanem pri vas h 1 ii. u 11 e d o t * k še, samo tronotek še Jaz vas — ljubim, od prvega trenotka, ko sem vas zagledal." Solza ji kane z očesa in na moje lice. Ihte se skloni čez me in me poljubi zopet na čelo. .Gospica, mila gospica, ne mučite me! Mi li morete vrniti saj kapljo one ljubezni, s katero vai jaz ljubim? Upokojite mi besneči ogenj v srcu," .Tiho. Ali me budete ljubili tudi potem, ko zveste, kdo sem jaz?" šepoče ona. na dnevnem redu, pridruži Se perzijsko vprašanje. V Perziji se že ruski in angleški vpliv dolgo borita. Pokojni šah ja znal svojo politiko tako sukati, da ni niti ruski niti angleški vpliv zmagoval. Novi šah pa morda ne bode imel take odločnosti in se je bati, da bode ruski upliv spodrinil angleškega. S Um pa Rusija dobi pot do perzijskega morskega zaliva in od tod v vzhodno morje. Angleže pa še posebno to vznemirja, ker utegne v kratkem biti izpraznjen tudi afganski prestol. Novi afganski emir bi pa utegnil biti prijaznejši Rusiji. Žu sedaj se Rusija pripravlja, da podaljša svojo železnico do Herata. Vse to bode v veliko škodo angleški trgovini v Aziji. iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 6. maja. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči j,m ,. sejo. katere se je udeležilo 25 občinskih svetnikov. Otvorivši sejo, naznanil je podžupan dr. vitez Blei-we i s - T r s t e n i h k i, da je vdova pokojnega prometnega ravnatelja državnih železnic v Beljaku pl. Seala izrekla občinskemu svetu pismeno zahvalo za sožalje povodom smrti njenega soproga, isto tako tudi prometno ravnateljstvo v Beljaku. Družbi sv. Cirila in Metoda zahvaljuje se za podporo v znesku 500 g đ , katero jej je občinski svet naklonil za leto 189G Obč svet. Kozak stavil je nujni predlog, naj mestni magistrat potrebno ukrene, da se konji, ki se vodijo na sejmišče, ne bodo več privezovali za vozove, odnosno da ne bode jedna oseba vodila po pet konj, ker je nevarnost 7a občinstvo velika m se utegne primeriti kaka nesroča. Jedna oseba nuj bi smela voditi v prihodnje k večjemn dva konja ua sejmišče. ObČ. svet. T ur k stavil je do-datui predlog, naj bt se sploh prepovedalo voditi konje po šolskem drevoredu, kjer je vedno mnogo občinitva, a isto tako tudi na sejmišču po onih potih, ki so nanenjeui občinstvu. Oba predloge sta brez uffovora VIprejeta. Pri drugi točki dnevnega reda prevzel je predsedstvo starosta potrjenih občinskih svetovale v g. Antou Klein, a obč. svet. G o gol a poročal je v imenu pravnega odseka o rezultatu letošnjih do« polnilnih volitev v mestni zastop. Kakor znano, bili so izvoljeni v tretjem volilnem razredu gg. Dimnik, Dolenec, Mally, Turk in Zabukovec; v drugem volilnem razredu gg. Iiraskv, dr. Požar in dr. Tavčar; v prvem volilnem razredu gg. dr. vite.: Hit iw'-H in Petričič Ker proti volitvam ni nobenega ugovora, predlaga poročevalec, naj se odobiv ter v zmislu občinskega volilnega leda izvolitev iU javno na znanje. Predlog bil je soglasno vzpreje , isto tako tudi predlog obč. svet. Ravniharja, naj se izstopivšim Članom mestnega zbora izre e znhvala za njih sodelovanje. Po verifikaciji volitev prevzel je predsedstvo starosta občinskih svetovalcev g. Zabukovec t r H- je prestopilo k volit vi podžupana. Da je volitev veljavna, potrebna je navzočnost najmanj dveh tn t j i n in uadpolovična večina glasov skupnega št«-vila vseh občinskih svetnikov ; voliti je z glasov-nicami. OJdauih je bilo 23 glasovnic, mej temi jedna prazna in je g. dr. vitea Bleiweis-Trst-niški dobil 20 glasov ter je torej izvoljen podžupanom. Pozdravivši novega podžupana pozove ga predsednik, naj prevzame predsedstvo. Podžupan £&/Hr Dalje v prilogi. HjfctfJS .Vedno, vedno. Pns-gamvain pri moji majki, ki mi je najdražja na svetu", zaklinjam se jaz. .Ali ljubite denar?u vpraša me tiho. .Proč ž njimi Kaj mi denar. Vsled denarja je nastalo že tisoč nesreč in tisoč nesrečnih Ijudij. Jm ljubim ».amo vat." .Jaz sem — hči bogatega bankirja. Do sedaj nisem verjela nikomur, ker sem bila prepričana, da ljubi denar in ne mene." „Pustite to, gospica, jaz vas ljubim, ljubim s cele duše. K*j mi je mar vaš denar, kaj bogastvo, da ste hči ribičeva ali kogar si bodi, ljubil hi val tako, kakor vas ljubim. Verujte mi!" .Vi ste dober mož, vam verujem in vas ljubim, ljubim, da prvič v življenju. Vi poznate lju« bežen, po koji sem hrepenela." Jaz jo strastno pritisnem na prsa in poljubim* »Odidite! Pustite me samo." Molče jo spustim, ona mi gleda dolgo v oči, potem se pa obrne od meue in pozvoni. Služnik je stopil v kabinet. .Domov!" mu veli. .Ali bom imel srečo, sniti se še kedaj z g°* spico?" vprašam jaz nestrpno, boječ se, da jo z» večno zapuščam. .Prosim vas, odidite, sedaj tako zelo potrebujem samote, oh, tako zelo." Podala mi je roko, katero som vroče poljubil, in potem sem zapustil kabinet. (Dab> p>'ib') Priloga »Slovenskemu Naroda" St. 104, dnć 6. maja 1896. dr. vitez BJnivveis zahvalil se je za že tietjič mu iik; zaro zaupanje ter izjavil, da prevzame izvolitev. Pod predsedstvom podžupana izvršila se je potem volitev stalnih osem odsekov občinskega uvela ter so bili izvoljeni v mag i s trat ni odsek (načelnik župan) gg.: dr. vitez Bleiweis, Gogola, Hra8ky, dr. Stare in Ravnih ur; v personalni in pravni odsek gg.: Gogola (oačeln k), dr. Ma-jaron (oarcest nik), dr. Stare, Svetek in dr. Tavčar; v finančni odsek gg.: Gogola, dr. Maj p rop, Mallyt Pitričc* (načelnik), Ravnihar, Senekcvič (namestnik), dr. Stare, Svetek in Zabukovic; v stavbi nskt odsek gg.: Hraskv (načelnik), Klein, dr. Majal on, dr. Požar, Pire, dr. Stare, Šubic (mirnost nik), Trček in Velkavib; v odsek za uboge (raelmk župan) gg. : Čeme. Klein, Krzak, Pire in Dimnik; v policijski odsek gg: dr. viffz Bleiweis (načelnik), dr. Majaron (m-n;fs'nk), Škrjanc, Turk, Zabukovea, Žagar in Ž fnik ; v šolski odsek-gg.: dr. vitez Ble»wei*j Dimnik, Pire, dr. Požar, Ravnihar, Senekovič (načelnik) in Šnh o (namestnik); v odsek za olepšavo mesta gg.: DJenec, Pire (n*mesln.U) dr. Požar, RriVDihar (nač'Inik), Šub'c, Trč*k in Ž In k Pri nadaljuih d( polnilnih volitvah bili so izvoljeni, in 8 cer v d rektorij mrstnega vodovoda g g. Urasli y in Šubic; v direktorij mestnega už.t-niDskega nakupa gg. Senekovič Velko/rh in Z bukovi o; v odsek za ohktrično razsvetljavo g IIrasVy; v odsek za kanalizacijo gg. dr. vitez B'eiwe;s, Hra8ky in dr. Stare ; v upravni odbor mestne hranilnice gg. Mally, Petričič in Z bukovi c; v klav-nično ravnati Ijstvo gg dr vitez Bo \v is in Škerjanc. Poročilo poinožmga cds ka so je na to preložilo v tajno sejo. V deputacijo, ki naj gr-i v občinskih sivareh na Dunaj, bili so na predlog ohč. svet. dra. M a jarcu a izvoljeni tbč svetu ki: I. Gogola, I. Hribar in Fr. R a v u i h a r. Na to tajna ne a. Dnevno vesti, V Ljubljani, G. maja. — (Pod imenom „Narodni klub") so se občinski svetovalci ljubljanski na podlagi novih pra vil združili v zvezo, da morejo tem legije in tem krepkeje obravnavati, zagovarjati in pospeševati občinske stvari. »Narolni kb bu jo po vzprejetih pravilih član v organizaciji .narodne stranke". Stopili ao vanj vsi ohč. svetovalci razveu d v; h. Klubov načelnik je g. podžnpan dr. K. vitez Blei-weia-Tr ste n i šk i. Glede vrlitve novega župana je klub sklenil, da bodo vsi člani glasovali za ravnatelja g. Iv ara Hribarja. — (Občinski svet) ho imel jutri, v četrtek, 7. maja ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red: I. Oznauila predsedstva; II. Finančnega odseka poročilo o opravilni službarini županovi; III. Volitev župana. (Glede volitve župana določa § 29. al. 2. občinskega volilnega reda za Ljubljano: „K tej volitvi, katero je zvršiti pod predsedstvom po litih najetar« jsega občinskega ave tovalca, povabiti je vse člane občinskega sveta z dodatkom, da tisti, ki brez veljavnega izgovora ali ne pridejo ali pred končano volitvijo odidejo, izgubo svoj svetovalski posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni, in da vrhu tega zapadejo na občinsko korist globi, katero sme občin ki svet ualožiti do zneska 100 goldinarjev1). — (Slovenske dobrodelne predstave) Narodno društveno življenje se je v zadnjem desetletji nepričakovano povzdignilo; narodno gledališče, .Glasbena Matira" in „Narodni dem*4 so za ta razvoj najboljše priče. Veseli socijalni napredek nalaga našemu občinstvu tudi socijalue dolžnosti, katere se izpolnjujejo v drugih mestih že davno. Mod te dolžnosti spada dobrodelnost, zatorej je bila zahteva narodne etikete, da se je na prijazno povabilo gospe baronice lleinovo, prirediti predstavo v korist zavetišča .Jožefi nu m", odzval v to naprošeni odbor, kateremu stoji na čelu gospa Pranja dr. Tavčarjeva. Odbor se je z veliko vztrajnostjo lotil te, za nase razmere težavne naloge in jo bode, kakor čujemo, tudi častno izvršil. Naš bat prinesel je včeraj obširen program dobrodelnih predstav, ki se bodo vršile v soboto dnć 9. in v nedeljo dne 10 maja t. I. v deželnem gledališču. Z veseljem je pozdraviti, da sodelujejo pri tej predstavi dame in gospodje iz najboljših krogov našega meščanstva. Program se nam vidi zelo raznovrsten in obsega vse, kar zamore podati diletantska predstava. Posebna pozornost se je obračala na sijajno zunajno opravo, s kat-ro je preskrbljena celo veseloigra „Na žen i tova n j ske m potovanj u", ki se bode predstavila v „empire'-kostumib. Kakor nam poroča odbor, iz* volila se je spevoigra „0b vrbskem jezeru" aatadi tega, kar je za diletantska predstave težko dobiti primernih komadov. Ta komad pa združuje vse dobre lastnosti za tak namen. Imeli smo priliko slišati pri skušnjah blagoglasne melodije te spevoigre, v kateri se. posebno odlikuje valček, ki ga poje zbor. Tudi mali plesni divertisement 8e pripravlja, in bodo originalne noše prestnečile občinstvo. Solo-partija Minke je v rokah gospodičme Mire Devo ve, katera je našemu občinstvu Se v prijetnem spominu od zadnjih koncertov, partija Janeza izročila se je gospodu Juriju Kozini. Žive podobo priredita gospoda Alojzij ti a n g I in Miljutin Z a m i k. Slednji pokazal jo svoj talent že pri dekoracijah sokolske maškurad>t leta 1895 , in je čitateljem „Dom in Svet"-a znan kot spreten ilustrator. Živa podoba .Turjaška Rozamunda" seznanila bode občinstvo z načrti slikarja Karpelusa, kateri je izdelal sliko za novo krasno izdajo Prešernovih pesniij , ki jo namerava izdati knjigarna nI, Kleinmayc in Bamberg. Razume se, da je ta slika z oz i H) m na gledališki tftkt porabila se le v motivih. Poroča se nam, da je imenovana knjigarna dala odboru na razpolaganje vse imenovane slike, khteie so res umetniško dovršene Nadejati se je, da bode narodno občinstvo pripoznalo trud sodelavcev iu odbora ter z obilnim obiskom dokazalo, da je tudi dobrodelnost doma v našem mestu, katero se jo imelo za čitoino poslati. Is tem senam pa imate tudi Vi u Vaslii tdiupanii 30 zentu slame vesat inu leto pod strafengo 25 (iztrgano) u 24 urab lukei k Planinski gershini perpelat pustit. Nobeden isgouir ne pomaga, ampak kar je sasha-fanu, se mora isgoditi Gerfchina Hiasberg na 7. novembra 1805 J Shurbi, B zirkscommis8ar." — Najbrž so nahaja v arhivu haasberžke graščine še dandanašnji jednaoih , namreč slovenski pisanih Uradnih listin iz one debe, in bi bilo vredno, da bi kdo tadašnjo registraturo malo pregledal. Zgoraj omenjeno listino smo izročili dež. muzeju. — (Pošta v Zagorju ob Savi) S 1. majem t. I. odpošilja poštni uri.d v Zsgorji ob Savi navadna in priporočena pisma in duig.i pismeno pošto tudi z dnevnim brzovlakora v Trst in na Dunaj, kar doslej ni blo uvedeno, lato tako ee 8 tem vlakom tudi v Zagorje 1 hko odpošlje gori navedena pošta. S 1. aprilom je bila pri tem uradu tudi upeljuna vozna pošta k dnevnim poštnim vlakom. — (Kupovalcem istrskega vina ) Iz Pazina so nam piše: V Trviiu, v rttftčergl »n v Gračišču, podob'inab pazinnke krajne obč ne, imajo naši kmetje Is kakih 1000 hektolitrov belega vina na prod i. Opozarjamo na to vinske trgovce in droge, k .".t erim ja man, da d b;- dobrega, narav nega vina, posebno zaradi tega, ker bi se vmo s^daj pri kmetu zato cenijo dobilo, samo da bi mu ga ne bilo treba pretakati Čudimo s°, da, zahaja zadnji čas tako malo trgovcev k nam po vino. Tega si ne moremo drugače tolmečiti, nego da se kr. nj^ki vinski trgovci pr* skrbijo jej o s ponarejenim vinom, kstsrega se ža-iibog sadnji čas DOUreČeno mnogo pod firmo ister-ekfga belega viua razproda. V .Slov. N.irodu" opozarjali smo že večkrat naše občinstvo, katero ku« [»nje vino v Istri, da mora biti pri kupovanju vina previđao. N*ka'eri so ta naš svet poslušali, ali nekaterim se je zdel nepotreben ter se niso kar nič br'gali za informacija pri osebah, katere smo pri poročali. Z-Uo pa nam p h je več znanih, ko so vozili pcnaiejtrno kapljico uvsto naravne domov. Naš kmet se ne zr.a n^mr^č vsiljevati niti ima svojih lovcev na vinske trgovce na železniških postajah Ittrakib) ka kol jih imajo vinski Špekulantje in ravno tem lovcem šlo je letos mnogo manjših kupcev na limanice. Z »to pnporočamo enim, ki bi hoteli še vina kopiti, da se z t to oglase v Trvi£u pri goRp. župnikn ali pa pri g. Sirouiču, v Gračišču pri g. lv ću, ali pa pri gosp. župniku. — i Velika bicikliska dirka ) Hrvatski bi-ciklički klub .S >ko'au v Zagrebu priredi dne 24 maja velko dirko in sicer na progi Zagreb (Maksimir)-Krževci Koprivnic i VVaraidin Zagreb, katera proga jh 210 km dolga. Prijaviti se je pri klnbovem blagajniku g. Josipu Stern Z\iezdiću (Ilica štev. 6) in ■icer do najkasneje d:ie IG. maja oh 10. uri zvečer. Pravico, udeležiti se dirke imajo vsi biciklisti iz Hrvatske, Slavonija, Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter člani slovenske in hrvatske bickhške zaveze, čdnni zaveze morajo prijavi priložiti 10 kron, ntčlani 20 kron. — t Raspisane službe) Pri višjem deželnem sodišču v Gradcu mesto viš;ega računskega svetnika v VII., eventuvelno računskega svetnika v VIII. čin. razredu, dalje računskega revidenta v IX. čin. razredu. Prošnje do dne 16. maja pred-BedstVU višj. dež. sodišča v Gradcu. — Pri dežel* mm snliSču v Colovn me^to dež. sodn. pristava, evrntuvelno mesto okr. sodn. pristava. Prošnje do dne 15. maja predsedstvu dež sodišča v Celovcu. * Lepi dohodki.) Settnajjstorioa dunajskih bankirjev je 1804. 1. zaslužila Čistih 31 milijonov goldinarjev. Vsi ti imijo premoženja 307 milijonov goldinarjev, katero se jim obrestuje po 10%. * (Krvav štrajk ) Premogarji v Niemcih pri Sosnovicah na GralieMein so začeli 1. maja štrajk. Ker lastniki pr in<>n »kopa niso hoteli ugoditi željam delavcev, nastala je mej slednjimi velika razburjenost in naposled je prišlo do izgredov. Premogarji so poskuaili poplaviti rove. kar bi bilo seveda naredilo velikansko škodo Nank(čili so dotični stroj, a jeden premngarjev jih je hotel o lvrniti in v boju dvakrat ustrelil na napadalce ter dva ubil. Premo-gurji ho ga ubili in potem spustili vodo v rove. * (Umorjeni perzijski šah) je svoj čas v Londonu obiskal k.izniluico. Ogledal si je natančno vse prostore in se zlasti zanimal za — vislice. Ko jih je njemu na ljnbiv dal kaznilnični ravnatelj postaviti, jo šah želel, naj se mu poksže, kako funkcionirajo, naj se jeden kaznjencev obesi. Ravnatelj mu je dopovedal, da po obstoječih angleških za-k( n h ne sme nikogar po svoji volji obesiti. Šah se je močno začudil in potem rekel ravnatelju, naj se obesi jeden njegovih slug, češ, da hoče na vsak način vidi t', kako gre ta stvar Ker kaznilnični ravnatelj na največjo presenečenje eksotičnega kralja vseh kraljev tudi to želje ni hotel izpolniti, ja šah prav nejevoljen zapustil kaznilnico in ravnatelju ni podelil nobenega reda, dasi jih je dajal v9akomu kdor jih je le hotel vzeli. * (Boj s tihotapci) V kotorakem okraju v južni Dalmaciji in sicer pri Sisicu jo dne 3. t. m. naletela patrulja avstrijskih finančnih pazn.-kov na tihotapsko čfto 32 mož. Tihotapci, s^mi Crnogorci, so se patrulji nsfaviii in unel se je brj, v katerem sta bila dva paznika ustreljena, dva pa ranjena, dočim so ppzmki ustrelili Štiri tihotapce. Boj so jo končal, ko so prihiteli orožniki in vojaki. Tihotapci so zbežali čez črnogorsko mejo. * (Spačeno dete) jo rodila neka Mara Čor čevič v B lemgradu. Dete je bilo moškega spo'a in je imelo Štiri roke in £tiri noge in sicer roke in rogo skupaj cb boku. Dete je živelo samo 11 ur. Truplo se je shranilo v belgrajskem muzeju. * Ju k the ripper.) Svoj čas je v Londonu neki človek umoril na grozovit način mnogo malo pridnih žensk. Policija, slavna londonska policija, se je zaman trudila, priti mu na sled. „Jakob raz-paralec žensk" je postal strah Londona. Kolikor se ve, je umoril G3 ženbk, hkrati pa izginil. Zdaj je bil v Novem Yoiku usmrčen neki Žid Karol Feigen-baum, kateii je pred smrtjo priznal, da je on mnogo isk&ni „Jack the ripper". * (Velika eksplozija) V C ncinatiju se je v neki, sredi mesta stoječi hiši primerila strašna eksplozija plina Hiša se je popolnoma porušila iu pokopala vee ljudi, kar jih je bilo v poslopji. Do slej se je izpod razvalin izkopalo 2(> mrtvih in S ranjen h osi b, sodi se pa, da jih je pod razvalinami še kakih 30, kateri so pa najbrž vsi ubiti. Slovi« ne i iu Sloveuke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Darila s Uredništvu našega I i s t a e t a poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Uosp. A. Pire, učitelj v Borovnici, 7 kron GO vin., iz nabiralnika v gostilni g. župana Fr. Suhadoluika v Borovnici. — (i. Joško JJergant, učitelj na Vinici pn Ćrnt miju, l krouo 62 vin., nabrane v mah družbi pri „Šk< lniku". Skupaj D kron 22 vin. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost. — JugoslavjanBki stenograf in glasnik Št. 2. ima nt slednjo vsebino: Urafologija i sieno-gi arija; brv irska steri gn lija ; životopisi zaslužnih blovanov; stene grtfieeski novim; jugoslovanska ste nc gr> tija ; >z drug h dt žei; književnost; naša zvezda ; grrfologija i šteta gt: ii,a ; d« BOgn tija južnih Slo \enov; dr. Josip Zmfrgoslav Ribič; Dubrovniku; Majčine oči; bodočnost stiuogit fije; sttuografeka učna pisma. — Das hohe Haus, l'arlamentabildfr aus Oeaterreich. V zalogi dunajskega lista „Neae Revue" (Dunaj, 1. VVallneiHtrasse št. 9) je izšla kaj zaui miva knjižica, katera prinaša v obliki skic spisaue portrete nekaterih najbolj znanih članov poslanske zbornice. V te] elegantno opremljeni knjižici vpisani parlamentarci pripadajo različnim strankam. Crtice eo pisane s satirično ostrostjo in precej drzno brezobzirnostjo. Vse črtice so na pol bijogra lija na pol karikatura; v njih se pripoveduje, kaj je na posamičmkih r« snega in kaj smešnega, lzmej blo\entkik poslancev je popisan grof Hohei wart. OpiBani poslanci in ministri se bodo se\eda neizmerno jezili. Knjiga velja 1 gld. — Tamburaškim zborom in splc h vsem prijateljem tamburice, kateri se oglase, pošilja popis tamburuških partitur (23 del) zastonj in frankovano A. (jrutschv, stud. mus. v Zagrebu. (Narodni dež. glatbeui zavtd.) Dunaj 6. maja. Načelniki klubov so se sesli danes ob treh popoldne, da se posvetujejo o programu za delovanje poslanske zboru ce. Vluda teli, naj se pied počitnicami rešijo: davčna reforma, zakon v domovinstvu, p« nzij ski zakon, potem predloga o reviziji zemljiško davčni ga katastra, pndloga gltde podržavljenja severnozupudne žtlezuiee iu iazne predloge o odpisu davkov Ot>kodo\ai.eeui po ujmah. Dunaj G. maja. Budgetni odsek je odobril vladno predlogo blede potrt snih podpor ljubljanskim uradnikom in \zpnjel naOit pen-zijSktinu zakonu tako, kakor ga je priredili gospodbka zbornica. Dunaj 0. maja< Občinski svet je volil Josipa Stro bacha županom. Strobach je dobil 94 glasov, bivši župan dr, G ril bi 42. Stro bat h je izjavil, da vzprtjine vol, te v in je v svojem govoiu po\darial, da se je dr. Lueger žrtvoval Interesom kržcanskega ljudstva, za-tegadolj da je govornik vsak hip pripravljen, bt (iiu. Luigcrju na koribt umaknili z župan- skega stola. Nadalje je novi župan naglašal nemški značaj dabajskega inesU, rekši, da si mora krščansko ljudstvo zoprt priboriti tisti upliv, kateri mu gie. Pred mestno hišo zbrano, ne posebno številno občinstvo je priredilo dru. Luegerju lepe ovacije. Kini 6. maja. Llška vojska je zasedla Adigrat. Abesinci se jej utso ustavili. Narodno-gospodai sne stvari, Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub ljani (b. ijo.J Vili. Zbornični svetnik Karol Luok-lii a n n poroča imenom odseka, da je visoko c. kr. trgovinsko mmisterstvo poslalo nastopni ukaz na trgovsko in obrtuiško zbornico: hUkor znano, je vprašanje o ohdačonji užigalic, užigalnih svečic in jednakega blaga predmet strokovnim študijam pri c. kr. tiuančnem ministrstvu. Tem povodom je im< uovauo e. kr. ministorstvo tudi na to mislilo, če bi ne bilo že iz zdravstvenih ozirov želeti, da se višje obdačijo navadne užigalice, ki so narejene iz strupovitega rumenega fosforja. Ta okohščiua, kakor tudi eventnvaliteta, da bi kraljeva egerska vlada, kadar bo morebiti urejevala napounnano davčno vprašanje, uvažiije neatajne nevarnosti, ki »o spojene posebno z izdelovanjem imenovanih stvanj, zamogla postopati proti izdelovanju in spe-čavanju navadnih fosfornih užigahc še s širnojsimi naredbami, ki bi tudi na tostransko izdelovanje ne ostale brez vpliva, je dalo posod trgovinskemu ministarstvu , da jo sporazumno z ministerstvom za notranje stvari v namen, da bi dobilo popolnoma zanesljiv j regled o vseh gospodarskih, zdravstvenih in obrtno policijskih vprašanjih, ki pri tej zadevi pridejo v poštev, povabiti čestito zbornico, da poroča kar najbolj popolno v obsegu izdelovanja užigalic, oziroma o porabi rumenega ali rudečega fosforja pri izdelovanji teh v tamošnjem zborničnem okraju. Dalje naj poroča ibornica o obrtnih in trgovskih interesih, ki pridejo v poštev, če bi se inienovaua industrija omejila v davčno - pravnem ah še bolj v zdravstveiio-policijskem oziru iu kouečno o tem, v kolikem obsegu odgovarja izdelovanje užigahc iz rumenega fosforja dejanskim potrebščinam. Na Kranjskem je le (edna tovarna za užigalice, v kateri se vsako leto izdela 6,500.000 zavojčkov po 150 užigil c. Izdelki se razpečajo po Kranjskem, Istriji, Dalmaciji in Hrvaškem. Surovina so dobiva, iu sicer lese u i drat iz Štajerskega, niinij iz Koroškega, žveplo iz Sedijo, angleški fosfor iz Dunaja iu papir iz Zgornjega Avstrijskega. Užigalna masa sestoji iz rumenega fosforja. Višjs obdačeuje bi močno škodovalo industriji tega predmeta in množina izdelkov bi se skrčila, iz cesar bi sledilo, da bi erar ne imel nobenega dobička od višjega obdačenja. Poleg tega bi trpelo tudi izdelovanj« lesenega dratu in dobi vanje minija. Podjetnik bi bil pa tuli s tem oškodovan, ker bi moral v podjetje večjo glavnico založiti, ki bi se pa vsied velike konkurence in prikrajšanega kousuma le slabo obrestovala. Ker bi tovarnar moral nameravani višji davek takoj plačati, protivrednost te izdane gotovine bi pa v največ slučajih dobil šele po preteku plačilnega obroka, torej z izgubo obrest.ij, je dokazano, da bi industrija trpela, če bi se tudi ne upoštevalo onih slučajev, v katerih jh izguba, ki je semtertja pri kupi ljskih podjetjih neizogibna. Todeželni tovarnar se je ob sebi umevno izjavil zoper višje obdačenje žveplenk. Če se pa že morajo žveplenke obdačiti, naj se to zgodi potom uvedbe monopola. V nekaterih deželah že obstoji davek na žveplenke, in sicer v treh oblik; h: 1.) Konsumni davek (bandorolovanje), ki se pobira 8 prekolkovanjem ali uporabo davčnega papirja; 2.) naklada od licencij; 3.) monopol za izdelovanje in prodajo žveplenk. Proti konsumnem davku a* avstrjikr tovarnarji izrekajo, pač pa so za monopol, če se že mora uvesti novi davek. Uds»-k se mora tudi izreči proti višjemu obdačenju navadnih žveplenk, ki se izdelujejo iz fosforja in to ne samo zaradi tega, ker bi bila prizadeta jedina na Kranjskem obstoječa tovarna, temveč tudi zato, ker hi bilo tuđi zelo pr zmleto prebivalstvo na Kranjskem, ki največ rab tal e žveplenke. Tudi ni povoda, da bi se isdelovanjs omejilo, ker se poja?yanjs nekross lahko odločno zabrani, čo so pokoli /dr. i st veni m pro pisoin in se delavce natančno nadzoruje, sicer pa B ta v ljubljanski tovarni po zatrdilu tovarnarja doslej še ni pojavila. Odsek je torej za to, da, če se že mora u vest i davek, naj se to zgodi potom monopola, in predlaga: CiHtita zbornica naj se izreče v Smisla tega poročila. — Predlog se sprejme. (Dalje prih.) — Pob jilnioa na Slapu pri Vipavi j:iko dobro napreduje. Iz poročila te posojilnico posna-u orno, da j" imela koncem 1805 leta 204 zadruž niko, kateri vo I BASU v delež h 2600 gld Koncem pretočenega leta 1895 je bilo stanje hranilnih vlog 86.886 gld. 45 hr, a po ojil 40 381 gld. 73 kr. I >asi js ta d narni zavi d Is jako m'ad, vender je že mm to ki ristil prebivalcem v Vipavski dolini. Obrestna mera pri pos jilih se je splošno znižala. Kmetje ho morali od posojil vekrat dajiti po 7, 8, 9, 10 in tudi še več od to!kov in hvaležni so s- d -j tej posoj Inici, ker jim je ona pripomogla, da se je ta pretirana obrestna mera znižala. Da se je tu denarni zavod v Vipavski dolini osnoval, jo naj večja Bisluga državnega poslanca g. dr. Ferjančiča. On je vzpodbujal ljudskega učitelja na Slapu Fran Punčnha, naj dolnjo na ustanovitev posojilnico na Slapu. S pomo.jo dr. Ferjančiča posrečilo se je Učitelju Punčnha v zvezi z drugimi odličnimi rodoljubi osnovati ta denarni zavod, kateri jako plodonosno deluje. Vjera rodoljubom na Vipavskem, kateri sedaj še niso člani te posojilnice, priporočamo, da naj podp-'rajo ta denarni zavod ter naj se pridružijo zadružnikom, da bode ta posojilnica v prihodnje še plodonosnejše prospavala v korist in bla ginjo ljudstvo v Vipavski dolini. Avstrijska spooljaliteta. Na želodca bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Mul|-ovega Heidlitz-i>raška", ki ji« preskuseno domaČe zdravilo in upliva na želodec krepi lno ter pospcSilno na prebavljenje in sicer z rastoci m uspehom. Škatljica 1 gld. Po pustnem povzetji razp ufiilja to zdravilo vsak dim lekarnar A. MObli, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi znhtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnost!.o znamko iu s podpisom. 5 (1756—6) naravna, arseno- in železo-bogata nvneralna voda (analiza prof. Lud. pl. Barth-a na Dunaju) ima poBebno jako zdravilno moč pri slabosti, anemiji, nervoznosti, krvnih in kožnih boleznih, menstruacijskih anomalijah, malariji itd. Dobiva se v lekarnah, lalogah mineralnih vod, drogorijah itd. (H087—10) Iz Hrmlne&H lista. IarNlbio Hit (>kMekudvne druitiet Frana Bronco ta zemljišče v IIrasah, cenjeno 35H>9 gld. 50 kr., dne 11, maja v K-tdovljici. Martina .Seino n i Ca zomljišče v Koritnorn in baronico Đeatrice trag era posoatvo v Mokricah, oba i mirno v Gospodu raspala. Truplo predrago ranjce se bode v četrtek, dne 7. t. m. ob b, uri popolndno v hisi žalosti na sv. Petra cesti fet. 17 slovesno blagoslovilo in potom na pokopališču pri sv. Krištofu položilo k večnemu počitku. Sv. inaflo zadušnico bralo so bodo v raznih cerkvah v Ljubljani in v Celovcu. (2370) V Ljubljani, dno (>. maja 1h1i6. Za mešano trgovino na deželi se išče trgovski pomočnik veSČ slovenskega in nemškega jezika. Deležen bi bil polovice dobička, moral bi pa položiti 500 gld. kavcije. Ponudbe naj se pošljejo upravni&tvu „Slovenskoga Narodu" pod naslovom: ,.**«•«»£_*•. (9857—1) Na prodaj je (_»-« hiša z vrtom na Glincah, pri Tržaški cesti št. 14. Proda jo iz proste roke Fortunat Cepuder; vhč se izve tam ali pa pri upravniStvu „Slov. Nar.a. L-vJ P. i. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, Pm da sem svojo I g: krojač tik a ) preselil v sredo „Zvezde" (v barako nasproti „Narodne kavarne1') _a"H Zabvaljevaje se za dosodaj mi izkazano za-£\ ui>anje, se toplo priporočam za nadaljne uaročbe "j^j in zagotovljam Bolidno in ceno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Stranjo Mraigher (9867—1) krojač oblek za gospode. __ss____^__@__^____s__®__£_ _D\a.__30_3__e . ------------ g Stefanija-moderce H elegantne facone domače moderce III. (iz rastlinskega Bvilkal (ttOM-*.)) korzetli varovala rj ženske m otroške nogovice H prodaja po najnižjih cenah Karol Recknagel. S N > •«—1 Ežs&T" Najnovejše klobuke za gospode in dečke iz l_lo"fcuL či ne priporoča z velespoStovunjem C. J. HAMAUN €-!»% n i I si. g. C* P o < o Najnižja cena! (2i89-io) ;_-nr_rT tj C. kr avstr. dri železnic. Izvod iz voznega reda -voljct-v-n-eg-ca. cd 1. m.cv;a —©S©. Nastopno omenjeni prlhajalui iu Dilhtjalnl čuti u/načpiil 10 t srednjeevropskem čaau Odhod In _fu_lj«,«e (juž. kol). Ob 12. url 5 min. po noči otofanl vita v Trbla, Pon tabel, Bo-ljnk, Culovoc, Krauaoiurnat«, IjJiiIiiih, čoa Ballthal v Aussoo, Isclil, Oiiiiiinlcii, Si.lniiur Sli-jr, l.inc, l»ii.. 01 Am-t,'t tett. Ob 6. url 16 min. zjutraj nukani »ok v Koturi; Noro moto. Ob 7. url "O min. zjutraj oiobnl tlak v Trbtl, Poatabal, Bn« ljak, Galovno, Kranr.»«iiireiii», l.juini'i. Dunaj 6ai Belatlial v Soloograd, Nti>yr, li'iic, HuilujuTice, 1'laonJ, Marijin.' \,. Kr.«u«ov« vnro, Karlovu »i,r>', 1'r.iiin. |.i|i«ku «•!•». Ani ■:• i. » Ounaj. Ob 12. url 56 min popoludno m.*.ni vuu vKu.,,.... n .v . mesto. Ob 11. url 50 min dopoludne ti«k v Trbll, Ptmubnl, Beljak, OalaveO, PfnUtnnifeaU) i.jiil.u Si Bthal, llini.j Ob 4. url popoludno onnlilli »lik v Tri.i/. , OuljAk, (VllIVOC , lijuiino. o, / Sci/iiuki t Sulnograd, _«nd-0« tain, Zeli n» jeaarn^ tnn niiint, l!ri-«..iic, ('urili, (Jniuivu, J'»riy., -t ■ w. lilDO, (Ouiiiiilcn, tiobl, Bttdnjevico, IMaetij, Marijine »uro, II. •.. Kmicove vnro, Karlovo viir... 1'riiK«, lopnilo, Dumj tla Aniati-tlo n. Ob 6. url 30 min _vet5or men»ni vlak t KotevJ«, Noto mesto1 Ob 7. url 44 min. zveoer uiotmi vuk 11* I*rilin«l % I.Jut>lj»*iu» jul, Kol.). Ob 6. url 52 min. zjutraj otobni trlah ■ Dunaja tU A.mat«ttan, Bolaogtađs, Llnea, Stuyrj, Otnaađana, Caolila, Amm'Hii, Ljubua, C«-lovca, It.'ljaki«, Fr vUk i* Kotovja, No- voga tneata. Ob 4- url 56 min. popoludno <■«.. ni tlak a Dunaja, Ljubša, Solr.tlniln, :,K.,. Celovca, Kr :m/r u«f.-nt.', 1'nn t abl ■. Iii.i.i Ob 8. url 36 min. aveder rtuHinl vi.,k laKotevJa, Novoga manta, Ob 0. url 4 min. »vooer . -.,!.m:»i;.k t. imu ..o* pr.k,. Am~i.it.ma, ia L''|)iije, 1'r.iil«, Krancivili varot, Kariotill virov, BeOU, Mirijinih varov, l'I»ni«, llu.irj.'uc, .Soluotf m.Ii , l■ k u m i i i k „ 2. 05 „ popoludno , ,, 6. ., 69 ,, zvečer , „ „ lO. ,. 25 zvečer ■ oii nndaUnk in pranntktb.) l>rilio«l * |«iul>ljatit«» dri. kol i. Ob B. uri 56 min. zjutraj u Kamnik-. (1705.104) ,, 11. „ 15 || dopoludn* , „ 6. ,, 20 „ zvečer ,, 9. i* 55 m zvečer (PValfjdnJI vlik le ob nadnlSak rnanikili ) Vzprejmem takoj Največji izbor. ^ |(ff (rvih medicinilkin avtoritet in uporabljiva po idravniikem predpisu pri taiivmifi. ui«»r<»Mi. poiintii, i.t /i n-'.ili lioli-'llili. m ia 11« r i j i itd. Pitno zdravljenje uporablja se skozi celo leto. Zaloga v vsoh trgovinah ■ mineralno vodo in lekarnah. Južno Tirolsko postaja »»i-»ii£MiiMit<> Inlesntco P , ur« oddaljeno «ul Tridenta, itilneriilma , »»':».m*. inir:«i ».ojir. j, |m.|hiiiiii adraiIJenJs n turalo m in, • i «.|i i rni črnili |>i. iunsni.ii, c ti rta v I > nit l; l m ■■ i\h 11 U i«. Vil na nad morjem 5*15 metrov, prekrasna l^gt , zafičitoiia od vetrov, diSoi1, suh zrak, hrti/, vsega pralni, stalna tompe ratara 18 il<> 23 stopinj, „«int>iiis«'«» prvo vrsto z ol>-:>-.rnini lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sol) za tujce, oheilovaltnee in limliie sobe, zdraviski Halon. Povlud električna razsvetljava, zdraviSka godba, la\vn-tennis. S-nćriati izprehaialisca, lepi izleti. Sezona mai - oktohor. Prospekte in pojasnila rbtjo kopallNJtuo ravsiaSel|m1vc» v Bonoegao. (2337—2) Najgotovejši vspeh imajo preskuSene in visoko cenjene Kalser-Jei c poprovo-metne karamele proti iu m n j U h u) u hIhnII ilo |«mII|, tiolvčiiiit tli v ielotlfii in sprhlem inu /.i'loiteii. lMistne v zavitkih po 'J ' kr. prodajata i viit«*ui Mu> ar m n. Mas** iii'isciiiii.ri. lekarja v i.jiii>i,>«m m .vturiin Pelels 14*!»- IS) II. v Veliki Nedel|l. a__r! Schicht' ovo patentno! milo < N ta —1 vr o B < CD O l-l Qi ti c_. N 00 =3 *■% OJ O 3 p3 ka D V jo najholj.še z t perilo in drnpo hiSno porabo; EđrUŠUJS najvišjo pralno moc z najvoojo milobo ; daje blsstsoa belo, nsđissos porilo in js possbno pripravno za volnato blago; izborno jo kot ročno (8987 In kopalno milo za volilu* in rasle, (:i) Nikomur ne bode žal, če poskusi. Dobiva ho veeiiimna v vseh prodajal nu .ili na drobno. Staroslavno žvepleno kopališče 1 I rvntsli« 1121, m ieS,ka Va ražd i nske topliceB%! ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec). Anal o-a M dvornem HviMnikn profosorjn dr. I,udwigu 1. 1N94. 5Hđ V. vro* \rc]*><>, t.\<-|>1|«>iio iiinliovp'. nedosegljivo v svojem delovanja pri nnsi. ni Hkrulul in Uohi.mIiiI v 4nkili. bult'niilli v vWtl»lli in «»i rpueu | u pu tu. Oi I in rlouilp Min IttiNtl. proflHii, »lietilli latilfniilh , lM»l«>nnlla v kolki i. t. d , n imklli Imlif nlli, poltnlli in Saa|nlk Im»1«bh1Ii, kroni« ulli l»ol«'n»lli til»lMtiJ, meltur««*iu IihIiiiii, nU r.. I« I |nl li. uiit:l«—kl bt>l4_ul4 kovulla «llnkranl|iali, n. pr. r.astrupljenju po živ«m srebrn ali »vinru i t. d. Piinik /.lpnvli t'11 * *relu. mm |_l»olku, MSiSU Jelrlh, i 11IIU A UI t%\ IJ1 II J* % Isllldl- m v t^revlli, pri nlutl illl itd. itd __Hol_tri---La — Masaža. lr.«lriavlll*«T>** a vnem komi orlom, celo leto odprto; Be7.«"ina traja od 1. mnja do 1. oktobra lVekniBOa vobk park, lepi natmdi, lepi izleti. NtMluta idrntlMltn uotlbt«, kiilini «iMkrl>u|f> «*. In kr. pr*p«»lk NeralJ Alekmaiitltoi 1«>, veliki knen runkl, Al. lol. ]Metmc i-abave, koncerti i t. d. (8809—«8 Na poNtaji Varaždinske toplice pričakuj« sleherni dan ominhns goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in h« jo zaradi intih prej obrniti na oakrbništvo kopališč*. Zdravniška pojabnila daje knpaliftki zdravnik dr. A. I.ouk lilno. TniNpokte in brošuro nizpofiilja* instmij in poštnino proHto OSkrbnifttvO kopališča. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnogo presknftono moi lm» iu ol* n*pe«*VHliii» Nre«l»tvo po težklli iih-porlli. trn|nlh |«-/.iali itd. — Najholjc se je ohnes« l pri vseli vnanjih boleznih, kakor: protluu, m inatK-m-in o(rpu«'U|ii, nvltjii in prele^ufitlit *" itd. 4 « rta stfklt'Hiti i 'tltt. ~ * ter» Karola "Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseli domačih in koristnih živalih, kakor pri k on | tli. Ktavetllh, o tetak, prt'Alidb itd, <'c neee|o (eni I, če alnbo prektat IJh|o, izvrstno Varovalno sredstvo proti t.tiiitlin b«»leiuiiu. ««•«*» mmvitšm 43 ter. (1884—>68) 1M8JT Prem:van:. ~W*R — Mnogobrojna pismena priznanja. ■ >obivaa ne v t nitki I« Unml. (ilaiua ntkl«»|{ta pri |«*«lluei_ Uilelovatelpi "^7"ol_T-i_L, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pasi naj se na varbtvono znam ko. — liHapoMlIJ« ne vsak d_n po poAil. 311810 Trgovski pomoćnik ve5č !.\>vr!:fk< *.i in nem.'kcgn jezika. *cli Mlujfclio nastopiti. — Naslov pove apravni&tvo „Slov. Naroda". (2861-2) nov težak voz. Kje? i ove upravnistvo „Slov. Nar.u. (2352—2) je na prodaj (ases-i) na Sy. Petra cesti, nasproti „Avstr. cesarju4'. Lep ribniški fižol !»<» 1 8 {■•£«!. lOO /.v/ proda (2882*1) IvjBii IjOVšIei, Dolenja vas pri Ribnici. Pekarija v Ljubljani se zeli v najem vzeti. (2341~3) Ponudbe vzprejema R. Lorbor, Ig pod Ljubljano. Dobremu krojaču je zagotovljen dober zaslužek celo leto v večji vasi na Notranjskem. Po zimi ima siguren zaslužek v večji prodajal niei z narejenim blagom. (286 ) Već pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". vozičke košare za potovalce, ko sarice za dame, za cve tiče, za priročno rabo in za dela, keglje krogle iz lignum sanktum, ariston glas* ostroje, tobak iro z muziko, krušne krožnike z napisi, palioe za sprehajalce in za hribolazce raz pela, spomenčice za tujce, mila, parfumskr, gala« te rijeko blago in igrače priporoči (2961 — l) po zares nizkih csnah tj ubijana, pD STAMPFEL Kongresni trg. Tonlmlle. ■ ■ ******* F bi. r„,ih«lle. Št. 14.889. Razpis službe. Pri podpisanem magistratu je popolniti na novo ustanovljeno mesto XI. mestnegjaL inženirja z letno plačo 1200 gld., aktivitetno dnklado letnih 240 gld. in pravico do višjih plačilnih stopinj (po 1800 in 1400 gld). Prošnje, opremljene z dokazili o Vsposobljenoeti za javno stavbinsko službo, o starosti, znanji jezikov in dozdan-em praktičnem poslovanji, jn vložiti <1<> HO. lllStJfl lotOH pri podpisanem magistratu in sicer takim prosilcem, ki so že v javni službi, predpisanim službinskim potom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dno 1. maja 1896. 188jB8i Zupanov namestnik: Vončina s r. Pomladanske obleke pomladanske površnike nepremoč/jioe ,, havelohe &a gozp&čc t ti ccc/ic, /ta /ioz ftici za ooopm in ccftficc %m ptič t ne vcf6fo3jc čfaftc afl i a pth/nega tizofo/tcaa /oc/ia pt /^\ijoi;đAi v največ/i : : $*ti i-juh Ijana, Slonooe ulice št. 9. a7fa yft OP0H i ccui/ii t CHttf oSiffcf/O .-•C *'»» Ud/P It/, $ JV(ejač g sej i občnega zbora »Okrajne posojilnice v Ljutomeru" v ćetitek dne 14. majnika t. I. ob 8. uri dopoludne v Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru, Dnovni red.: i.) Poročilo nadeorntitva o računa za leto 1895. 3.) telo6itev udov. 8) Potrditev kapne pogodbe o pridobitja trianskegs posestva v Ljutoooiu. 4) Dovoljenju sredstev za popravi k hišo na tem posestvu. •r) ) Volit o v naretništva. <>) Volitev tudsornega sveto valitva, 7) Volitev osnilns komisije. 8.) liazm predlogi V Ljutomeru, 28. aprila 1896« (8868) KukOVeC, ravnatelj. Št. 1 1 9-14. Razglas. (2359—2) Podpisani magistrat javno oznanja, da so bodo iiaNtull požari o«l %l|aiiNkeiu gradil Nigmil i/.i ruli, in sicer: |i«#.ari v mestu. 25 2 Btre-lcma, B»o/.nri v olcollol pat :z 1. strelozaa... Signalizacija z udarci na zvon v stolpu ljubljanskega gradu ostane nespremenjena. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 3. dan maja 189G. Dnć 15. in 16. maja 1.1. bodo te prodajala "V gradu k istemu spadajoča zemljišča na kose pod ugodnimi pogoji, ki su lahko zvedo v liotarMiii plNitrnl v Btmlot f ovem. (2J39—2) Služba, distriktnega zdravnika na Vranskem za zdravsko okrožje Vransko, obsegajoče občine trg in sodni sedež Vransko^ sv. Jeronim in sv. Jurij na Tabora, so odda po visoc^m deželnem odboru z letno nagrado po G00 gld. Privatna praksa sega daleč izven zdravskega okrožja do blizu Kamnika, Lukovce in Zagorja na Kranjsko. Prošnje z dokazom znanja, slovenščino in nemsČiue in z drugimi po § 15. postHve z dne 23. »unija 1892. dež zak. flt. 35, zabtevanimi doka/ali, vložiti je ilo *4*9. ititsjnilta pri odboru zdravskega diatrikta na Vranskem _ _ . S<»h>voiitner 1. r., 0221)7—3) načelnik. Stavbni konkurs. Okrajni ceMlul «><»•- v I.Iliji razglaša s tem splošno razpravo o ponudbah za preložitev okrajne ceste in to glede kosa,,Hotič-Vače" na podlagi deželnega zagona z dne 17. jtnuvarja 1896 št 10 v proraču-pjeneUI sttfsku I l.HtiO gld. DotiČU8 dela in oskrbtev oddaja se In glasnemu podjo'niku, kateremu pa je dovoljeno, da si vz-une ob svoji nevarnosti in odgovornosti podrejenih I« m 1 je t ni kov Ponudba, s kolskom 50 kr. iti previden a z variejno 10°/0. morajo se uložiti pri okrajnem cestnem odboru v Litiji lio 1M. HltsJtS l**1fO. ter se morajo ponudbe navesti h številkami in z best-do. Na«'rti, pogoji in dfUgi pripomočki, tikajosi s« g ri navedena stavbe, pregledaju so lahko vsnk dnn od H. — 12. uro d »poludim ifl od '2 —- 0. ur.< popeludne pri prrdiedmku okrajne^.* cHHtaa^H odbora ter se pripominja, da> bode pač vsak ponudnik i*t«» natanko poznal in 8^ istim br^zuvetno zavezal» kar se mora v ponudbi ur^ćno navesti. Okrajni cestni odbor litijski (UM!] v Litiji, dno 2. maja 1800. Janez Jeretin s. r., pndsednk. stanuj« č v (ira- u pri Ti'tiji. traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samokolnice, HJ cinkasto in pocinkano pioščevino, p vsakovrstna kovanja za okna in vrata, \ sploh vhc, kar se pri satiiliiili potrolmje f\ priporočat po zelo znižanih cenah \ Andr. Druškovič ( trgovec z železni no cjit.i—o> / itolj »u odgovorni urednik: Josip NoUi. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne". 4017