Zaklad na otoku. ' Ei »EgleSkega prevedel Paulus« " (Dalje.) nGospod kapitan", je rekel zdrav«ik, Bdovolite!i To je narecfi] Silver! Izredno znamenit Clovek!" BIzr.edno znamenito bi izgledal po mojem mnenju, če bi visel na jadrovi yeji*t ]« odgovoril kapitan. BToda to je prazno besedičenje in ne koristi prav nie. Tri ali štiri točke vidira v stvari in z dovoljeniem gospoda Trelavvneya |ih bom povedal." ,,Vi, gos;)o'd, ste kapitan! Pravico »ciate, da govorite!" ]e de]al gospod Trelaw!iey zelo dosto;anstveno. MPrva tofika toroj", je zaJel kapilan", je ta, da moramo začeto pot nadfil.evaiK ker ne smomo nazaj! Ako oam cnvelje za nazal, se koi iiprejo . — Dru^i5: Casa še imamo, vsaj do tistikrat, ko najdemo zaklad. — Tretjid: Nekaj mož je Se zvestih. Do boja bo jiriSlo s!ej ali prei in ?az prodlapam, da mi ,prvi zagrabimo ugodno prili'co, brž l:o se nnm knfera ponudi, in udarimo, kadar bodo na:nian] prifcakovali,. RaCunati smemOj kaj ne, na vaše domačo služabnike, gospod Trelawne.\, ki sle jih vzeli seboj?" ,,Kakor na aamega sebe!" je -36Jal graščak." ^Trije —", je raSunai kapilan, ,,z nami Stirimi, tudi Jima raCunam, nas je mdem. — In ktdiko W fte bilo poštonih njož?" »Najbrž bodo poSteni ge tisti mornanji, ki jih je nabral gospod Trelawney, preden je našel Silverja", je pripomnil zdravnik. MNe bol" je odvrnil gospod Trclaimey. MIst-ael Hands jo tucli cden iz med tistih, ki sem jih jaz poiskal, pa ni naš mož!" ^Mislil sem, da smemo zaupati lemu Handsu!" je rekel kapitan. MTn pomislite — vsi ti Ijudje so — Angloži: Pa taki!" se je hudoval g. grašfiak. .,Ladjo bi pognnl v zrak, tako spm jezen!" ^Dobro, gospodjel Kar rnoreuio in smemo storiti, ni mnogo. Cnkat' moramo in imeti o5i odprte, Cakanje je pa mufino za podielnoga, pogumnega moža, to vcm. Prijetneje bi bilo, ako bi mogli koj udariti. Ampak i^omagati si ne lncrcmo, dolcler no vevno, kdo jc naš izmed moštva. Cakati moramo — pravim, in, imeti ofii odprte!" ,,In la-lo Jim% je rekel zdravniH, Bnam utegne utegne vefi koristiti, kot vsak drug izmed nas. Moštvo ga ima rado in Jim je bistroumen in briliteii fant." ,,Jim", je dejal grašcak, nslrašno sem ponosen na vas!" Pobi(ost in obupnost sta se me lotevala pri teh besedah. Zavcdal sem se svoje siroščine. Pa kakor bosle videli, je sluftaj res hotel, da sem ]az prinescl reSitev svojim tovariSem. Mod tem pa nas je bilo od vseK 26 le sedem zanesljivih na krovu, pa naj si smo rafiunali, kakor sno hoteli. In od toh sodem je bil eden še nedoraslel fant, tako da je stalo komaj 0 odraslih mož prcti 19. XIII. Ko sem priSol drugo jutro na krov — je kazal otok fiisfo izpremenjeno lice. Po no5i smo narodili dober kos pota ob vzhodni obali, po solnftnora vz hodu se je vofer polegol in mirno smo obležali kake pol milje južnovzhoino od nizkega vzhodnega. brega otokovega. B!edozo]eno priilifino drcvjo je krilo nižine, rjave peSCone planoto so tn pa tam segal© od brega proti gričem, vitki borovci, posamifi In v gruCah, st) se mestoma dvigal; nad nizkira grmiBjem, &plogna barva pokrajine pa jc bila eaolična in otožna. Griči so se goli in skaluati stegali iz zelenja do znatnib višin. Vsi so pa ltneli Cudne in nenavadae oblike, najbol.j pa »Daljnoglod." Meril je gotcvo 400 čevljev nad moriem in bil najvišji grič na otoku. Strmu in koničasU) je rasel od vsch strani kvišku, na vrhu pa je bil odsekan in raven krJcor kak r»ods(.r.ek za kip Cetudi se niti sapica ni genila, je bilo morje še vedno nerairno od ponofinega viharja in visoki valovi so prihajali sem iz neizmerne^a occana. ter butali ob ladjo. BHispauicla" se je neprijelno gugala in zibala. Jadra so udarjala nb svo;a drevosa,. krmilo so jo venomer premikalo, lesovje je ropotalo, vso je ječalo in stokalo in se z»balo. Trdo sem se moral opnjemati 0grajo in svet je ptesal pred mo'imi očml. J3f»jjr? prihodai^