03/2015 Štorski občan Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore Oktober 2015 brezplačno Svečana trgatev potomke najstarejše trte na svetu Na Slomškovo nedeljo, 27. septembra 2015, po sveti maši so vinogradniki društva Polič s pesmijo En hribček bom kupil pričeli trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Minili sta dobri dve leti, odkar so trto zasadili na sončni strani pod cerkvijo Sv. Lovrenca v Kompolah. Takrat so viničarji napovedali, da lahko prve grozde pričakujemo leta 2016, pa je trta pohitela in že letos obrodila 27 grozdov, od katerih je najtežji tehtal 600 g, skupaj pa je bilo nabranega 7,2 kg grozdja. Mošta so naprešali 4,2 litra in to z miniaturno prešo, ki je stara več kot sto let. Predsednik vinogradniškega društva POLIČ, g. Stane Ferenčak, je tako kot ob zasaditvi nagovoril prisotne: »Na svetu lepše rož`ce ni, kot je ta vinska trta, pozimi spi, polet` cveti, jesen nam vince daje«, in nadaljeval: »Potomka s sabo prinaša življenje, upanje, potrpežljivost, vztrajnost. Rada tudi odpušča, ni zamerlji- va, je skromna, upogljiva, pa vendarle trdna in nezlomljiva. Potrebno je dodati še ljubezen, ki pa je je bila sama do sedaj deležna v obilju in nam jo tudi že v polni meri vrača. Vse skupaj nas je prijetno presenetila ne samo s svojo bujno rastjo, ampak tudi s prvimi grozdi. Da potomki tu v Kompolah ne bi bilo dolgčas, smo ji lansko leto dosadili šest trt enake sorte, v letošnjem letu pa smo poskrbeli za postavitev brajde. Prva trgatev je bila priložnost, da uresničimo idejo o Knjigi potomke Stare trte v Kompolah. Knjiga bo namenjena kronologiji trte.« Kot je dejal Stane Ferenčak, je za dobro rast potrebna ljubezen do trte, te pa je bila trta gotovo deležna s strani viničarjev Janija Glavača in Srečka Pajka in seveda tudi gospodarja trte, našega župana Mirana Jurkoška. Da bo trta razveseljevala vinogradnike in naše krajane tudi v prihodnje, je za njen blagoslov poskrbel g. Stanko Gajšek. Ivanka Tofant Štorski občan KAZALO: AKTUALNI DOGODKI .........................................................................................................4 ZGODILO SE JE......................................................................................................................6 O DELU DRUŠTEV................................................................................................................10 ZNAN OBRAZ.....................................................................................................................16 ZANIMIVOSTI......................................................................................................................18 ZELIŠČARSTVO....................................................................................................................20 DOGAJANJE V DOMU LIPA................................................................................................20 DUHOVNE STRANI..............................................................................................................21 SREBRNE NITI......................................................................................................................23 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................24 VABILA..............................................................................................................................27 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel.: 03/780 38 40 Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE Tel.: 031/654 354 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na tel.: 031/654 354 (Andreja Videc) Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: tajnistvo@store.si Zaradi predvidenega izida naslednje številke v decembru 2015 pričakujemo vaše prispevke do 15. novembra 2015. Odgovorna urednica: Mojca Rožman Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Karmen Gorjup Žgank, Rosvita Jager, Mojca Rožman, Ivanka Tofant, Dušan Volavšek. Foto naslovnice: arhiv vrtca Lipa Štore Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Logotip: Unigrafika Štore Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski občan izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 6. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v torek, 16. septembra 2015, ob 17. uri v veliki sejni sobi Občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore. 1) Potrditev zapisnika 5. redne seje občinskega sveta. Odlok o prvem rebalansu proračuna za leto 2015, v okviru 2) Pravilnik o obračunavanju čiščenja industrijske odpadne katerega je sklepal tudi o dopolnitvi Načrta ravnanja s vode na čistilnih napravah na območju občine Štore. stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2015, tako da je 3) Polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto 2015. v letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja vključil 4) Predlog Odloka o prvem rebalansu proračuna za leto 2015. športno dvorano s stanovanjem in pripadajočim zemljiščem na 5) Dopolnitev prostorsko-ureditvenih pogojev na območju naslovu Cesta Kozjanskega odreda 1, Štore (parc. št. 1435, k.o. občine Štore. 1082 –Teharje). 6) Pobude in vprašanja. Občinski svet občine Štore se je strinjal z začetkom postopka za Občinski svet je potrdil zapisnik 5. redne seje, ki je bila 29. dopolnitev prostorsko-ureditvenih pogojev na območju občine maja 2015. Štore, ki bodo dopuščali nekoliko več arhitekturne svobode pri Občinski svet občine Štore je sprejel Pravilnik o obračunavanju načrtovanju naklona streh in tlorisnih dimenzij stavb. čiščenja industrijske odpadne vode na čistilnih napravah na območju občine Štore. Prioritetni vrstni red sanacije občinskih cest bo objavljen v decembrski številki Štorskega občana. V nadaljevanju se je občinski svet seznanil s Polletnim Gradivo sej občinskega sveta je dostopno na spletni strani poročilom o izvrševanju proračuna za leto 2015. Sprejel je www.store.si pod zavihkom Organi občine – Občinski svet. Pomoč družini Jesenek s Pečovja pri gradnji novega hleva V mesecu marcu je na Pečovju prišlo do požara, v katerem je do tal pogorel hlev družine Jesenek. Zato smo se krajani Pečovja odločili, da s prostovoljnimi prispevki pomagamo pri gradnji novega. Leonida Cmok, Dušan Volavšek, Marjan Doberšek in Vlado Čanžek smo s pobiranjem prispevkov zbrali 3050 evrov, ki jih bomo sovaščani namenili izgradnji novega hleva. Zbrani prispevki se bodo porabili izključno za gradnjo novega hleva. Za prostovoljne prispevke se iskreno zahvaljujemo v imenu družine Jesenek. Marjan Doberšek Osnovna šola za odrasle Na UPI - Ljudski univerzi Žalec že vrsto let uspešno izvajamo program osnovne šole za odrasle, ki je BREZPLAČEN. Brezposelnim pri šolanju pomaga Zavod RS za zaposlovanje. Več o programu in vpisnih pogojih si preberite na http://www.upi.si/pridobitev-izobrazbe/osnovna-sola. Dodatne informacije: Mihaela Anclin, tel.: 03 713 35 65, e-pošta: mihaela.anclin@upi.si . 4 OKTOBER 2015 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Srečni osnovnošolci na Pečovju Z letošnjim šolskim letom so prvič v zgodovini Pečovja osnovnošolci dobili organiziran prevoz v šolo in nazaj. Za večino otrok je vsakdanjost, da se v šolo odpeljejo skupaj s prijatelji na avtobusu, kombiju,… Pri nas pa so otroci komaj dočakali dan, ko bodo lahko odšli na kombi in se skupaj odpeljali v šolo. Otrokom iz Pečovja so se pridružili tudi otroci iz dela Laške vasi, ki še niso imeli organiziranega prevoza. Tako skupaj pri Kozolcu in pri kmetiji Šuhel počakajo kombi, ki ga vozi prijazni in vedno nasmejani šolski hišnik, g. Zvonko Jager, ki ga imajo otroci zelo radi. V imenu otrok bi se tudi starši radi zahvalili ge. Mojci Rožman, ravnateljici OŠ Štore, in g. Miranu Jurkošku, županu občine Štore, za posluh, medsebojno sodelovanje in organizacijo šolskega prevoza. Iskrena hvala! Leonida Cmok Kačičnik Novo kinološko vadišče v Bukovžlaku je odprto Š portno kinološko društvo Celeia je v soboto, 26. septembra 2015, v Bukovžlaku (Krajevna skupnost Teharje) svečano odprlo novo vadišče. Prostor sta v najem odstopila Cinkarna Celje, d.d., in Mestna občina Celje, v izgled vadišča pa so člani društva v preteklih dveh letih vložili ogromno prostovoljnega dela in truda. Novo vadišče v naravnem okolju se razprostira na kar 6.000 kvadratnih metrih in je sodobno opremljeno z vsemi potrebnimi ovirami za treninge ter z razsvetljavo. Športno kinološko društvo Celeia deluje že 13 let. Vseskozi z namenom, da poleg osnovnega šolanja psov in izobraževanja lastnikov psov velik poudarek daje šolanju tekmovalnih psov različnih kinoloOKTOBER 2015 ških disciplin. Od ustanovitve naprej se je društvo hitro razvijalo na področju kadrov, številu tekmovalcev, številu tečajnikov in uvedbi novih kinoloških disciplin. V ŠKD Celeia se ukvarjajo z naslednjimi disciplinami: mala šola, osnovni tečaj, nadaljevalni tečaj; agility; rally obedience; skupina za aktivnosti in terapijo s psi Kosmati smrčki; tek s psom Canicross; nova kinološka disciplina Delo z nosom in IPO šport. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.skd-celeia.si, prisotni pa smo tudi na Facebooku. 5 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Zahvala za pomoč O d Dneva laboratorijskih živali pa vse do konca maja smo imeli v trgovini Mercator na Lipi postavljen voziček, v katerem smo zbirali hrano za brezdomne živali. Ob zaključku akcije smo se ob njem zbrali aktivni člani DPMŽ Celje in »živalska policista«. Mimoidočim smo odgovarjali na konkretna vprašanja o živalskih pravicah in drugih rečeh, povezanih z živalmi, s čimer smo uresničili naš namen. Ob tem dogodku so učenci OŠ Štore izdelali plakat z risbicami, ki je krasil steno nad vozičkom. S prispevano hrano bomo člani nahranili mnogo pomoči potrebnih brezdomnih muck in kužkov. Štorovčani ste dokazali, da vam ni vseeno zanje, za kar se vam iz srca zahvaljujemo. Verica Štante Romarski shod ob prazniku Marije Snežne na Svetini I zraz ''šentoščevo'' (''svetoščevo''?), kot domačini imenujejo prvo nedeljo v avgustu, ko je na Svetini največji romarski shod v čast Mariji Snežni, je že v preteklih letih pritegnil kar nekaj pozornosti. Tako Petrič (1994), ki je v zbirki Duša, le pojdi z mano popisal vse pomembnejše romarske poti na Slovenskem, omenja razlagalce, ki ime kraja Svetina, zapisanega v dokumentu leta 1480 kot ''Suvetina'' (Škafar v Kolar, 2003) povezujejo s staroslovanskim bogom Svetovitom, ki so ga poganski predniki častili v ''svetoščevih'' gajih, v pomenu, da gre za svet prostor, kjer se zbere veliko ljudi. Kakor koli, vse od srednjega veka dalje, ko je bila na Svetini v letu 1437, kot trdi akademik Maček (2005), zgrajena cerkev Marije Snežne, prihajajo v njeno svetišče romarji od blizu in daleč. Tudi letošnje praznovanje je minilo v znamenju številnih romarjev, ki so tako v soboto zvečer kot v nedeljo obiskali Svetino in starodavno svetišče. Na same praznične dogodke smo se farani tudi letos pripravili po starih običajih. Žene so iz pušpanovih vejic spletle okoli 150 m različnih vencev, s katerimi so okrasili notranjost cerkve, slavolok in mlaj. Cerkev in zunanji prostor sta domiselno okrasila Fanika in Ivan Ulaga. K prazničnim pripravam je sodilo tudi urejanje okolja. Vas je romarje pričakala urejena, predvsem po zaslugi občinskih komunalnih delavcev. Sobotno romarsko sv. mašo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek ob somaševanju duhovnikov iz Celja. Slovesnost se je zaključila s procesijo, v kateri so romarji s prižganimi lučkami pospremili Marijin tron v cerkev, domača godba na pihala pa je dajala ton prepevanju litanij. Domačini in romarji so se nato zbrali pred župnijskim domom, kjer so bili postreženi s kozarčkom vina ali sokom ter z domačim kruhom in drugim pecivom. 6 Praznovanje se je nadaljevalo ob 9. uri z nedeljskim bogoslužjem, ki ga je opravil domači župnik dr. Vinko Kraljič. Praznovanje je ob pritrkavanju zvonov doseglo svoj višek s slovesno sv. mašo ob 10.30 na prostem, ki jo je daroval upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Slovesnost se je zaključila s procesijo z Marijinim tronom, ki so ga letos nosili člani Gasilskega društva Svetina. Betka Vrbovšek Viri: Kolar, Bogdan. (2004). Pod varstvom Marije Snežne in svetega Lovrenca. Kompole: Župnijski urad sv. Lovrenca in Svetine. Maček, Jože. (2005). Kratka zgodovina župnije sv. Ruperta nad Laškim. Celje: Mohorjeva družba in Župnijski urad sv. Ruperta. Petrič, Franci. (1994). Duša , le pojdi z mano. Božje poti na Slovenskem I. Ljubljana: Družina. OKTOBER 2015 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN 9. pohod po Anzekovih poteh in praznovanje praznika KS Svetina K rajevna skupnost Svetina se je tudi letos odločila praznovanje krajevnega praznika, ki ga sicer obeležuje 29. avgusta v spomin na prihod prvega učitelja na Svetino in s tem na začetek rednega izvajanja šolske dejavnosti na območju Svetine, združiti z zdaj že tradicionalnim pohodom Po Anzekovih poteh. Pohod v spomin na ljudskega godca in kapelnika svetinske godbe na pihala, Ivana Ulago, vsako leto organizira Etno odbor Jureta Krašovca pri Zvezi kulturnih društev občine Laško »MOŽNAR«. Izjemno dobro sodelovanje med organizatorji je pripeljalo do tega, da postaja skupno praznovanje tradicionalno in poteka prvo soboto v septembru. Tako smo letos praznovali v soboto, 5. septembra. Kljub izjemno slabi vremenski napovedi, ki je organizatorjem dogodka, Krajevni skupnosti Svetina, Občini Štore, Etno odboru Jureta Krašovca pri Zvezi kulturnih društev »MOŽNAR« občine Laško, Godbi na pihala Svetina in drugim, povzročilo nemalo skrbi, je praznovanje kljub vsemu zelo lepo uspelo. Udeleženci 9. pohoda Po Anzekovih poteh so svojo pot pričeli ob zvokih Godbe na pihala Laško ob 8. uri zjutraj v Laškem. Pot so nadaljevali preko Ojstrega, Reke, Olešč, Kanjuc in Velikega Vrha do Svetine. Da pohodnikom in pohodnicam ne bi pojenjale moči, so poskrbeli na štirih postojankah, kjer so jim po- OKTOBER 2015 stregli z napitki ter domačimi dobrotami. Na Svetini so 101 pohodnika pričakale štiri godbe na pihala, pri katerih je Anzek igral: to so Godba na pihala Svetina, Pihalna godba Laško, Pihalni orkester Šentjur in Pihalni orkester štorskih železarjev. Sledila je sveta maša za pohodnike in godbenike, ki jo je daroval župnik Ivan Hrastnik. Praznovanje krajevnega praznika smo pričeli s srečanjem godb ter nagovori župana občine Štore, Mirana Jurkoška, župana občine Laško, Franca Zdolška, in predsednice Etno odbora Jureta Krašovca pri ZKD »MOŽNAR« občine Laško, Urške Knez. Po uradnem delu so sledile družabne igre med posameznimi zaselki Krajevne skupnosti Sve- tina: Javornika, Kanjuc, Svetine in Svetlega Dola. Tekmovalci so se pomerili v štirih disciplinah ter poskrbeli za napeto tekmovalno vzdušje. Program smo sklenili z državnim prvenstvom v vleki vrvi, ki ga je organiziralo Športno društvo Svetina. Na njem so se pomerile tri ekipe v dveh kategorijah. Na Svetini so se zbrale ekipe iz Bistrice ob Sotli, Dobrine in Svetine, po končanem tekmovanju pa je prisotne zabaval Ansambel Florjan. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti županu občine Štore Miranu Jurkošku in svetnicam ter svetnikom Sveta Krajevne skupnosti Svetina za vso pomoč pri organizaciji, članom in članicam Prostovoljnega gasilskega društva Svetina za pomoč pri postavljanju in pospravljanju šotora, gospodinjam, ki so spekle kruh za pogostitev, Janiju Jurkošku in Vinku Horjaku za kuhanje golaža, ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali, da je praznovanje uspelo. Čeprav se je letošnje praznovanje komajda zaključilo, z Etno odborom Možnar že snujemo načrte za prihodnje leto in upamo, da bo v soboto, 3. septembra 2016, vreme na naši strani. Andreja Videc, predsednica KS Svetina Foto: Vlado Marot 7 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Kožuhanje pod kozolcem V soboto, 26. septembra 2015, se je pod kozolcem Laška vas – Pečovje odvilo drugo kožuhanje koruze. Prvo tovrstno kmečko opravilo je potekalo lani ob otvoritvi kozolca. Organizatorja kožuhanja sta bila Športno društvo Laška vas in ŠKD Rudar Pečovje. Da se je kožuhanje sploh lahko odvilo, se je zbralo nekaj vaščanov ene in druge vasi ter najprej potrgalo koruzo na njivi Branka Brecla. Veselje se je pričelo že pri tem opravilu. Ob Damjanovi harmoniki je delo skorajda prehitro minilo. Koruzo so nato s traktorjem pripeljali pod kozolec. Uradni začetek kožuhanja je bil ob 17. uri. Ker se je poleg vaščanov Laške vasi in Pečovja zbralo tudi nekaj ostalih občanov naše občine, je bilo delo hitro opravljeno. Potem pa… kot v starih časih, po delu čas za zabavo oz. tako imenovani »likof«. Za glasbeni del sta poskrbela Žiga in Andrej, ki sta s harmoniko in klarinetom iz grl izvabila marsikatero ljudsko vižo, plesalcem pa pripomogla do plesnih korakov. Za telesno okrepčilo pa sta poskrbeli obe društvi. Malo starejši so obudili spomin, kako je bila to nekoč priložnost za druženje in osvajanje deklet. Veselje se je nadaljevalo pozno v noč. Čas bo pokazal, ali se je na letošnjem kožuhanju razvila kakšna nova ljubezen. Vsekakor pa se že vsi veselimo kožuhanja prihodnje leto. Dušan Volavšek Foto: Rosvita Jager ZAHVALA Spoštovani! 7. 9. 2015 smo v poznih popoldanskih urah domači pričeli iskati našo 83- letno mamo, babico in prababico, ki se ni vrnila z gobarjenja. Po uri neuspešnega iskanja smo za pomoč zaprosili Center za obveščanje. Obveščena je bila tudi policija. Gasilci PGD Prožinska vas so se nemudoma odzvali v velikem številu, priskočili na pomoč ter pričeli z iskanjem pogrešane na širšem območju zaselka Šimone, Kompol, Šentjanža in Prožinske vasi. Ker se je že mračilo, pogrešane pa še vedno nismo našli, so bili aktivirani tudi gasilci PGD Štore, člani Športno kulturnega društva Straža, sosedje, gasilci poklicne gasilske enote Celje, člani Kinološkega društva reševalnih psov Celje in policisti Policijske uprave Celje z več policijskimi patruljami in helikopterjem. Glede na to, da je bilo območje, ki ga je bilo potrebno pregledati, zelo obširno in tudi zelo zahtevno za podroben pregled, noben korak ni bil zaman, saj smo pogrešano našli na strmem in težko prehodnem gozdnem pobočju živo in zdravo okrog 23.30. Ob pomoči sodelujočih, tudi članov gorske reševalne enote Celje, smo pogrešano osebo prenesli v dolino in jo predali službi nujne medicinske pomoči. Še kako se zavedamo, da ste vsi sodelujoči v iskalno akcijo vložili veliko truda in energije ob zavedanju, da je potrebno nekomu priskočiti na pomoč ter da je večina sodelujočih aktivnosti izvedla v svojem prostem času. Ob tej priložnosti se vsem sodelujočim najlepše zahvaljujemo za nesebično pomoč pri uspešno izvedeni iskalni akciji. Veseli in ponosni smo, da živimo v kraju, kjer se lahko v stiski vedno zaneseš na pomoč sočloveka. Iz srca hvala vsem, Čadejevi iz Kompol 8 OKTOBER 2015 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Predstavitev vojske in policije na Lipi S lovenska vojska in policija sta se že enajstič predstavili v športnem parku na Lipi. Tokrat v jesenskem času, ker nam je v spomladanskem nekoliko ponagajalo vreme. Vojaki so predstavili svojo osebno opremo in oborožitev ter vojaška vozila. Prvič so predstavili vojaško taktično stezo za otroke, na kateri so lahko otroci preizkušali svoje gibalne sposobnosti. Razumljivo, da to stezo uporabljajo v vojašnicah tudi sami. Slovenska vojska je dober zaposlovalec zdravih, izobraženih in mladih ljudi. Takšne predstavitve v lokalnem okolju so čudovita priložnost za spoznavanje vojaškega poklica. Tudi policija se na naše vabilo z veseljem pridruži vsako leto. Tudi oni so prikazali svojo opremo, ki je nujno potrebna za njihovo delovanje. Otroci so jo z zanimanjem občudovali. Izjemno zanimanje in navdušenje pa je nastalo, ko so službeni policijski psi na igrišču prikazali lov na nepridiprava. Veseli smo bili gostov iz Slovenske vojske in policije ter stanovskih kolegov iz sosednjih občin in društev. Povabili smo tudi vsa prostovoljna gasilska društva naše občine, da se predstavijo s svojo opremo. Tako je bilo v dopoldanskem delu v športnem parku na Lipi nadvse živahno. Popoldne pa je potekal nogometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe: Ministrstva za obrambo RS, Mestne občine Maribor, Celje, Šentjur, ekipa županov, zdravnikov, ekipa Policijske uprave Celje in ekipa Ponikve ter ekipa gostiteljice iz Štor. Zahvaljujem se vsem, ki so aktivno sodelovali na tej predstavitvi. Dokazali smo, da smo v Štorah odlični organizatorji in gostitelji. Moja iskrena zahvala je namenjena vodstvu Osnovne šole Štore, njihovim učiteljem in vzgojiteljicam vrtca, ki so pripeljali otroke v tako velikem številu. Naši otroci so resnično največji in najbolj hvaležni obiskovalci takšnih prireditev. Srečko Križanec OKTOBER 2015 9 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Srečanje oktetov v slovenski Istri – 29. 8. 2015 H rastovlje je skromna slovenska istrska vasica, ki leži 176 m visoko nad Koprskim zalivom, na robu Krasa. Do tja se pripelješ s Črnega Kala, ko si tam, si nad lepotami vsega presenečen. Kako smo tja zašli pevci Vokalne skupine Lipa? Pevci Okteta Aljaž so nas našli preko interneta ter nas na srečanje osebno povabili. Dogovorili smo se za uro in dan srečanja. Nastopili smo štirje okteti iz različnih krajev. Vsi pevci so lepo in ubrano peli, našo skupino najstarejših članov so še posebno pohvalili. Nastop je bil za obzidjem hrastoveljske cerkve, prostor pa je bil zapolnjen s poslušalci. Ob slovesu smo si obljubili, da se bomo še srečali. Morda celo v Štorah. Jožica Gorjup Aktivnost pod kozolcem V soboto, 19. 9. 2015, je naše planinsko društvo v sodelovanju s planinskim krožkom Osnovne šole Štore organiziralo pohod in predavanje pod kozolcem. Pred Osnovno šolo Štore smo se dobili ob 9. uri. Zbralo se je 20 otrok in 5 spremljevalcev. Po kratkem uvodnem pozdravu in predstavitvi pohoda smo se ob 9.15 podali po sankaški progi do zgornjega Pečovja. Pri kmetiji Klavžar smo imeli kratek počitek, se nadihali in opazovali ovce, ki so se brezskrbno pasle v ogradi. Z bližnje hruške so nas prišli pozdravit radovedni sršeni. Nadaljevali smo pot do Francijevega kozolca, nato pa smo zavili desno v gozd. V gozdu smo za hip postali, opazovali lepoto barv listja, se naužili svežega zraka in se po 10 Bojanskem grabnu spustili do spodnjega Pečovja in nato do kozolca. Tu smo s skupnimi močmi pripravili klopi. Sledila je malica, po njej pa predavanje z naslovom VARNO GIBANJE PO NAŠIH PLANINAH IN GORAH. Predavanje je vodila naša planinska vodnica Betka. Otroci so aktivno sodelovali z vprašanji, nato pa so nekateri predstavili svoja doživetja na poteh, ki so jih prehodili s starši. Po predavanju smo pospravili klopi, Betka pa je skupino popeljala čez pečine na Lipo in do šole, kjer so otroke prevzeli starši. To je bila v tem šolskem letu prva načrtovana aktivnost. V šolskem letu 2015/16 imamo načrtovanih še pet aktivnosti. O datumih bodo člani planinskega krožka obveščeni v šoli. Vse podrobnosti o poteku aktivnosti bo predstavila mentorica Tjaša Centrih. Tisti šolarji, ki še niste člani planinskega krožka in si to želite postati, se prijavite pri mentorici Tjaši. K sodelovanju vabim tudi starše. Predvidena članarina za predmetno stopnjo je 7 €. S plačilom članarine postanete člani našega planinskega društva in člani Planinske zveze Slovenije. Dobite člansko znamko, vpisni dnevnik Mladi planinec, planinka in imate plačano zavarovanje. Valter Jelen OKTOBER 2015 KAKO NAPOLNIMO IN NOSIMO NAHRBTNIK Na vrh nahrbtnika damo težje stvari (B) Najtežje stvari naložimo čim bližje hrbtu (A) Lažje stvari damo na zunanjo stran in na dno nahrbtnika (C) PRIPRAVA NAHRBTNIKA ZA NOŠENJE Ko si oprtamo nahrbtnik, naj bodo naramnice (1) sproščene. Najprej zategnemo pas (2), ker mora težo nahrbtnika nositi skelet - medenica in ne ramena. Skrajšamo naramnici(3), a le toliko, da je teža še vedno na medenici. Zategnemo trak na ramenih(4). Zapremo in ustrezno skrajšamo ali podaljšamo prsno zanko (5). Pri nahrbtnikih z nastavljivim hrbtiščem, to so novejši in večji nahrbtniki, najprej prilagodimo nastavitve hrbtišča za velikost uporabnika. Pas nahrbtnika mora biti na medenici. NEKAJ NASVETOV, KI JIH MORAMO UPOŠTEVATI, PREDEN SE ODPRAVIMO NA POHOD • Moramo biti zdravi, imeti dovolj kondicije, vedeti, kam smo namenjeni, slediti vremenski napovedi. • Opremo prilagodimo vremenu in letnim časom (palerina, kapa, rokavice, vetrovka, rezervna oblačila, ki morajo biti shranjena v nepremočljivi vrečki), svetilka, vžigalice, zaščitna krema proti soncu, prva pomoč, astro folija, VREČKA ZA SMETI, pohodne palice, dereze, cepin, varovalni pas s samovarovalnim kompletom, zemljevid, kompas, GPS. • Mobilne telefone uporabljamo za fotografiranje in za nujne klice. Ne poslušamo glasbe, ampak prisluhnemo glasbi narave. • Zelo pomembno je, da imamo prave planinske čevlje, dovolj velike in predvsem SVOJE. Tako bomo imeli stabilen korak, pa še žuljem se bomo izognili. • Pohod načrtujemo po svojih sposobnostih. Hodimo po označenih, markiranih poteh in se izogibamo bližnjicam. Spoštujmo in varujmo naravo. • Na pohod vzemimo dovolj tekočine - vode (brez okusa), v katero dodamo šumečo tableto kalcija in magnezija, ter energijske tablice za moč. Tudi sadje nam bo teknilo. Na koči pa pojemo topel obrok. • Na planinskih kočah in vrhovih se vpišemo v vpisno knjigo. • V dnevnik pohodov pritisnemo žig koče in osvojenega vrha. • Zavedati se moramo, da je osvojiti vrh gore naš cilj, ni pa zaključek poti. Še vedno moramo sestopiti z osvojenega vrha in se varno vrniti domov. • Na pohodih sledimo navodilom staršev, mentorjev in vodnikov. • Na pohodih hodimo z enakomernim tempom in se ne zaganjamo (hitro-počasi, počasi - hitro). • Spoštujemo mir, ki nam ga narava nudi, in ne kričimo. • Smeti obvezno pospravimo nazaj v nahrbtnik. Vesel, nasmejan pogled in varen korak. OKTOBER 2015 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Označitev obnovljene planinske poti XIV. divizije iz Svetine do Opoke V sredo, 16. 9. 2015, smo člani našega planinskega društva pričeli z delovno akcijo postavljanja stebrov s smernimi tablami. S postavljanjem stebrov smo začeli na Svetini, kjer se začne naš del poti, do Doma na Svetini pa so pot označili člani sosednjega planinskega društva iz Grmade. Na tej novi planinski poti stoji osem stebrov s smernimi tablami, nahajajo pa se na sledečih mestih: 8. steber je na razpotju poti Svetina-Štore (čez Žlajfo)-Vrunčev dom. 7. steber je na Ravninah (vikendi), na razpotju za Resevno. 6. steber je v Šentjanžu, pri bivši gostilni Pungart. 5. steber je v gozdu nad Turnom. 4. steber je pri kapelici v Turnu. 3. steber je v Kompolah-Vrh, pri živi meji. 2. steber je ob cesti Kompole–Opoka. 1. steber je ob cesti na Opoki. Vse smerne table so označene s krajem, kjer so postavljene, nadmorsko višino in so obrnjene v smeri gibanja s časovnico. Stroške drogov, materiala in smernih tabel je kril Meddruštveni odbor Savinjske. Stroške postavitve je krilo naše društvo. Zahvaljujem se vsem lastnikom zemljišč, ki so nam dovolili postavitev in so pri sami postavitvi tudi sodelovali. Vabljeni vsi, ki radi hodite, da to pot tudi sami prehodite. Valter Jelen Valter Jelen 11 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Mont Blanc (4810 m), Francija (19.09. - 22.09.2015) P o vseh pripravah je naposled le prišla sreda, ko smo se zgodaj zjutraj odpravili osvajat najvišjo goro Alp, Belo goro - Mont Blanc. Za odpravo se nas je odločilo 8. Šli smo z dvema osebnima avtomobiloma. Zanimivost odprave je bila, da smo udeleženci prihajali z vseh koncev Slovenije, jaz pa edini iz Štor! Po 8 urah vožnje preko Italije smo prispeli v Chamonix du Mont Blanc. Popoldne smo si ogledali samo mesto, prestolnico alpinizma, in se psihično pripravili za osvojitev˝ Bele gore˝. Skorajda nihče ne začne vzpona na Mont Blanc tako, da bi se na pot podal prav iz doline. Vsi, ki se odločijo za pot preko Gouterja, uporabijo zobato železnico Tramway du Mt. Blanc. Na vlak lahko sedemo na začetni postaji v kraju Fayet (580 m), približno 10 km južno iz Chamonixa, ali postajo višje, v St. Gervais (792 m), kjer je parkirišče večje. Pohodniki z vsega sveta smo se zjutraj zbrali na začetni postaji in videti je bilo strahospoštovanje do velike Bele gore na vseh obrazih. Med čakanjem se nas je lotil doslej neznan in zanimiv občutek. Seveda, podajamo se na najvišjo goro Alp! Po 1 uri vožnje z zobato železnico smo prispeli do končne postaje Nin D` Aiggle (2380 m) in s prvim korakom pregnali vse čudne občutke. Tramway du Mont Blanc je bil zapolnjen skoraj do zadnjega kotička. Dolžina proge je 12,4 km, največji nagib meri 24 stopinj. Na 2380 m smo začeli svojo turo. Od zgornje postaje železnice se pot v ključih zmerno strmo vzpenja po gruščnatem pobočju. Že dobro ogreti smo zagledali znano turistično oblegano špičko Aiguille du Midi (3800 m), kamor se lahko za 50 € brez vsakega napora pripeljemo z gondolo. Srečevali smo vesele in mrke obraze. Na vrh ne uspe priti vsem. Pred nami je bil še dober kos poti, cilj prvega dne pa je že bil viden - na vrhu skalnega roba čepi koča Refuge du Gouter (3817 m). Koča Tete Rousse (3167 m) stoji pod strmimi pobočji Aiguille du Gouter. Do same koče nam ni bilo treba, pač pa smo prečili ledenik Glacier Tete Rousse in se pričeli strmo vzpenjati proti vrhu. Bivakirati je mogoče le ob koči, povsod drugje ni dovoljeno. Preden smo zagrizli v zahodno steno Aiguille du Gouterja in premagali 700 višinskih metrov, smo morali prečiti še zelo nevaren ozebnik. To smo morali storiti hitro in izjemno previdno, saj se po njem pogosto kotalijo skale in letijo kamniti izstrelki. Na obeh straneh smo čakali, saj lahko po poti, dolgi približno 50 m, teče le eden. Od tod naprej sem občutil prvi glavobol, ki me je opozoril na hitro vzpenjanje! Koča Refuge Aiguille du Gouter (3817 m) leži tik pod ledenim vrhom s tem imenom. Koča je povsem nova in v njej uveljavljajo pravilo, da brez predhodne rezervacije na njej ne morete prespati. Rezervirate lahko le en mesec prej z veliko sreče in hitrimi prsti, saj v pičlih nekaj minutah poidejo prosta mesta. Drugi dan oziroma noč, že kmalu po polnoči, so se začeli prvi gorniki odpravljati proti vrhu in že zaradi hrupa ni imelo smisla, da bi se še naprej mučili s slabim spanjem. K sreči je moj glavobol minil. Ob 1.30 smo vstali tudi mi, pojedli zajtrk, v kuhinji so nam pripravili topel čaj za v termovko, se oblekli, oblekli, oblekli... in ledeniško opremili (dereze, cepin, pas, naveza) ter šli za sojem lučk pred nami. Zunaj je mraz in veter kar močno pihal. Vedno bolj nas je zeblo. V čevljih sem ves čas migal s prsti, da ni bilo prehudo. Še v temi smo prispeli do bivaka Vallot (4362 m), a se nismo ustavili. Bivak Vallot stoji ravno tam, kjer se lahko gre malo v zavetje. Od tu naprej nekateri zaradi slabosti poti ne morejo nadaljevati. Nadaljevali smo na ledeniško sleme, ki se strmo dviga proti vrhu. Doživeli smo vstajanje sonca nad 4500 m! Vedno bližje smo bili cilju, veter je nosil od derez presejan sneg. Prispeli smo na vrh Mont Blanca, na 4810. metrih smo! Uspelo nam je! Ko stojiš na vrhu, se zaveš, da ima vsak korak do vrha svojo vrednost. Občutka in lepote, ki sem jo doživel na vrhu, se ne da opisati. Noro, nepozabno, lepo, čudovito... Sledil je sestop z vrha do zobate železnice, ki je trajal približno 6 ur. Glede na višinskih 2500 m smo bili s časom kar »natempirani«, saj smo morali ujeti vlak za v dolino in ker je bil ravno petek, je bil poln turistov. Kljub vsemu smo dobili mesto. Ob 17.30 smo prispeli v dolino, kjer nas je naš šofer čakal z zasluženim mrzlim pivom. Zvečer smo si v predmestju Chamonixa privoščili še pico za 15 € (navadno, da ne bo pomote) in veliko pivo za 8 €, v centru je vse še za par € dražje. Vsi presrečni in polni vtisov smo se četrti dan zadovoljni vrnili v Slovenijo. Zame je bila to tura, za katero sem mislil, da je ˝misija nemogoče˝, pa sem zmogel in bi jo z veseljem še kdaj ponovil. Rajko Grosek, PD Železar Štore – pohodniki 12 OKTOBER 2015 Praznovanje 70-letnice delovanja PGD Štore V letošnjem letu mineva častitljivih 70 let obstoja Prostovoljnega gasilskega društva Štore, ki smo jih v mesecu septembru njegovi člani s podporo Občine Štore, donatorjev in drugih prostovoljcev tudi dostojno proslavili. Z namenom predstavitve delovanja društva skozi 70-letno obdobje je predsednik društva Jaroslav Grajžl v sredo, 16. 9. 2015, otvoril simbolični del razstave Zgodovinskega arhiva v avli Kulturnega doma Štore, zgodovinsko razstavo v celoti pa so si gostje lahko ogledali v kronološko urejeni zgodovinski sobi v gasilskem domu. Razstavo v Kulturnem domu si je bilo možno ogledati vse do sobote, v gasilskem domu pa si je zanimivosti iz zgodovine delovanja našega društva možno ogledati kadarkoli po dogovoru z našimi člani. Razstavo je pripravila Komisija za zgodovino PGD Štore OKTOBER 2015 pod vodstvom tovariša Jožeta Škoberneta, ki se mu iskreno zahvaljujemo za vložen trud in čas ter skrbno izbiro predstavljenih slik in predmetov. Praznovanje se je nadaljevalo v petek, 18. 9. 2015, s slavnostno proslavo v Kulturnem domu Štore, ko so nas poleg članov društva s svojo prisotnostjo počastili najvišji predstavniki gasilske organizacije Slovenije, predstavniki občine Štore, Gasilske zveze Celje, občinskega poveljstva občine Štore, sosednjih gasilskih društev in ostali gostje. Ob prihodu na proslavo so goste dogodka pozdravili zvoki Pihalnega orkestra Svetina. Na proslavi je bilo med kulturnim programom v besedi in sliki predstavljeno delovanje društva skozi čas, voditeljica Manca Kragelj pa je med spretnim povezovanjem dogajanja na oder k besedi poleg predsednika z uvodnim pozdravom povabila še nekaj govornikov, ki so nam izrekli čestitke ob visokem jubileju in pohvale za vso dosedanje opravljeno delo. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene čestitke in podarjena darila, ki že krasijo naš gasilski dom. Po zaključenem kulturnem programu sta predsednik in poveljnik društva v sodelovanju s predsednikom Komisije za priznanja in odlikovanja PGD Štore, tovarišem Martinom Arzenškom, vsem povabljenim podelila spominske plakete, tovarišu Francu Mačku za njegovo dolgoletno uspešno predsedovanje društvu naziv častnega predsednika in spominski kipec Florjana za njegovo dolgoletno uspešno delo v društvu na vseh področjih, spominski kipec Florjana pa je bil podeljen tudi tovarišici Danici Maček za večletno aktivno delovanje v društvu na več področjih, in gospodu Marjan Mačkošku, glavnemu direktorju podjetja Štore Steel d.o.o., za večletno pomoč pri opremljanju društva ter vsestransko skrb za delovanje in razvoj gasilstva v Štorah. Po zaključnem govoru je sledilo neuradno druženje ob dobri kapljici in prigrizkih v avli Kulturnega doma, kjer so članice društva prisotnim razdelile bilten, ki sta ga ob pomoči ostalih članov društva pripravila tovarišica Danica Maček in tovariš Franci Maček. 13 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Za dobro pripravljeno in izvedeno proslavo gre iskrena zahvala vsem članom društva, ki so na kakršenkoli način pripomogli pri organizaciji in izvedbi le-te, prav tako pa se iz srca zahvaljujemo vsem sodelujočim (Pihalnemu orkestru Svetina, oktetu Zven, otroškemu pevskemu zboru Osnovne šole Štore, voditeljici Manci Kragelj) za njihov prispevek in seveda vsem gostom za njihovo množično udeležbo, s katero so potrdili naše pristno medsebojno sodelovanje. Praznovanje smo zaključili s sobotnim že tradicionalnim 19. tekmovanjem za memorial Štefana Krumpaka v kategoriji starejših gasilk in gasilcev v organizaciji poveljnika Leona Vrzela. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip, med njimi so dostojno zastopali naše društvo po ena ekipa v ženski in moški konkurenci. Po zaključenem tekmovanju je sledila razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in pokalov najuspešnejšim ekipam ter nagrad za najstarejšo udeleženko in udeleženca ter za ŠD Kovinar nadaljuje s predvidenim programom Ž e v avgustu so se nadaljevali treningi nogometašev v vseh selekcijah, pričele pa so se tudi tekme v tekmovalnem sistemu MNZ Celje za tekmovalno sezono 2015/16. Nogometaši KOVINARJA sodelujejo s šestimi selekcijami. Treningi potekajo vsak dan, tekme si lahko ogledate ob koncih tedna (petek, sobota, nedelja), večkrat pa so zaradi prestavitve tekem ali drugih prireditev na športnih objektih organizirane tudi med tednom. Po zaključku jesenskega dela ter ob slabših vremenskih pogojih bomo treninge izvajali v telovadnicah. V telovadnicah OŠ ŠTORE želimo omogočiti športno vadbo še drugim otrokom, zato ponovno objavljamo VPIS V VADBENE SKUPINE Štore fest 2015 »Š tore fest«, nič tradicionalnega in nekaj čisto novega, super za dogajanje v majhni občini kot so Štore in super za prepoznavnost in promocijo le-te. Seveda smo veliko pričakovali od domačinov in krajanov, ki bi nam s svojo prisotnostjo in podporo, kot se spodobi, lahko stali ob strani, saj gre konec koncev za vrsto dogodka, ki si ga v naši občini ne drzne organizirati veliko društev (lahko jih preštejemo na prste ene roke). Kot vsak projekt smo tudi »Štore fest« vzeli resno, priprave na sam dogodek so potekale že od rezervacije termina pri Klapi Šufit takoj po kresovanju v začetku junija. Nato so sledili dogovori še z ostalimi nastopajočimi in pripravo »papirologije«, ki je ni malo. Naj omenim še dogovore glede dovoljenj, šotora, ograj, pijače, hrane.... Brez prostovoljstva in samoiniciativnosti pa dogodek kot tak sploh ne 14 najbolj oddaljeno ekipo. Predsednik je ob tej priložnosti podelil spominsko plaketo vsem sodelujočim sodnikom in se jim na tak način zahvalil za večletno požrtvovalno in korektno sojenje na našem tekmovanju. Praznovanje smo člani PGD Štore po uspešno zaključenem uradnem delu tekmovanja nadaljevali ob zvokih ansambla Optimisti v prijetnem medsebojnem druženju do poznih večernih ur. Natalija Krofl ŠPORTNE REKREACIJE IN VZGOJE ZA DEKLICE IN DEČKE V STAROSTNI KATEGORIJI - 5 in 6 let (rojeni l. 2009 in 2010) - 7 in 8 let (rojeni l. 2007 in 2008) V okviru programa bodo otroci razvijali športne navade, gibalne spretnosti, koordinacijo ipd. K sodelovanju pri izvajanju programa smo zato povabili posameznike, ki imajo strokovna in druga znanja za vodenje skupin. Če ima otrok interes in se boste odločili vpisati vašega otroka, boste izpolnili pristopno izjavo, ki jo lahko dobite na OŠ in v vrtcu ter jo tam tudi oddate. Izjavo lahko posredujte tudi po pošti naš naslov: ŠD KOVINAR, Udarniška ul. 10, 3220 ŠTORE, po elektronski pošti-kovinar.store@siol.net. oz. osebno ob četrtkih in torkih od 18. do 19. ure v klubskih prostorih na stadionu. VPISOVALI BOMO NAJKASNEJE DO 30. OKTOBRA 2015. V PRIMERU ZADOSTNEGA ŠTEVILA PRIJAV BOMO PRIČELI Z VADBO V NOVEMBRU PO PREDHODNEM RAZGOVORU S STARŠI O PROGRAMU, URNIKU IN OSTALIH MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTIH. Ladislav Kaluža bi bil izvedljiv, zato bi se radi zahvalili vsem (članom in nečlanom), ki so nam pomagali in nas podprli. Avsenikovi godbi, ki ima med drugim učno enoto v Štorah, našemu društvenemu bandu Ranivok, Klapi Šmarnca, na katere se lahko vedno zanesemo, in Sekstakordom, ki so poskrbeli za zares odlično zabavo. Pa seveda hvala za popestritev večera ob slovenskih popevkah, ki sta jih prepevali Manca in Zala. Hvala Klapi Šufit, ki je dokazala svojo kvaliteto in kljub majhnemu obisku izpeljala svoj nastop na vrhunskem nivoju in seveda za atmosfero, za katero so poskrbeli in so jo lahko začutili prav vsi navzoči. Zato Štore, zbudite se, jutri ne bo konec sveta, pojdite izven meja svojega mišljenja ter naredimo nekaj eden za drugega, držimo skupaj in poskrbimo, da bo naše življenje lepše! V Štorah ni samo kresovanje... Mi ne bomo obupali in se bomo trudili še naprej za vse, ki nas spoštujete, in verjamem, da smo marsikomu dokazali, da znamo in zmoremo! Hvala vsem obiskovalcem in vsem, ki so na različne načine podprli dogodek! Anže Jager Foto: Rosvita Jager OKTOBER 2015 OKTOBER 2015 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 15 ZNAN OBRAZ ŠTORSKI OBČAN G. Janez Čretnik in kmetija »Pri starem mlinu« N a pobudo ljudi, ki so me spraševali, kaj se dogaja na kmetiji v Šentjanžu nad Štorami, sem se tudi zaradi svoje radovednosti odločila, da obiščem kmetijo »Pri starem mlinu«, katere lastnik in upravitelj je gospod Janez Čretnik. Človek, mož beseda in podjetnik z mnogimi idejami, ki pa ne ostanejo samo ideje. Njegova vizija je zdravo življenje, predvsem v smislu zdravih prehranjevalnih navad in kakovosti človekovega življenja. Gospod Janez je leta 1998 skupaj z Janezom Tasičem napisal knjigo Dobrote naravne kuhinje. To je zdravstveni in kuharski priročnik s 140 preizkušenimi recepti za pripravo jedi iz žit, stročnic, svežega sadja in zelenjave. V knjigi boste našli recepte za pripravo zdravih obrokov ter splošne napotke za zdravo in uravnoteženo prehrano, na primer jedi iz ajde in ostalih žitaric, jedi iz soje, pisane in zelenjavne predjedi, drobno pecivo, ki se lahko pripravi brez sladkorja, ter razne solate. Njegovo delo pa obsega tudi pripravo in 16 OKOTBER 2015 kot so naravni amfiteater za yogo in energijske točke v gozdu, doživljajski park za mlade in mlade po srcu z unikatnimi igrali, živalski vrt. Izza dreves se že vidi stari mlin. Kot v pravljici. Čudovito prenovljen mlin, mlinsko vodno kolo tokrat miruje. Ob mlinu je vklesana velikanska luknja, kjer bodo prikazane žive jaslice. Za mlinom zagledam naravni bazen z vodo, ki priteče iz gozda. Tukaj je načrtovan Kneipov bazen in izvir pitne vode. V samem mlinu pa je prenovljen prostor s krušno pečjo in prostor za igralnico. Majhna okna, vklesana v debele kamnite zidove, ti dajo čudovit občutek, kot da je se je čas vrnil stoletje nazaj. In naenkrat se zasliši žuborenje vode in pritajen zvok lesa. Gospod Janez je pognal vodni mlin. Čudovito, vam rečem, vredno obiska! organizacijo skoraj sto seminarjev po Sloveniji za profesionalne kuharje in ostale, željne učenja kuhanja na področju zdravega prehranjevanja in biološke pridelave hrane. Janez Čretnik je tudi lastnik podjetja Mediacor. Podjetje Mediacor iz Šmarja pri Jelšah je pred 26 leti začelo delovati na področju pridelave in prodaje biološko pridelane hrane. Danes imajo več kot 450 izdelkov, od tega kar 375 z biološkim certifikatom. Verjetno poznate njihovo lastno blagovno znamko Biotop. OKTOBER 2015 Počasi se vrneva nazaj proti kmetiji. Pod hišo bomo lahko v kratkem videli mlin za mletje žita na »gepl«, ki ga poganja konj. V hiši je tudi velika kuhinja, pripravljena za pripravo delavnic za dietne, prečiščevalne in shujševalne kure. Seveda vse v povezavi s hrano za boljše zdravje in vitalnost. Na kmetiji namreč rastejo stare sorte hrušk, nešplje in jabolka v biološki kvaliteti. Manjkal ne bo niti zeliščno začimbni vrt, ki je že v izdelavi. V bodoče se na kmetiji obetajo še sledeče zanimivosti: -terapevtske delavnice po programih pod strokovnim vodstvom za podjetja in posameznike, -ponudba prostorov za praznovanja, piknike v naravi in pod kozolcem in izobraževanja, -sodelovanje s šolami in vrtci. Kmetija Pri starem mlinu bo odprta za zaključene skupine ob koncu tedna po predhodnem dogovoru. Hitro je minil čas obiska na kmetiji »Pri starem mlinu«. Bilo je veliko informacij in zanimivih ogledov. Imela sem prijetnega sogovornika in dobila sem občutek, da gospodu Janezu Čretniku nikoli ne zmanjka idej. Verjamem, da mu bo s svojo energijo in karizmo uspelo izpeljati projekt do konca, kar pa ni več daleč. Enako kot podjetje se vzpenja in razvija tudi kmetija, ki smo jo nekoč po domače imenovali »kmetija v Ošaj«. Njena takratna lastnica je bila pokojna Horjakova Marija, ki smo ji rekli kar Ošanska Marica. Popolnoma prenovljena je stanovanjska hiša na zunaj, na znotraj pa še vedno ohranja star stil. Domačija bo privabljala številne goste, ki si bodo zaželeli podeželskega vzdušja. Omogočeno bo spanje na skupnih ležiščih, imajo tudi eno-, dve- in triposteljne sobe, ponujajo tudi možnost spanja na senu. Ko me je gospod Janez pričakal pred hišo, je v rokah držal načrte za kmetijo. Povabil me je v hišo in najprej ponudil domači Jagermeister iz nabranih zelišč na kmetiji in Pohorju. Verjemite, sladko in okusno! Odločila sva se, da se najprej sprehodiva po kmetiji. Ovce, koze in konj imajo svoj raj na travniku nad obnovljenim hlevom. Začutiti je bilo, da so ga živali željno pričakale. Nato se sprehodiva po energijski in Kneipovi poti do kozolca, ki nosi letnico 1891 in je bil letos prav tako obnovljen. Preko ceste se nameniva do bio polja, kjer rastejo ajda, por, peteršilj, zelena, stročnice in še veliko vrst zelenjave, žit in začimbnic. Vmes trgava in jeva rumen grozdnat paradižnik. G. Janez omeni, da predvsem Se vidimo na kmetiji »Pri starem mližena skrbi za polje, ki je res skrbno urejeno. nu«! Nadaljujeva pot navzgor in se nameniva proti starem mlinu. Sproti mi razkriva svoje ideje, Besedilo in foto: Rosvita Jager 17 ZNAN OBRAZ ŠTORSKI OBČAN ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Svetina, raj pod Romanco K o nas je letos poleti sonce spravljalo v obup zaradi pekočih žarkov, smo se ljudje na vse mogoče načine hladili in skrivali v prostorih, ki so nam ob takšnih priložnostih najljubši. V tem času sem v svoji knjižnici temeljito preštudiral dve čudoviti knjigi »Pod varstvom Marije Snežne in Svetega Lovrenca«, ki jo je napisal dr. Bogdan Kolar, in knjigo o legendarnem glasbeniku Ivanu Ulagi – Vrhovskem Anzeku. Skoraj v celoti jo je napisal Jure Krašovec, zaradi spleta okoliščin pa dokončal Drago Medved. Kljub temu da sem o Svetini že večkrat pisal, tudi v svojih knjigah, in celo mislil, da jo dobro poznam, sem jo ob branju teh knjig in obiskih nekaterih kotičkov spoznal v vsej njeni lepoti. V nobenem primeru ne bom pisal obnove teh knjig. Vsakomur ju toplo priporočam, da ju prebere. Z vso spoštljivostjo želim obuditi spomin na odlične glasbenike, ki so bili rojeni na tem prečudovitem koščku naše deželice. Praktično vsi Ulagovi fantje vseh generacij in pa Franc Klinar. Z njim sem preživel deset nepozabnih mesecev v času mojega služenja domovini leta 1974. Polkovnik Franc Klinar je bil dirigent vojaškega reprezentativ- nega orkestra Garde v Beogradu. Bil je moj predpostavljeni. V svoji knjigi sem sicer ta dogodek že podrobno opisal, a ga bom obudil še enkrat. Srbohrvaško sem tekoče govoril in niti slutil ni, da sem Slovenec. Doma praktično od tam kot on, torej v bližini Svetine. Jaz pa sem vedel, od kod prihaja. Po določenem času sem mu nekako »zlezel pod kožo« in enkrat me je tako mimogrede vprašal: »Jeli, pa od kud si ti momak?« Že dolgo časa sem si želel tega vprašanja. Odgovoril sem mu, da od tam kot on. »Pa to je nemogoče!« »Je, je,« sem ponovil. Pred kratkim sem dobil v dar neprecenljivo darilo, gramofonsko ploščo z vojaškimi koračnicami orkestra pod taktirko Franca Klinarja. Da je Svetina raj na Zemlji, je vedela že svetovna popotnica Alma Karlin, ki je želela priti v nebesa. Našla jih je na Svetini. Lepote, ki jih ponuja Svetina, so še premalo izkoriščene. Na izredno lepo urejenem pokopaliču sem se s svečko poklonil spominu na izjemnega glasbenika Ivana Ulago in pisateljico Almo Karlin. Srečko Križanec Foto: Rosvita Jager Mlini in mlinarska dejavnost na območju Štor kazovali številni mlini na tem območju, ki so omogočali kmetijam dodaten zaslužek, največkrat pa so jih uporabljali za lastne potrebe. V mlinih so mleli različne vrste žit: največ pšenico, rž, ajdo in proso za prehrano ljudi in živali. Razvoj številnih mlinov je omogočal razgiban relief, predvsem reka Voglajna s številnimi pritoki in ozkimi dolinami. Na območju današnjega zaselka Kresnike so obstajali 3 mlini. Zgrajeni so bili na hribu, imenovanem Blavše, kjer se danes nahaja cinkarniška deponija Za travnikom. Šolska kronika Teharje navaja, da se je v Adančevem mlinu smrtno ponesrečil učenec Adalbert Volšek iz Vrh 31. julija 1915. Kandolov mlin je leta 1910 postavil Karel Rezar, ki je naredil zbiralnik iz petih studencev pri »Lahkem kamenu«, kjer so ženske nekoč prale perilo. Leta 1928 je mlinsko kolo zagrabilo Karla Rezarja, ko je odstranjeval led, in ga ubilo. Mlin je deloval do leta 1930, ko ga je Bogomir Rezar podrl, mlin preuredil za potrebe manjše elektrarne in vodno zajetje uporabil za električno energijo s pomočjo dinama. Mlin so uporabljali za električno energijo do leta 1949. M linarska dejavnost je bila pomembna obrtniška panoga na območju današnjih Štor od 17. stoletja pa tja do konca 1. svetovne vojne, ko so izginili zadnji mlini. Nemec Johan Gabriel Seidl, celjski profesor in nemški pesnik, je opisal dolino Voglajne na območju Štor, da se vije kakor kača in jo označil za slikovito dolino z mlini, kjer je svoje potovalne vtise strnil v Steirmärkische Zeitschriftu. To so do18 OKTOBER 2015 Na območju današnjih Spodnjih Štor ob Straškem potoku sta bila dva mlina. Trebenšekov mlin (kjer danes stoji gasilski dom) je leta 1882 kupila Železarna in ga opustila. Ob Bojanskem potoku, kjer se Toplica izliva v Bojanski graben, pa se je nahajal Jeračev mlin. Kasneje so ga podrli, ko je posestvo leta 1879 kupil grof Montecucolli in ustanovil opekarno, Šamotno tovarno Štore. Višje ob Bojanskem potoku so delovali še Počivavškov mlin, Zaokrožnikov in Dobriškov mlin na vzhodni strani v Loki ob Voglajni. Kandolov mlin (hrani Jože Rezar) Razdrtov mlin se je nahajal na Lipi ob Voglajni na območju kasnejše Stolarne, tovarne stolov in lesnih izdelkov. Z mlinsko dejavnostjo je začel Gregor Pečnak in jo opravljal do svoje smrti. Kasneje je obrt prevzel in nadaljeval njegov sin Jožef Pečnak, znani celjski podjetnik in gostilničar. Po preselitvi na Reko je mlinski obrat prodal Štefanu Bouconu. Ta je mlinskemu obratu dodal žago, ki jo je kasneje moderniziral, in obrat za izdelovanje lesnih izdelkov. Štefan Boucon je mlinarsko dejavnost opustil med letoma 1906 in 1907. Iz franciscejskega katastra iz leta 1826 je razvidno, da sta na Pečovju delovala dva mlina. Eden je bil v lasti Valentina Žoherja, drugi pa v lasti Jožefa Vizjaka. Leta 1905 je deloval na območju Pečovja še Krulčev mlin, ki je bil v lasti Janeza Krulca. Kandolov mlin za uporabo električne energije Na območju Voglajne so bili mlini večji in bolj modernizirani, zaradi večjega vodnega pretoka so jih gnala večja mlinska kolesa. Zelo znan je bil Opoški mlin na Voglajni, ki je bil v lasti družine Štor, kasneje pa Gajšek. Mlin se je nahajal v stavbi, kjer je danes gostilna Opoka. Nemški pesnik Seidel navaja med svojim potovanjem leta 1838, da je bila na Opoki poleg mlina tudi gostilna, kamor so ljudje radi hodili na skledo rakov in steklenico domačega vina. Načrt kmečkega mlina Jožefa Vizjaka na Pečovju 1825 (Hrani Zgodovinski arhiv Celje) Matej Ocvirk Viri in literatura: Ekar, Anton: Trgovski in obrtniški kažipot po slovenskem Štajerskem. Občeslovensko obrtno društvo Celje, 1905, str. 168-169. Franciscejski kataster 1825. Štor, Franjo: Josip Pečnak. Življenjepis. Ilustrovan narodni koledar, 1906. Ustni vir Jože Rezar, Kresnike. Nekdanji Opoški mlin OKTOBER 2015 Železarna Štore 1845-1975. Slovenske železarne, 1975, str. 17-18. 19 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN ZELIŠČARSTVO ŠTORSKI OBČAN Hermelika H ermelika izvira iz Kitajske in Koreje. V Evropi jo gojijo že od 16. stoletja, cenjena pa je zaradi zdravilnih učinkov. V zdravilstvu se uporabljajo predvsem sveži listi, ki se jih polaga na rane. Lahko pa se iz njih iztisne tudi sok in iz njega naredi tinkturo. Hermeliko najpogosteje uporabljamo pri oskrbi manjših ran in za razkuževanje ter preprečevanje vnetij pri opeklinah, čirih in vnetjih kože zaradi pikov žuželk. Poleg tega hermelika lajša tudi težave pri protinu in revmatizmu, priporočajo pa jo tudi za zdravljenje ran na želodcu, za uravnavanje kisline v želodcu in pri črevesnih obolenjih. najraje peščena in dobro prepustna tla. V naravi raste na pustih in suhih tleh, zaradi česar jo pogosto dodajamo na skalnjake. Potrebuje sončno rastišče, uspevala pa bo tudi v svetli senci. Z gnojenjem ne smete pretiravati, saj bo preveč dušika pospešilo rast predolgih povešenih poganjkov, ki ne bodo v okras rastline. Za večjo gostoto poganjkov lahko slednje konec maja nekoliko porežete, s čimer boste spodbudili rast stranskih poganjkov. PRIPRAVA ZDRAVILNIH PRIPRAVKOV IZ HERMELIKE D O G A J A N J E V D O M U L I PA Aromatizirano žganje Aromatizirano žganje s hermeliko pripravite tako, da 50 g svežih listov hermelike namočite v liter žganja in ga pustite stati tri tedne na sončnem mestu. Po treh tednih hermelikino žganje odcedite in prelijete v primerne Rastišče Rastlina uspeva na vseh tipih tal, čeprav ima steklenice. Foto: Rosvita Jager Tinktura Pripravite kozarec, v katerem boste pripravili tinkturo, in vanj položite tretjino listov hermelike, ki ste jih predhodno natolkli. Nato dodajte dvakrat toliko 70% alkohola. Za tri tedne postavite na sončno mesto, nato pa precedite in tinktura je pripravljena. Rosvita Jager Svetovni dan fizioterapije v Domu Lipa 8. september je bil svetovni dan fizioterapije, ki smo ga v Domu Lipa obeležili z izvedbo delavnice VAJE ZA NEBOLEČO IN ZDRAVO HRBTENICO. Delavnica je bila namenjena vsem zaposlenim. Veliko smo govorili o bolečinah in težavah s hrbtenico, saj vemo, da je preprečiti vedno bolje kot zdraviti. Zato so na delavnici sodelovali vsi: takšni, ki že imajo težave, in tisti, ki so se hoteli naučiti, kako ohraniti zdravo hrbtenico. Ugotovili smo, da se v delovni dobi vsak vsaj enkrat sreča s problemom bolečine v križu. Najbolj učinkovit ukrep pri težavah ali bolečini v hrbtenici so aktivne vaje. Krepitev trebušnih in hrbtnih mišic dopolnjujejo vaje za stabilizacijo hrbtenice in medenice. V uvodu smo zato najprej poudarili velik pomen notranjih stabilizatorjev in se jih tudi naučili pravilno aktivirati. Naučili smo se tudi pravilnega trebušnega dihanja in principa vaj za krepitev mišic medeničnega dna. Pred vsako vajo smo se prepričali, da je ledvena hrbtenica v nevtralnem položaju, z rahlim potegom popka vase stabilizirali hrbtenico in šele nato izvedli določeno vajo, pri tem pa pazili, da sta ostali ledvena hrbtenica in medenica stabilni ter da se nista premikali. Na ta način smo krepili notranji mišični steznik in razbremenjevali ledveno hrbtenico. Naredili smo več vaj na hrbtu s pomočjo mehke žoge, na levem in desnem boku in na trebuhu. 20 Obnovili smo, kako zaščititi hrbtenico pri fizično napornem delu, kako pravilno sedeti in kako pravilno vstati iz postelje. Udeleženci so bili zadovoljni z delavnico, saj jim bodo nasveti in prikazane vaje koristile v tem napornem in hitrem tempu življenja. Polona Šelih OKTOBER 2015 II. župnijski dan nas je povezal Že dolgo se ni zgodilo, da bi mi bili toliki tako blizu; dejansko in v vseh je umetnije pokazali mnogim, marsikdo pa je z njimi nahranil svojo spominsko zakladnico. mogočih pogledih tega spoznanja. Kdaj? Kje? Zakaj?!? Ko so želodci večini dopovedali, da brez dobrega obroka ne gre naprej, smo vsi skupaj sedli za omizje pod šotorom in še na ta način doživeli dobro(to). Gospod župnik, Miha Herman, pobudnik tega srečanja, ki (o)živi, kadarkoli se snidem s kom, ki na Teharjah tega dogodka ni zamudil, je znal in vedel, kako ljudem povrniti vero – v dobroto vsega, kar nas obdaja in je v vsakem izmed nas. V nedeljo, 6. septembra 2015, smo na Teharjah – ob župnijski cerkvi – zbrani na drugem župnijskem dnevu ugotavljali, kako dobro je, če se še znamo družiti iz oči v oči. Prišli s(m)o tisti, ki nas je zanimalo, ali je v župnijah svetega Lovrenca iz Kompol ter v teharski župniji kje še kdo, ki bi bil sposoben ob sončnem vremenu in z radostjo posejani družbi kazati znake žalosti, otopelosti, nezadovoljstva, razočaranja. Za prijetni nemir prisotnih je skoraj ob sklepu srečanja poskrbelo veBrez skrbi: bili pa s(m)o tam zlasti t(ak)i, ob katerih so mnogi prepo- liko nastopajočih v kar 17 točkah. Toliko bolj smo bili presenečeni, ker je družbeno-kulturni kolovrat povečini zavrtela mladina iz obeh znali sebe kot sr(e)čnega človeka. župnij. Po vsem tem je bil mačji kašelj kviz, ki je bil sestavljen iz več Da, če je med nami prisoten On, ki nas je pred neformalnim sreča- tematskih sklopov, pretežno pa so bila vprašanja povezana z zgodonjem posebej trdno povezal med sveto mašo, sicer izrecno namenjeni vinsko zakladnico, ki jo hranita obe župniji. Zakonska, ministrantska, v dobrobit otrok in mladine, dal svoj blagoslov za vse šolsko leto, ga animatorska, pevska skupina in skupina iz Kompol so bolj ali manj ni strahu, ki bi zamajal optimizem, da ne prodamo skorajda 300 srečk enotno odgovarjale, a nekoliko več premetenosti ter zrnc znanja so in iz njegovega fonda poskrbimo, da se bomo tudi v prihodnje radi vendarle dokazali zastopniki zakonske skupine. Preverjeno: dobra zadrževali ob cerkvi svetega Martina na Teharjah, ker bo tako oko- družina - in odgovorna zakonca to le potrjujeta - vedno kaže na kal lica le-te postala že na pogled lepša, bolj estetsko dovršena pa tudi zdrave in v vedrino jutra zaverovane družbe. Mi – vsi - smo 6. 9. varna. 2015 to bili! Svetla in varna atmosfera okolja oziroma prihodnost se izdatno kaže Kakšen je po vsem tem (bil) zaključek? Ta je (bil) podoben uvodu. v mladinski viziji in ravno razgled po t(e)rasi slednjih nas je tega dne Agape smo sklenili s petimi litanijami v cerkvi svetega Martina - z presenetil. veliko zahvalo v srcu, da je dan podčrtal želje, naj se župljani med Le-ti so se v času po sveti maši družili v več delavnicah, bodisi ustvar- sabo izdatno povežemo. Docela je bilo povezanost moč začutiti, okujalnih (izdelovanje angelčkov oziroma golobčkov) ali oratorijski (ples siti, spregledati; prav zaradi nje in zaradi veliko drugih dejavnikov, ki in petje, prepleteno z igrami), odrasli pa so se s fotografom Blažem delajo cerkveno občestvo živo, so ambicije za III. župnijski dan – ob Lahom lahko preizkusili v tej vlogi nekoliko bolj zares. Oboji so svo- letu osorej – še večje. Prav je, da so vaše želje ob tem vsaj podobne. Mateja Zakelšek Kraljica venca rožnega, naj celi svet ti hvalo da… Mesec oktober je v naši duhovnosti posebej zaznamovan z molitvijo rožnega venca. Prvo nedeljo v tem mesecu imenujemo tudi 'rožnovenska nedelja', 7. oktobra pa vsako leto obhajamo god Rožnovenske Matere Marije OKTOBER 2015 ob spominu na grozljivo tretjo pomorsko bitko pri Lepantu, ki je potekala 7. oktobra 1571 med združeno krščansko floto več držav in Turki. Vojaki so se hrabro postavljali v bran turškemu osvajanju, verniki po Evropi pa so goreče molili rožni venec. Krščanska flota je bila sestavljena iz 206 galej, 6 galeasov in 30 tovornih ladij; imela je 12.900 mornarjev, 43.000 veslačev, 28.000 vojakov; turška 220-230 galej, 50-60 galijic 34.000 vojakov (od tega 2.500 janičarjev), 13.000 mornarjev in 41.000 veslačev. Medtem ko so se vojaki hrabro borili, je krščansko ljudstvo po župnijah in domovih goreče molilo rožni venec v podporo obrambi Evrope in krščanstva. Skupno je otomanska flota izgubila okoli 180 galej in 60 galijic, krščanska je izgubila 21 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN 15 galej, 30 pa je bilo hudo poškodovanih. Krščanska stran je izgubila okoli 9.000 mož, toda hkrati je osvobodila dvakrat toliko krščanskih ujetnikov. Turška stran je tako izgubila okoli 30.000 mož (vir: internet). To je bila prva pomorska bitka, ki jo je izgubil Otomanski imperij. Hkrati je to bila za njih najbolj usodna bitka, saj si imperij ni nikoli opomogel in tako je izgubil svojo vodilno vlogo v Sredozemlju. V tej bitki je bil dosežen preobrat. Turška osvajalna pot po Evropi je bila zaustavljena, svoboda, kultura in vera pa niso bile rešene turške nevarnosti. Kristjani so uspeh pripisovali ne le hrabrim vojakom, ampak božji pomoči na priprošnjo molitve vernikov po vsej Evropi. Tako se je molitev rožnega venca še poživila. Rožni venec je molitev, sestavljena iz treh delov, vsak del pa obsega 5 desetk – torej skupaj 15 skrivnosti in 150 molitev Zdrava Marija. Postal je molitev preprostih vernikov, ki niso imeli Svetega pisma in niso znali brati, lahko so jo molili med delom, na poti, pri maši, doma; posamezno ali skupaj. V njej so obnavljali skrivnosti odrešenja od angelovega oznanjenja Mariji pa vse do njenega poveličanja, kronanja, v nebesih. Pokojni papež sv. Janez Pavel II. je molitvi smiselno dodal še en del, pet skrivnosti, ki obsegajo Jezusovo javno delovanje. Nekdaj smo rožni venec zelo pogosto molili, danes žal molimo veliko redkeje. Morda se nevednemu človeku ali površnemu verniku zdi to dolgočasna molitev, a vendar ima veliko dobrih učinkov. V njej obnavljamo temeljne skrivnosti naše vere in imamo priložnost, da med molitvijo (en del rožnega venca molimo približno 15 minut) razmišljamo o dejanskem dogajanju posamezne skrivnosti in kaj naj to pomeni za naše življenje. Skupna molitev nas povezuje v občestvo, v skupnost vernih, ki skupaj izreka besede, a jih vsak čuti in doživlja na svoj način. Molitev rožnega venca lahko namenimo po osebnem namenu ali prošnji in tedaj še posebno prosimo za pravo spoznanje, zdravje, modrost, moč, da bi storili prav v konkretni situaciji. Jezus sam pravi: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi« (Mt 18, 20). Naši predniki so molili rožni venec zlasti v adventnem in postnem času, torej v času priprave na Božje rojstvo, in v času, ko premišljujejo o Jezusovem trpljenjem in vanj vključujejo tudi svoje trpljenje. Redno so molili tudi ob smrti svojih bližnjih, ob pogrebu in ob misli na rajne. Tako so obnavljali v sebi sočutje do trpečih, zase in za njih prosili tolažbe in notranje moči, obnavljali v sebi upanje, da četudi se zgodi karkoli, je Bog vendar močnejši od vsega trpljenja in zla. Če se v molitvi z vero obračamo k njemu, postajamo tudi mi bolj človeški in bolj božji, zmožni pravega čutenja, mišljenja in ravnanja. Tako lahko začutimo, da je molitev rožnega venca lepa in vsebinsko zelo bogata, da molivce povezuje z Bogom in med seboj. Utrjuje nam vero v Boga, ki se nam razodeva na različne načine, a vedno tako, da nam je v pomoč in odrešenje. Vsakdo ima tudi svoj »Lepant«, trenutke stiske in odločitev, trpljenja in preizkušenj. Kakor se je tedaj izkazala božja pomoč na gorečo molitev, tako smemo upati, da se bo tudi nam. Miha Herman 22 OKTOBER 2015 Starejši za starejše J esen je tu, bližajo se dnevi z manj sonca in več mraza, ki pa zagotovo niso v prid starejšim. Že manjša prehladna obolenja lahko pri starejših povzročijo večje težave. Prostovoljci programa Starejši za starejše naprošamo vse občane, da se za trenutek ozrejo po starejših sosedih, ki mogoče potrebujejo pomoč. Če ste preobremenjeni, da bi takšnim sosedom pomagali, nam sporočite in mi se bomo odzvali. Društvo upokojencev Štore sodeluje z Banko hrane. Hrano, ki jo prejmemo brezplačno, delimo med tiste, ki so v stiski in si tega želijo. Ti prehrambeni izdelki, ki jih dobimo, pa imajo včasih tudi pretečen rok uporabe. Zgodilo se je že, da so nas nekateri zavrnili, češ da jim nosimo »zastarelo« hrano. Zdi se mi potrebno, da na to temo napišem nekaj besed, ki so bile objavljene v javnih občilih. Strokovnjaki pravijo, da veliko hrane povsem po nepotrebnem konča na smetiščih, saj nam datumi, ki jih proizvajalci odtisnejo na njihovo embalažo, v kosti vlivajo prevelik strah. Datum na embalaži razumemo kot rok, do katerega moramo izdelek porabiti. »PORABITI DO« piše na živilih, ki so res hitro pokvarljiva. Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, da se tega datuma tudi držimo. »UPORABNO NAJMANJ DO« pa ne pomeni, da se izdelka po tem datumu ne smemo pritakniti. Ko presojamo, kaj se lahko znajde na našem krožniku, bi se kot naši predniki morali zanašati na svoje čute. Ne spomnim se, da bi v letih moje mladosti gledali na datume proizvodnje, res pa je tudi, da je bila ponudba proizvajalcev takrat veliko manjša. Upravičeno se včasih sprašujemo, komu je v interesu krajši rok uporabnosti. Potrebno je vedeti, da proizvajalec sam odloča, kakšen datum bo na embalaži in marsikateremu je lahko v interesu, da je rok izteka uporabnosti čim krajši. Ravno zato se je res treba zanesti tudi na staro dobro zdravo kmečko pamet. Morda se nekateri z mojim pisanjem ne boste strinjali, vendar tisti, ki imate takšno kilometrino kot mi prostovoljci, boste zagotovo temu pritrdili. Ivanka Tofant Srečanje starejših pri svetem Jožefu P rostovoljci programa Starejši za starejše smo izpolnili obljubo, da podobno srečanje, kot je bilo lani na Svetini, še ponovimo. Besede hvaležnosti so se nas dotaknile in v torek, 29. septembra, smo se odpeljali na hrib k svetemu Jožefu. Žal nam je za tiste, ki so težko gibljivi in se ne odločijo, da preživijo dan z nami. Nekaj starejših je namreč takšnih, da gredo neradi od doma, kljub temu, da smo prostovoljci na voljo, da jih odpeljemo in pripeljemo nazaj domov. Vsi vemo, da se trenutkov, ki so nam dragi, lahko še dolgo spominjamo in to srečanje je bilo zagotovo temu namenjeno. Prijetno je videti znance, pokramljati z njimi o zdravju ali se spominjati mladostnih dni. 84 udeležencev je bilo prisotnih pri sveti maši, ki jo je daroval dekan, g. Herman Mihael. Hvaležni smo mu za čudovite besede, ki so nas opogumile, da kljub temu, da nam včasih ni lahko, z optimizmom OKTOBER 2015 zremo naprej. Posebno pa smo bili veseli, da se nam je pridružil tudi naš župan Miran Jurkošek, ki je med drugim dal pohvalo nam prostovoljcem, saj je skrb za sočloveka v teh časih še tako pomembna. Z nami pa je bila tudi najstarejša članica društva upokojencev, Angela Primožič, ki je prav na ta dan praznovala svoj 98. rojstni dan. Pa to še ni vse. 29. septembra goduje Mihael in gospod Herman je z nami delil tudi praznovanje svojega osebnega praznika. Po dobrem kosilu smo se zaklepetali in ob spremljavi kitare g. Hermana zapeli nekaj pesmi. Banka hrane nam je omogočila, da smo pred odhodom obdarili vse z majhno pozornostjo. Bilo je prijetno in ta dan naj nam ostane v lepem spominu, mi prostovoljci pa obljubljamo, da bomo takšno srečanje še ponovili. Ivanka Tofant 23 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Počitniške eko novice za mesec avgust L etošnje poletje nas je pošteno pogrelo, tako da smo ves čas iskali senco, da bi se vsaj malo ohladili. V tej na trenutke že neznosni vročini je požirek osvežilne vode prišel še kako prav. Tako kot mi so tudi rastline na naših vrtovih v tej hudi vročini nujno potrebovale vsaj malo sence ter veliko vode in z velikim veseljem smo skrbeli zanje. Nismo jim mogli ponuditi sence, smo pa zato poskrbeli, da so bile gredice vedno zalite že zgodaj zjutraj in so lahko rastline nemoteno uspevale. Pridelek smo pridno obirali, ga tipali, vonjali in seveda okušali. Naše kuharice so zelišča in ostale pridelke ves čas uporabljale za pripravo obrokov, ki smo jih nato sami z največjim veseljem snedli. Ne boste verjeli, da so bili omenjeni obroki najbolj okusni, saj tako dobre zelenjave in zelišč ne najdeš daleč naokoli. Kristina Ludvik Lošdorfer Veselo v šolo V torek, 1. septembra, je v šolske klopi osnovne šole v Štorah pogumno zakorakalo 38 učencev. Polni pričakovanj so se skupaj s starši zbrali v mali telovadnici, kjer so jih pozdravili ga. ravnateljica Mojca Rožman, g. župan Miran Jurkošek in g. policist Rudi Kresnik. Uživali so v igrici Vse delimo, ki so jo pripravili drugošolci. Po končanem programu so učenci skupaj z učiteljicami odšli v razred, starši pa so prisluhnili predavatelju, g. Simonu Rajšpu. Tatjana Mravlak Mateja Turinek 24 OKTOBER 2015 POTOVANJE MOJE POČITNICE POČITNICE Hura, počitnice so se začele, kovčke že pakiramo, vse naložimo v avto, se na pot odpravimo. So počitnice minile, v mislih vračajo spomine. Brezskrbnosti užitka, mnogo igre in počitka. Ko se šola je končala, šolsko torbo v kot sem dala, pozabila sem na zvezke in vse težke matematične teste. V Italiji, v Pisi je poševni stolp doma, kjer Galileo Galilei prosti pad spozna. Domače travnato igrišče, kup prijateljev in smeh, nogometna gola, žoga, odslovili so šolske knjige, zvezke in skrbi. Proti morju smo se zapodili, se novim dogodivščinam prepustili, Dalmacija bila je naša destinacija, kjer se začela je rekreacija. Leonardo je umetnik v Firencah najbolj znan, tam bohoti se palača Duomo, res lepo je pisana. Potem na vrsti je Hrvaška, rada plavam sem in tja, ker se približuje šola, smo že vsi doma. Morski val utišal šolsko je zvonjenje, sončni žarki obarvali šolsko so sivino. Tu je Žan in tu je Eva, prideta še Jan in Urban, pa odličen je vsakdan. Maša Sivka, 5. a Rožle Mulej, 5. a Voda bila je čista kot kristal, iz nje se svetil je atijev tribal, potapljali smo se kar preveč, nobena najdba ni bila odveč. Čisto nizko so letala letala, da močno se tresla je obala, obkrožali so nas palme in otočki, lepo je bilo, počutili smo se kot otročki. Zopet zazvonil je šolski zvonec, naznanil je počitnic konec, vsi veseli na avtobus hitimo, da prve šolske ure ne zamudimo. Taja Lipošek, 5. a Nova senčna hišica V vročih dneh se v Kompolah radi igramo v senci pod krošnjami lip. Na igrišču postavimo šotore iz blaga, velike kartonske škatle »hiše« nam dajejo zaščito pred vročim soncem. V juniju nas je obiskal prijazni očka Grega. Gospod Lipar je sam priskrbel material in na igrišču postavil večji nadstrešek. Otroci so ga pri delu opazovali in se čudili njegovi spretni hoji po strehi. Hišica bo tako omogočala otrokom veliko novih doživetij. Pod njo bodo igrive trenutke doživljali ne samo sedanji otroci, ampak zagotovo še mnoge generacije. Hvala gospodu Liparju za podarjeno senčno hišico, podjetju Metalko pa za kritino zanjo! Otroci in vzgojiteljice vrtca Kompole z ravnateljico OKTOBER 2015 25 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Svetlo zeleni palčki vrtca Lipa na izletu v naravi S kupina »Svetlo zeleni palček«, ki jo sestavljajo otroci 2. starostnega obdobja, je v petek, 18. 9. 2015, v sklopu projekta Mali sonček, ki spodbuja gibalni razvoj otrok, skupaj z vzgojiteljicama Katjo in Ditko oprtala nahrbtnike, poskrbela za zaščito pred insekti in se odpravila na izlet v naravo. Naša pot je tekla čez Pečovje z obilico razglednih točk, čez travnike, skozi gozd, asfaltno in neutrjeno cesto ter se spustila po sankaški progi nazaj proti vrtcu. Otroci so s hojo po razgibanem terenu (travnik z visoko travo, gozdne poti, prepletene s koreninami, ipd.) razvijali gibalne spretnosti, hkrati pa nismo pozabili na odgovorno in varno bivanje v naravi in prometu. Na naši postojanki so otroci imeli čas pomalicati, popiti vodo ter izvajati različne gibalne aktivnosti: na pokošenem travniku so se lovili, se kotalili in skrivali. Tovrstne izlete bomo v tem šolskem letu izvedli še nekajkrat, saj so otroci že med samim izletom spraševali, kdaj bomo ponovno odšli na izlet v naravo, kar priča o ugodju, ki ga otroci doživljajo ob tovrstnih gibalnih aktivnostih. Ditka Rednak in Katja Anderlič Najlepši vrtčevski vrt V Sloveniji P rihaja jesen in v vrtcu Lipa počasi zaključujemo s pobiranjem pridelkov z našega eko vrta. Na gredicah, katere zasaditev skrbno pripravimo v mesecu aprilu in zasadimo v mesecu maju, smo od junija do septembra pobirali najrazličnejše pridelke – od zelišč do zelenjave (paradižnik, bučke,…) in sadja (jagode). Poleg zasaditve semen in sadik pa smo velik pomen namenili tudi izgledu gredic. Pridno smo jih zalivali, pulili plevel in jih negovali. Prav zato smo še toliko bolj ponosni na uspeh v natečaju »Šolska VRTilnica«, kjer smo že drugo leto zapored zasedli 2. mesto za najlepši vrtčevski vrt v Sloveniji. Natečaj poteka v okviru projekta EKO šola, v katero smo vključeni četrto leto. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bo naš vrt privabljal poglede s svojo urejenostjo, raznolikostjo in odrazom ljubezni, dela in truda, ki ga vsako leto otroci in strokovne delavke vložimo vanj. Barbara Jagodič 26 OKTOBER 2015 OKTOBER 2015 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 27 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 28 OKTOBER 2015 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN MONOKOMEDIJA MOŠKA COPATA Pridružite se nam na komediji, o kateri vsi govorijo… V torek, 20. 10. 2015, ob 19. uri v KULTURNEM DOMU ŠTORE ZAGOTOVITE SI SVOJO VSTOPNICO ŽE DANES! CENA VSTOPNICE: 15 € "Ste poročeni ali ločeni? Samski ali vezani? Imate otroka, nimate otroka? Potem je to prava predstava za vas. Moška copata je monokomedija za vse generacije!" Moški hodijo v službo, moški dvigujejo uteži, moški pijejo pivo, moški ne spuščajo deske na stranišču, moški perejo, moški likajo, moški kuhajo in moški vzgajajo otroke. Prav take obožujemo! In prav take tudi iščemo! Kdo si torej še upa trditi, da je slabo, če je moški copata?! Igra: Ranko Babić, predstava traja 1 uro 25 min Prodajna mesta: Občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), Dnevni bar Opoka, Bife Kegljišče (Cenc) Informacije so na voljo na tel. št.: 03/780 38 40 in 031/367 889 ali na e-mail: kultura@store.si OKTOBER 2015 29 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 30 OKTOBER 2015 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Občina Štore, vinogradniško društvo Polič Štore, kmetija Kroflič in ŠKD Rudar Pečovje VABIJO NA MARTINOVANJE, ki bo v sredo, 11. 11. 2015, od 15. ure dalje pred trgovskim centrom Mercator na Lipi, kjer boste lahko degustirali mlado vino. VLJUDNO VABLJENI! OKTOBER 2015 31 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« KULTURNI DOM ŠTORE SEZONA 2015/16 Informacije: občina Štore, 03/780 38 40, 031 367 889, tajnistvo@store.si GLEDALIŠČE KU-KUC SOSEDA IN POL 20. 11. 2015 ob 17. uri BOŽIČNA SIMFONIJA (Božična predstava z božičkovanjem) 18. 12. 2015 ob 17. uri VELIKI STRAH MALEGA TIGRA 4. 3. 2016 ob 17. Uri PIKA IN CENE V PRAVLJICI 22. 1. 2016 ob 17. uri ČISTO PRAVA PREDSTAVA 8. 4. 2016 ob 17. uri Organizatorji: Občina Štore, ŠKD Rudar Pečovje, TD Štore in ŠD Kovinar Štore Vpis abonmaja in prodaja posameznih vstopnic za leto 2015/16 poteka na Občini Štore in 1 uro pred predstavo Cena abonmaja otroci: 15 EUR Cena abonmaja odrasli: 15 EUR Cena posamezne predstave: 5 EUR Otroci do 2. leta imajo brezplačen vstop, njihovi spremljevalci pa plačajo ceno abonmaja oz. posamezne predstave. Letošnji abonma vključuje tudi božično predstavo z božičkovanjem, zato tistim, ki bodo kupili abonma, ne bo potrebno posebej kupiti vstopnic za božičkovanje. 32 Info: 03/780 38 40, 031 367 889, tajnistvo@store.si OKTOBER 2015 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Stand Up komedija Matjaža Javšnika S T R I P T I Z, KI BO V PETEK, 27. 11. 2015, OB 19. URI V KULTURNEM DOMU ŠTORE SPLETNI NAKUP: www.1ka.si/javsnik REZERVACIJA VSTOPNIC: 051 793 299 PRODAJA: 27. 11. od 18. ure naprej na blagajni kulturnega doma: cena 12,5 EUR, v predprodaji 10 EUR OKTOBER 2015 33 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Ko le dar d og od kov d ru š t ev o b či n e Št o r e 2 0 1 5 Organizator prireditve Dogodek Kdaj Kje Kontakt ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO »OSTI JAREJ« KONCERT SAKRALNE, DOMOLJUBNE IN UMETNE PESMI SOBOTA 26. 9. 2015 ob 19. uri CERKEV MARIJE SNEŽNE NA SVETINI Zoran Šućur 041 877 648 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKA KONJENICA NEDELJA 4. 10. 2015 PO OBČINI ŠTORE konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka 031 264 664 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE BLAGOSLOV KONJ NEDELJA 4. 10. 2015 DRUŠTVO UPOKOJENCEV CELJE SREČANJE UPOKOJENCEV ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE NOGOMETNA TEKMA ČLANI KOVINAR : ZREČE ALMINI DNEVI NA SVETINI: POTOPISNO PREDAVANJE »NEKAJ TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE KORAKOV PO POTEH APOSTOLOV« – g. MIHA HERMAN ALMINI DNEVI NA SVETINI (kuhanje golaža, podeželska TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE tržnica, druženje z Almo, kulturni program) POHOD (po obnovljeni PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR planinski poti XIV. ŠTORE IN OSNOVNA ŠOLA ŠTORE divizije do Svetine) V SKLOPU ALMINIH DNI PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR KOSTANJEV PIKNIK ŠTORE DRUŠTVENI PROSTORI GAJSKA HOSTA KOMPOLE KULTURNI DOM ŠTORE PETEK 9. 10. 2015 SOBOTA 10. 10. 2015 STADION NA LIPI ob 15.30 konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka 031 264 664 Mirko Vešligaj 031 518 312 kovinar.store@siol.net SOBOTA 10. 10. 2015 DOM NA SVETINI ob 18. uri turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 NEDELJA 11. 10. 2015 SVETINA (IGRIŠČE) ob 10. uri turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 NEDELJA ZBOR OTROK NA 11. 10. 2015 OPOKI Valter Jelen 040 515 099 Tjaša Centrih 03 780 21 10 SOBOTA DRUŠTVENI 17. 10. 2015 PROSTORI Valter Jelen 040 515 099 NEDELJA 18. 10. 2015 STADION NA LIPI ob 14. uri kovinar.store@siol.net TOREK KULTURNI DOM 20. 10. 2015 ŠTORE ob 19. uri Občina Štore 03/780 38 43 tajnistvo@store.si PETEK PRED OSNOVNO 23. 10. 2015 ŠOLO ŠTORE ob 12.15 Srečko Križanec 040 614 330 ZDRUŽENJE BORCEV ZA KOMEMORACIJE VREDNOTE NOB IN OBMOČNO PO PARTIZANSKIH ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE GROBOVIH ZA SLOVENIJO PETEK 30. 10. 2015 KOMPOLE, SVETINA ob 16. uri Srečko Križanec 040 614 330 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SOBOTA TELOVADNICA NA 31. 10. 2015 LIPI ob 16. uri turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 2015 414 OKTOBER ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE NOGOMETNA TEKMA MLADINCI KOVINAR : ŠMARJE PRI JELŠAH ŠKD RUDAR PEČOVJE in OBČINA MONOKOMEDIJA ŠTORE MOŠKA COPATA OSNOVNA ŠOLA ŠTORE 34 KOMEMORATIVNA SVEČANOST OB SPOMINSKI PLOŠČI NOČ ČAROVNIC PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR POHOD LAŠKO – ŠTORE IN OSNOVNA ŠOLA ŠTORE ŠMOHOR NASTOP UČENCEV DISLOCIRANEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE V CELJU SOBOTA 7. 11. 2015 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN ODHOD Z VLAKOM IZ Valter Jelen 040 515 099 ŠTOR OB 6. 10 Tjaša Centrih 03 780 21 10 TOREK KULTURNI DOM 10. 11. 2015 ŠTORE ob 17. uri Damjana Sevčnikar 041 358 707 Stane Ferenčak 041 903 567 POHOD CELJE – PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR VIPOTA – TOLSTI VRH ŠTORE – PEČOVNIŠKA KOČA – PEČOVJE SREDA 11. 11. 2015 PRED MERCATOR od 15. ure CENTROM NA LIPI dalje SOBOTA ZBOR PRED 14. 11. 2015 ŽELEZNIŠKO ob 9. uri POSTAJO CELJE Valter Jelen 040 515 099 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR OTROŠKI GLEDALIŠKI PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN ABONMA »ŠTORČEK« TD ŠTORE SOSEDA IN POL PETEK KULTURNI DOM 20. 11. 2015 ŠTORE ob 17. uri Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si MONOKOMEDIJA ŠPORTNO - KULTURNO DRUŠTVO MATJAŽ JAVŠNIK – »NASMEHNI SE« STRIPTIZ PETEK KULTURNI DOM 27. 11. 2015 ŠTORE ob 19. uri Robert Obrul 051 377 150 drustvonasmehnise@gmail.com ŠKD RUDAR PEČOVJE BARBARIN POHOD SOBOTA 5. 12. 2015 ob 8. uri PEČOVJE – TROBNI DOL Leonida Cmok 041 353 404 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE MIKLAVŽEVANJE NEDELJA 6. 12. 2015 PO OBČINI ŠTORE konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka 031 264 664 OSNOVNA ŠOLA ŠTORE NOVOLETNI BAZAR Z DOBRODELNIM KONCERTOM TOREK 8. 12. 2015 ob 18. uri KULTURNI DOM ŠTORE Mojca Rožman 031/874-736 ravnatelj@os-store.si GLASBENA ŠOLA CELJE DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE MARTINOVANJE – STOJNICA NA LIPI OTROŠKI GLEDALIŠKI OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR ABONMA »ŠTORČEK« PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN Božična predstava TD ŠTORE »BOŽIČNA SIMFONIJA« z obiskom Božička PETEK KULTURNI DOM 18. 12. 2015 ŠTORE ob 17. ur Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ZAKLJUČEK LETA ŠTORE SOBOTA MERCATOR LIPA 19. 12. 2015 Valter Jelen 040 515 099 Slavko TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, ŠTORSKO PEVSKO BOŽIČNI DOGODEK V DRUŠTVO »OSTI JAREJ« IN KUD LAŠKI VASI FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE SREDA 23. 12. 2015 LAŠKA VAS ob 17. uri turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ SOBOTA TEHARJE 26. 12. 2015 konjeniskodrustvostore@gmail.com Cvetka 031 264 664 PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV TRADICIONALNI KONCERT Z GOSTI (Uroš Perić in Štajerskih 7) TOREK KULTURNI DOM 29. 12. 2015 ŠTORE ob 18. uri Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK ČETRTEK ZBOR V PROSTORIH 31. 12. 2015 TD, UDARNIŠKA 10 opoldan turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 OKTOBER 2015 35 ŠTORSKI OBČAN OKTOBER 2015