223
Narodne stvari.
Jan. Jarc, doktorand medicinae.
v
Zivotopisna črtica, spisal Aleks. Hud o vernik.
Lanskega leta 12. dne meseca oktobra spremili smo slovenski vseučiliščniki drazega prijatelja na centralno pokopališče k zadnjemu počitku. Vsaj to ni veljalo le prijatelju, katerega je vsak spoštoval, kdor je le ž njim občeval; veljalo je zadnjič počastiti moža, ki je strastno ljubil svojo slovensko domovino ter v njen blagor deloval.
Rajnci drd. Janko Jarc porodil se je 24. oktobra 1850. 1. v Medvodah. Prvo šolo obiskaval je v Preski. Ker je bil deček jako nadarjen , dali so ga stariši na ljubljansko gimnazijo. Sreča mu je bila mila; sprejeli so ga v Alojzijevišče. Kakor se je tu uže marsikateri slovenski pisatelj izredil, našel je tudi njegov po vedi hrepeneči duh obilno dušne hrane. Naučil se je v tem zavodu mimo godbe tudi francoski in laški do dobrega. Dovršivši gimnazijo podal se je 1. 1870. na graško univerzo medicino študirat. Kakor uže marsikateri slovenski vseučiliščnik pred njim moral se je tudi on boriti za borno eksistenco. Tu je pač občutil britko resnico Go-thejevih besedi:
,,Wer nie sein brot unter thranen ass, Wer nie durchwach|fc die kummervollen nachte, Der kennt euch nicht, ihr feindlichen machte!" Vrh vsega tega prišla je  še   vojaščina.    Nositi je moral Jarc vse leto dni vojaško suknjo.    V druzem te-
224
čaju petega leta zbolel je nevarno na vročinski bolezni, ostavil je tedaj 1. 1875. Gradec, ter se šel domu zdravit. Za časa bosanske okupacije zadela je tudi njega osoda, da je bil mobiliziran. 20. avgusta 1. 1878. zapustil je belo Ljubljano ter šel v Gorico kot vojašk zdravnik, kjer je bival ves čas okupacije.
10. januarija 1879. 1. prišel je od okupacije domu, a uže Čez 4 me ece ostavi očetov dom ter se poda na Dunaj, da dovrši medicinske študije. Uže od dunajske razstave sem, kjer je razne naprave videl, ki sosebno zanimajo medicinca strokovnjaka , hrepenel je po Du-naji. V slavnoznani c. kr. občni bolnišnici dobil je mnogo prakse. Po prijateljih opozorjen vstopil je v slovensko literarno društvo kot ud. Delovanje društva ga je vrlo zanimalo, on sam pa se je društvenikom jako priljubil. 27. novembra 1879. bil je izvoljen podpredsednikom slovenskemu lit. društvu, — 17. februarija 1. 1880. prevzel je začasno vodstvo, a uže 1. maja bil je voljen predsednikom.
Poglavitno je, da uživa predsednik popolno zaupanje vseh društvenikov. Ako se more to o kom trditi, velja gotovo v polni meri o rajncem Jarcu. Vse ga je spoštovalo in cenilo. Njegova zasluga je, da je društvo utrdil ter mu zagotovil prihodnost. V društvu bil je z vsacim dober in prijazen, nobena razžaljiva beseda ni prišla nikedar Čez njegova usta. Mimo mnogo dobrih lastnosti, ki smo jih na rajncem Jarcu opazili, bila je tudi, da ni bil prevzeten in visok. — Sam pridno predavajoč v društvu navduševal je vsacega za sveto narodno stvar. Spodbujal je društvenike na skupno delo, vsaj le skupno delo hasni. Ne glede, kakošno mnenje so imeli nekateri neprijatelji o delovanji društva, deloval je vedno in le vedno v prid in blagor društvu in gotovo je, da bode ostal literarnemu društvu vedno v spominu.
Žalibog, da mu ni bilo dano, dalje še delovati v blagor svojemu narodu. Tedaj, ko se je uže približeval Bvojemu cilju, ko je našel po burnem viharji živenja mir, pretrgale so mu neusmiljene parce nit živenja. 8. dne meseca oktobra 1880. zvečer domu gredočega zalila je kri in drugi dan opoludne izdihnil je svojo blago dušo. Njegova smrt je vsacega pretresla, sosebno njegove najbližnje prijatelje.
Ves prosti čas porabljal je Jarc v to, da je pisal v milem materinem jeziku. Živa priča njegove neumorne delavnosti je njegova literarna zapuščina, ki obsega: 1) Črtice iz časov turških bojev. 2) Pesmi. 3) Uzroki navadnih bolezni našega kmeta. 4) Pogled (fiziog-nomična študija). 5) O kužnih in nalezljivih boleznih. 6) Febris (mrzlica). 7) Vpliv živega srebra na človeški organizem. 8) Dva človeka — ena misel. 9) Materina kletev. 10) Zakonske pridige, francoski spisal Douglas Jerrold. 11) Spinozza (živenje Mislitevo). — Skoda, da nekateri spisi niso še dokončani, — 3. in 4. spis sta bila natisnena v lanskem ,,Zvonu" Stritarjevem, — zadnja dva spisa sta prevoda. Zraven opravil svojega poklica in delovanja na narodnem polji vadil se je rajnki Jarc tudi pridno ptujih jezikov in druzih ved. Govoril je izvrstno francoski, ruski in laški, bil je spreten ste-nograf, igral je na orgije in glasovir. Ranjki bil je ud tirolskega stenografijskega društva in pa ud ljubljanske cecilijanske družbe.
Iz veega tega je razvidno, kako britka izguba je s smrtjo Jarčevo zadela narod naš.   Večna mu pamjat!