Škodljivi pojavi v organizaciji trgovine
Porooia iz vseh krajev drzave iptfjča.'jo, da izvajajo v maogih krajoih na uuciativo nekaierili taigovskih zbornic nekakšno sploŠ-no reorganizacijo v crgovini. Mnogi so natarei coLma<fbli cšlj sprememb in dopolnil uredbe o tr^ovskd dejavnosti tako, da je treba izvrširi splosno reorganiza-cijo trgovine, ker s to novo ured-bo baje opuščamo »napačna* na-&la stare uredbe. j tem, da —na nesreoo — uvajanio rudi potrošni-tike svete. Toda spremembe in dnpokijilla irnajo, za razliko od prejžnje uredbe ta smoter, da o-mogooijo ofostoj prodajalnic zno-traij podjetij in bodj elastižen od-nos med podjetjem in prodajal-nkni, ki ne moraijo imeti vedno toda lahko jinajo status samostoj-ne iposlovalnice. Drusi 'm sicer gpavni smisel sprememb pa je uved-ba potrošniških svetov. Toda ne-kaij drugega so nameni uredbe, nekaj drugega pa je spet volja &dkoga   v   zbornicab.   in ljudskih
odborih, ki jo podpiira sploSna psihoza proti trgoviai. Poglejmo, kakšni so ti pojavi.
Zagrebški »Ijiformatcnr« sporo-ia 29. oktobra iz PrišcinB, da bo-do v Kosovsdco-metohijski oblasti na predllog trgovske zboraice re-organiziraU trgovino tako, da bo podjetje irnelo najmanj tiesetpro-daialnic, a vsak akraj bo imel po eno podjetje na debelo, ker se jamo tako lahko »omogoči dražbena kontrola«. Dopisndk iz Zrenjanina zahteva v »NaJi skup-nosti« od 25. oktobra, ko gtmjri o potrošraižkih svetih, naj se le-ti izvolijo prej, preden se opirari »reorgamizaciia« po na&lih: ena vaska ob&na — eno podiecje, v mcsto pa eno podiierie z nekoii-ko strokami. Iz lozniškega okraja nara tudi »poročajo. da tam ipri-pravljapo »reorganizadjo« io na-meravajo nstanovki celo eno sa-mo podjetje za bivJi okraj, ker nobena posflovainica ne more iz-polnfei   pogx>jev  samostotnosti,  ki
jih predpisujc oarvodilo zveznega državnega sek.retatfja za narodno gospodarstvo (t. j. nima šcirih ne-obhodniih samostojnih delovnih mest: poslovodije, blagajnika, knji-govodje, prodajalca). Podobni po-favi so tudi v dru^ih okrajih dr-žave.
Uredba ni take »reorganizacije« ttki priporooiJa, nuiti so te v nje-nem duhu. Tudi ai v njonem di>-hu omeivjeno navodilo državneKa sekretarja, ker predpisuje za vrsto nažih kraijev pretežke pogoje za ofostoj samostofnih poalovalnic ia bi ga W!o treba zato spremenitu
V na&m gospodarskem sistemn ianaTno tržišče za vaien čio-itelj, ki vpliva na razvoj proizvodnje ia prometa. Zato vsebujejo vsi naSi predpisi vrsto astrih odredb proa mooopoKizmni. Če bi ipri nas, v pogojih blagovne proizTodiiie, tržišže preaehaio delovati. bi se nujno razvil monopolizem, cene bj navijali, ti^ovsko pa tudi put>-izvaialno osebie hi bilo dc5timul!H
rano. To hl privedlo <k> zočeva-n]a obsega in asortimeata blaga na triišču, kar bi mnogo boli za-delo naše gospodarsrvo, kakor pa pomanjkaaje družbone kontrole zajradi česair baije teče ta »reorga-aizacija«. Zato inu ta dirka o-krog »reorgmzacjje« u^ovine >z-raziito birokratske tendence. To vidimo tudi iz »reorganizacije« ˇ Zrenjaruno. Z ©rganraranjem po-trošaiškili svetov odlašaijo, toda hirijo z ustanaTljaaiem monopo-lističnih podjetij. Potrošniški sve-ti ne bodo imeli nilakržnega smi-sla in nobenega vplrva <fe jih bo-mo ustanovli pri centralah takih ¦velikih podjetij. Tj morajo nupo biti prii pradajatoi aili poslovaiai-cl
Namesto da bi se borba prod SkodJ:j.iv4m pojavom v ti^goviai in za krepitev družbene kontrolo xazvijaia tako. da bi še nadalje ostale samostojne prodijailne ia da bi njihor odnos do podjetij o* redili s pravili na temoltu čim ¦večje samo9toiiiosti, pri nfih pa orgamziraJi -potrošmiške svete, smo priče astanavljanja monopo •lastičnih in zbirokra-riiziranih pod-jedij, ki bodo onemogočBa ne «a-mo potrošniiške svete, temveč tod5 tazvoi trga. Naijbalj žudna pa je pri tej »reorgaaizaciji« pasi^vnost drlavne uprave in njenili inJpek-cij. Tei se ne zdj potrebno, daU i-ntervenirala profli taiim poiavom kJ nasprotujeio zakona.
Dr.L. Gerškovič