kutturno - politično glasilo-
„HHMMERLE"
blago za obleko, eno- in večbarvno, 22.— Blago za zastore z velikimi rolami, dvojno široko, 125 cm	S2.50
Zefir, kariran, razni vzord _	17.90
blago za posteljnino, dvojna široko 125 cm	22.80
F. KOSCHIER
Celovec-Klagenfurt, St. Ruprecht, Kinoplatz 1
'«!/;<	• . r ,‘*,r
.»■4 •' • ••	•■J*- <
svetovnih in domačih dogodkov

4. !!&£&» / števiSka 17
V Celovcu, dne 24. aprila 1952
Cena 1 šiling
SLSS SSL V ospredju: Vprašanje Nemtije
Posameznika tarejo gospodarske skrbi država jc v veliki finančni stiski.
Tik pred božičnimi prazniki je dunajski parlament odobril državni proračun v višini 20 milijard šilingov. Z neverjetno iglico so spravili postavko za postavko skozi parlamentarno malino. Vsakomur pa je moralo biti že tedaj jasno, da ogromni primanjkljaj pri državni železnici prekomerno obremenjuje vse državno gospodarno. Gradbenih načrtov v velikem obsegu je bilo kar polno predvidenih, čeprav le ni bilo nobene gotovosti, kje dobiti za vse to potreben denar.
Takoj je sledila vladna kriza in ravno m predstoječa vladna kriza je izzvala naglico pri obravnavanju državnega proračuna. V gospodarskih ministrstvih je prišlo
Že v zadnji številki „Našega tednika” smo poročali, da je vlada Sovjetske zveze odgovorila na odgovor, ki so ga dale vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije na spomenico Sovjetske zveze zaradi mirovne pogodbe z Nemčijo. V tem odgovoru Sovjetska zveza ponovno poudarja važnost vzpostavitve enotne vlade za vso Nemčijo in pa neizpremenljivost sedanjih vzhodnih mej Nemčije ob Odri in Nisi. — Na ta odgovor Sovjetske zveze zapadne velesile le niso odgovorile, pač pa se v Londonu posvetujejo zastopniki vseh treh za-padnih velesil, kako naj bi bil ta odgovor sestavljen.
Medtem pa se zapadno-nemški kancler Adenauer razgovarja z visokimi komisarji
do bistvenih sprememb in to v finančnem zapadnih sil v Nemčjii o nadomestitvi se
iu trgovskem ministrstvu.
Novi finančni minister je že ob nastopu svojega mesta takoj poudaril svojo prvo 7ahteyo po resnični varčnosti z državnim denarjem in postavil načelo, da nikjer ni mogoče več denarja izdati, kakor ga človek ’ma, ali pa morajo pognati državni stroj, ki bi tiskal nove bankovce. Tej zadnji možnosti se je finančni minister odločno uprl in pričel črtati nameravane izdatke. Pri teni se je izkazalo, da primanjkuje za dve in pol milijardi denarja oziroma kritja v državnem proračunu.
Nadaljnja zahteva finančnega ministrstva je bila, da je treba denar uporabiti tam, kjer je pričakovati v najkrajšem času donosa ali za domači trg ali pa za izvoz. To bi praktično pomenilo, da zahteva finančni minister, da mora v gospodarstvu denar hitreje krožiti in s tem preprečiti grozečo brezposelnost. Temu načrtu so se uprli socialisti kot druga vladna stranka. Oni so zahtevali, da je treba gradbene načrte, ki m tičejo železnice in drugih podržavljenih podjetij, izvajati v vsem obsegu, kakor je to predvideno v državnem proračunu.
Pristojni minister, inž. Waldbrunner, je dolžil finančnega ministra Kamitza, da noče dati potrebnega denarja na razpolago in s tem povzroča brezposelnost. Minister Kamitz pa je poudarjal, da ne more dati denarja, ker ga nima.
Pri tem položaju je potovanje vicekanc-^rja Scharfa po Ameriki in to na povabilo ^mošn j ih delavskih organizacij, izzvalo Hove zaostritve. Vicekancltfr je v svojih go-vorih v Ameriki pretil z veliko brezposelnostjo v Avstriji, ki bi utegnila postati nemarnost za politični mir v državi. V Avstriji sami pa se jc napetost vedno bolj stopnje-'ala, dokler se vicekancler ni vrnil domov in izjavil, da ni potoval kot državnik, mar-več pot predstavnik socialistične stranke. &oj med koalicijskima strankama pa se je nadaljeval približno tako, kakor se kregajo v družini, kjer ni denarja.
Že ob priliki potovanja vicekanclerja scharfa po Ameriki smo opazili, da med 'icekanclerjem Scharfom in ameriškim državnim predsednikom Trumanom ni prišlo do nobenega stika.
V zadnjih dneh pa sc je ta položaj še Mj razjasnil. Predstavniki Amerike so jas-no povedali, da Avstrija nc more preje la-čunati z novo ameriško pomočjo, predno ni reda v državnem proračunu. T p s{j Pia' mi, da sme finančni minister Kamitz izdati ie toliko denarja, kolikor ga ima, ali z drugimi besedami: treba bo velike sledljivosti 2 državnim denarjem. Marsikateri načrt, predvsem gradbeni načrt, bo splaval po 'odi, ker pač ni denarja, oziroma bodo morali denar porabiti na drugih mestih.
Kmetje terjajo za žito in za mleko povišanje cen. Kakor hitro pa bi tako povišanje prevalili na konzumenta, bi začele rasti tudi cene drugim izdelkom in nova tekma med cenami in plačami bi bila zopet na dnevnem redu.
Sedanji finančni minister namerava ugo-
danjega zasedbenega statuta s takoimeno* vano generalno pogodbo. Ta pogodba bi bila že zelo podobna mirovni pogodbi, in naj bi bila podpisana po nekaterih poročilih v drugi polovici meseca maja v Bonnu ali pa v Haagu na Nizozemskem.
Že pred tedni jc povzročilo imenovanje francoskega poslanika za Posarje veliko razburjenje v Nemčiji. Takrat pa se je zadeva pomirila z izjavo kanclerja Adenauerja in z izjavo francoskega zunanjega ministra Schumana. Sedaj pa so nemški socialisti ponovno zahtevali, naj bi v zapadnonemški poslanski zbornici razpravljali o posarskem vprašanju. Socialisti zahtevajo, naj bi poslanska zbornica obsodila ločitev Posarja od Nemčije in naj bi sklenila, da nc more Nemčija sodelovati z nobeno evropsko skupnostjo, ki ne upošteva dejstva, da je Posarje del Nemčije.
Ko se je kancler Adenauer obrnil zaradi tega za pojasnilo na francoskega zunanjega ministra Schumana, je ta odgovoril z daljšim pismom, katerega vsebina pa še ni znana. Prevladuje pa mnenje, da bo vsebina tega odgovora razočarala Nemce, ker Francija verjetno vztraja na tem, da je Posarje čim bolj samostojno v političnem oziru, v gospodarskem oziru pa naj bi bilo čim ožje povezano s Francijo.
Nova ameriška pomoč
Avstriji...
' V Združenih državah sc je mudil več tednov ameriški poslanik v Avstriji, Walter Donnelly, ki se je te dni vrnil na Dunaj. Na časnikarski konferenci je poročal o svojih posvetovanjih v \Vashingtonu. Omenil je, da se je predsednik Truman posebej zanimal za avstrijsko vprašanje in je izrazil upanje, da bo končno le prišlo do avstrijske državne pogodbe.
Nadalje se je poslanik Donnell/ razgo-varjal z zunanjim ministrom Achesonom in upraviteljem za gospodarsko pomoč, Harrimanom, zaradi pomoči Avstriji v znesku 86 milijonov dolarjev. Zaradi priznanja te pomoči bo odpotoval Donnelly meseca maja spet v Združene države, ki bodo poizkusile vse, da »izboljšajo gospodarsko stanje Avstrije”,
fn Jugoslaviji
' V Washingtonu se razgovarja jo zastopniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije zaradi izdelave novega načrta za
novo pomoč Jugoslaviji. Ni še znano, v kakšnem obsegu in v kakšni obliki naj bi imenovane države nudile novo pomoč. Splošno pa mislijo, da bi bila ta pomoč Jugoslaviji na razpolago od 1. julija dalje in da bi znašala okrog 100 milijonov dolarjev
Kakor je znano, je v preteklem letu dobila Jugoslavija razne pomoči v materialu , in gotovini v skupni vrednosti 120 milijonov dolarjev.
Zvezni kancler ing. dr. Figi je na seji ministrskega sveta sporočil, da bodo britanske pomožne vojaške edinice, ki so bile doslej v Beljaku, premeščene v kratkem v Celovec.
V puščavi Nevada v Združenih državah so povzročili doslej najsilnejšo eksplozijo atomske bombe. Okrog 10 sekund po eksploziji je velika žareča ognjena krogla visela nad planotami Nevade, nakar sc jc razpršila v gobam podoben oblak.
......
I	ŠT. RUPERT VABI	!
V nedeljo, dne 27. aprila t. 1. je zaključek kmetijsko-gospodinjskega tečaja v St. Rupertu pri Velikovcu.
Ob 8. uri je začetek razstave ročnih del in kuharskih izdelkov.
Popoldne ob pol 2. uri je prva prireditev v telovadnici »Narodne šole”. To prireditev ponovijo gojenke spet ob pol 4. uri. Dvorana je namreč premajhna, da bi mogla sprejeti vse goste na enkrat.
Spored sklepne akademije:	.
1.	Pozdrav in posvetilo
2.	Zbor zapoje venček
3.	Govor
4.	Mladega dekleta nedolžna veselost in vesela brezskrbnost
5.	ljubezen slovenskega dekleta do kmečkega doma in materne besede
6.	Skrivnost srca: ljubezen
7.	Domovina, mili kraj
8.	Fant
9.	Verno dekle vse premore v Njem, ki ji daje moč
10.	Tujina vabi, a razočara
11.	Nhnav črez izaro...
Sodelujejo tamburaši
*
ST. JAKOB VABI
V nedeljo, dne 4. maja t. 1., bo zaključek kmetijsko-gospodinjskega tečaja pri šolskih sestrah v Št. Jakobu v Rožu.
Na razstavo ročnih del in kuharskih izdelkov ter na kulturno prireditev vabijo gojenke »Narodne šole” v Št. Jakobu.
iillllllHIIIIIIIIIIIIIIIMIinilllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllll
diti zahtevam kmetov s posebnimi premijami za žilo in mleko, seveda bi morala take premije zopet plačevati državna blagajna. Ta način subvencioniranja živil pa je v Avstriji že petkrat povzročil potrebo po urejevanju razmerja ir*d crn-:mi in plačami.
Velike upe stavijo avstrijski gospodarski krogi v potovanje kanclerja Figla v Ameriko, Anglijo in Francijo. V zvezi s tem potovanjem pričakujejo nove ameriške pomoči ali pa vsaj državnega posojila, o katerem jc v zadnjih dneh govoril g. finančni minister.
KRATKE VESTI
V Celovec je prispel novi italijanski konzul, Roberto Cerchione.
Meseca maja bo v Vrbi ob Vrbskem jezeru nadaljevanje razgovorov, ki so se začeli pred tedni na Bledu, o ureditvi čim boljše izrabe dravskih vodnih sil v Avstriji in Jugoslaviji.
Š potniškim letalom je prispelo v Gradec prejšnji petek šest jugoslovanskih potnikov, ki so prisilili pilota, da je iz Zagreba namesto v Ljubljano letalo usmeril v Gradec. Potniki-begunci se nameravajo izseliti v Kanado.
Zvezno ministrstvo za pouk je razrešilo službe graškega univerzitetnega profesorja dr. Heinricha Brandweiner-ja, ki se je udeležil potovanja komunističnih juristov na Korejo. Tam so ti juristi »ugotovili”, da so ameriška letala metala bakterije kuge in kolere na Severno Korejo.
Predsednik Truman je podpisal japonsko mirovno pogodbo in pa pacifiško varnostno pogodbo z Avstralijo, Novo Zelandsko, Japonsko in Filipini.
Po šestletnem pregnanstvu se je po posrečeni krvavi revoluciji vrnil v glavno mesto južno-ameriške republike Bolivije, v La Paz, bivši pravilno izvoljeni predsednik dr. Viktor Paz Estensoro. Ob svojem prihodu je obljubil, da bo nova vlada uredila vprašanje delavskih razmer v rudnikih bakra in kositra, ki so glavno bogastvo Bolivije.
Predsednik Truman je v posebni izjavi naglasil, da mora, svobodni svet nadaljevati z. izvedbo obrambnega načrta, dokler »Kremelj z dejanji ne dokaže, da je opustil svoje napadalne »fkčrte.
V	Panmundžonu še vedno nadaljujejo s sejami zaradi premirja na Koreji. Seje pa so vedno krajše in brez uspeha. Po prvotnih večurnih sejali, trajajo danes seje še nekaj minut ali tudi samo 20 sekund, ko določijo samo čas za novo sejo.
Današnje število prebivalstva vsega sveta cenijo na 2.4 milijarde. Od tega števila je v Aziji (brez Sovjetske zveze) 1.272 milijonov, v Evropi 396. mil., v Severni Ameriki 111.4 mil., v Afriki 198 mil., v Oceaniji 12.9 mil. in v Sovjetski zvezi 193 mil.
Sodišče v Pragi je obsodilo na smrt štiri, v dosmrtno ječo enega in na daljše zaporne kazni do 25 let devet obtožencev zaradi krivde ponarejanja živilskih nakaznic.
V	Indiji je popolnoma zgorelo naselje Daloopur. Ogenj je uničil 200 hiš, 23 ljudi je zgorelo, 3000 ljudi j c brez strehe.
Pri mestu Los Angeles v Združenih državah jc zadelo potniško letalo v skalnato goro, se razbilo in treščilo v globino. Vsled nesreče je izgubilo življenje 28 potnikov.
Randolph Churchill o Trstu
Znano je, da je bil sin britanskega ministrskega predsednika, Randolph Churchill, med vojno dalje časa v Titovem glavnem stanh v bosenskih in hercegovskih gozdovih. Takrat so gotovo tudi njegova poročila v precejšnji meri vplivala na to, da so se zavezniki odločili za podpiranje Tita in da niso več nudili pomoči Mihajloviču. Sedaj je Randolph Churchill dopisnik velikega angleškega konservativnega lista ; „Daily Telegraph” v Trstu.
Kakor poroča uradni jugoslovanski poji ločevalni urad Tanjug, sc je razgovarjal = poročevalec Tanjuga z Randolphom Chur-j chilloni, ki je glede Trsta izjavil sledeče: j »Velika Britanija ne bo nikoli poizkušala rešiti vprašanja jugoslovanskega območja Svobodnega tržaškega ozemlja brez Jugoslavije in za hrbtom svojega jugoslovanskega zaveznika. Najboljšo rešitev tržaškega vprašanja bi bilo mogoče doseči v neposrednih itaiijansko-jugoslovanskih pogajanjih. Trst pa bi moral postati osrednje pristani-
V V »»
sce.	#
Politični teden
Po svetu...
Kljub po pomenu tlalekosežnim notam sovjetske in /apadnih vlad je politična konstelacija Nemčije ostala pri starem. Kakor je za Nemce mikavno slišati melodije o vzpostavitvi enotne, neodvisne države z lastno armado, vendar ti predlogi med Nemci na zapadu niso prinesli pričakovanega propagandnega učinka. Seveda predvsem zapadne sile niso mogle biti navdušene nad sovjetskim predlogom. Z uresničitvijo sovjetskega predloga bi bil malone na glavo postavljen ves sistem Atlantske zveze. Predlogi sovjetske vlade so računali tudi na čustva Francozov, ki bi seveda raje videli nemške vojake šele čez nekaj let kot pa že jutri. Predlog Sovjetske zveze pa je na teži še več izgubil, ko je svet presenetila novica, da
Anglija jamči s svojo armado za države zapadne Evrope, ki trenutno postavljajo na noge svojo oborožitev.
Oddahnili so se številni, do zdaj upravičeni pesimisti, ki so se bali, da bo tudi Churchillova vlada ostala pri začetni rezerviranosti do evropskega obrambnega načrta. V slučaju napada na Zapadno Evropo bi torej angleške vojaške sile takoj stopile na stran napadenega. Za slučaj pa — kar se Francozi boje — da bi Nemčija utegnila obrniti orožje proti kaki drugi državi, zaveznici Atlantske zveze, snujejo v Londonu dodatno jamstvo za prizadete države.
V zapadno-evropske države pa prihajajo pošiljke ameriškega vojaškega materiala v okviru določil Atlantske zveze. Tako je nedavno tudi Kopenhagen, glavno mesto Danske, sprejel pošiljko ameriških lovskih letal na raketni pogon.
FRANCO IN ARABSKI SVET Španski diktator, general Franco, je postal zadnje”čase zelo aktiven. Po sestanku s portugalskim državnim poglavarjem Sala-zarjem, se zdaj Francov zunanji minister Artajo pripravlja na politično potovanje po severno-afriških arabskih državah.
Na sestanku v Lizboni sta španski in portugalski ministrski predsednik sklenila vojaško zvezo. Ta dogodek tolmačijo zapadni krogi tako, da bo s tem Španiji po ovinkih omogočeno priti v .Atlantsko zvezo. Ko je
jo samostojnost, je ta politična gesta prinesla Francu nekaj simpatij Amerikancev in nekaj godrnjanja pri Francozih. Artajo pojde pa tudi v Kairo — obisk, ki bo predvsem Angleže zanimal. Francozi so sicer s Tunisom prišli nekako ob politični podpori Amerike in Anglije še dokaj srečno iz nevarnega položaja. Kljub temu, da je novemu ministrskemu predsedniku Baccou-che-u uspelo sestaviti Francozom prijazno vlado, je položaj ostal napet, ker jc nacionalistična opozicija še nadalje močna, bivši člani odstavljene vlade, ki so pobegnili v inozemstvo, pa skušajo od tam organizirati uporniško gibanje v "luneziji. Francozi pač morejo v toliko biti pomirjeni, ker jim vsaj v UNO glede Tunisa ne grozi nevarnost. Varnostni svet je namreč odklonil predlog arabskih držav o postavitvi tuniškega vprašanja na dnevni red.
... in pri nas v Avstriji
Sicer pravijo nekateri — zlasti takrat, kadar hočejo prikriti svoje politične namene — da gospodarstvo nima in ne sme imeti nobene zveze s politiko, vendar pa nam vsakdanje življenje kaže nekaj drugega. Pove nam namreč to, da je danes gospodarsko — in tudi prosvetno življenje — tako prepojeno in prepleteno z vsem javnim življenjem, da tega ni mogoče popolnoma ločiti od političnega življenja. Kdor trdi nekaj nasprotnega, ne pozna ali noče poznati toka življenja ali pa namerno potvarja resnico.
To doživljamo v prav nazorni obliki danes v Avstriji, ko še vedno ni končan spor zaradi uporabe javnega denarja. Ta spor se vedno bolj širi in že prehaja preko avstrijskih mej. To vprašanje — ki jc samo na sebi izrazito gospodarsko vprašanje - pa tudi vedno bolj globoko reže v politično življenje. V zvezi s tem vprašanjem so nastala naenkrat še nova vprašanja. To je predvsem vprašanje dolgov avstrijskih državnih železnic, ki so napravile pri raznih zasebnih podjetjih v preteklem letu dolgov za 500 milijonov šilingov, teh finančnih zneskov za razne dobave pa ne morejo plačati. Sedaj je obljubil finančni minister, da bo poizkušal najti denar za plačahje teh dolgov. Ako ne bi bilo mogoče drugače, bodo plačali te dolgove tako, da ona pod-
plačala davkov. Istočasno pa je finančni minister zatrdil, da v bodoče tako gospodarstvo ne bo več dopustno, da bi se državne železnice zadolževale, ne bi pa imele možnosti dolgov plačevati. Bo pač treba manj investirati.
Tudi minister za trgovino je izjavil, da bo v bodoče treba drugače gospodariti. Izdati bomo smeli samo toliko, kakor pa bomo imeli dohodkov in ne več. Že od leta 1947 pa so izdatki v državnem gospodarstvu večji kakor dohodki in sedaj moramo te več — izdatke plačati. Tudi je po izjavi ministra za trgovino nepravilno, da je v zadnjih letih dobila od javnega denarja
podržavljena industrija 75 odstotkov, n sebna industrija pa samo 25 odst. Znano p je, da zaposluje podržavljena industriji okrog 100.000 delavcev, zasebna pa okro| 410.000 delavcev.
Ugotovljena je krivda zaradi železniški nesreče dne 11. aprila t. 1. na kolodvoru Miirzzuschlag-u, ko je iztiril tovorni vlak z 49 naloženimi vagoni in je stvarna škodi ogromna. Nesrečo so zakrivili vsled malo marnosti železniški uslužbenci na postaj Semmering.
V mesecu marcu letos so narastli življenj ski stroški v Celovcu po podatkih korošk« deželne vlade za 1 odst. napram prejšnje mu mesecu. Ako so bili življenjski stroški meseca aprila 1915. leta 100 šilingov, so meseca aprila letos ti stroški 944. 87 šil.
Italije - nikdar večl
Na velikonočni ponedeljek, dne 14. t. m., so se zbrale ogromne množice tržaških Slovencev na Bazoviški planoti pri Trstu ob spomeniku, kjer so fašisti pred 22 leti ustrelil šitiri slovenske borce za svobodo in narodne pravice tržaških Slovencev. Na tem taboru so Slovenci različne politične usmerjenosti in različnih svetovnih naziranj enotno izrazili zahtevo po ohranitvi in utrditvi samostojnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. Ves tabor pa je izzvenel v eni sami zahtevi in eni sami želji vseh Slovencev: „Na tem ozemlju nikoli več Italije!”
Tabor v Bazovici je pokazal, da nobeden zaveden Slovenec ne mara nikdar več povratka Italije v te kraje, pa naj prihaja pod katerokoli zastavo in krinko.
Na zborovanju so govorili govorniki vseh štirih slovenskih strank, ki so enotno nastopile na tem taboru. V imenu skupine neodvisnih Slovencev je govoril dr. France Tončič, v imenu Slovenske krščansko-so-cialne zveze dr. Engelbert Besednjak, v
imenu Slovenske demokratske zveze dr. Branko Agneletto in v imenu Osvobodilne fronte slov. naroda dr. Jože Dekleva' Zborovalci so v silnem navdušenju sprejeli resolucijo na Varnostni svet organizacije združenih narodov, ter brzojavko slovenska predstavnika v tržaški delegaciji v Londonu.
V resoluciji na Varnostni svet je med drugim rečeno:
„Slovcnci britsko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja dvigajo svoj enodušni protest proti vsem naklepom, ki stremijo za tem, da bi sc uničilo Svobodno tržaško ozemlje in bi se ti kraji zopet vrnili pod gospodarstvo Italije.
Opozarjamo Varnostni svet na njegovo dolžnost ščititi celovitost in neodvisno** Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato mora Varnostni svet poskrbeti, da se izvedejo vse določbe mirovne pogodbe, zlasti in takoj pa tiste, ki zadevajo enakopravnost slove«' skega naroda na tem področju.”
Svobodno tržaško ozemlje
l-ranco španskemu Maroku podelil še več- jetja, katerim železnice dolgujejo, ne bodo
Novice iz Avstralije
St. Albam, začetkom marca 1952
Že precej časa je minilo, kar smo vam napisali nekaj novic za „Naš tednik”. Med tem nas je morila silna vročina. Sedaj ko je pa tu največja vročina minila in so ugaS' nili „bushlire-ji” (požari grmičevja in tra ve), ki so večinoma posledica neprevid nosti, zopet lažje dihamo. Zato se pa tud lažje pripravimo k pisanju in spet kaj na pišemo.
Veliki bushfire-ji (izg. bušfajer) so tu uničili velike površine zemlje. V severni Avstraliji je gotovo zgorelo en milijon aciov (en aere je 40.47 arov) travnikov in tamkajšnje prebivalstvo ima vsled tega silno škodo. Seveda pa tudi pokrajina Victo-rija (ki leži bolj na jugu Avstralije), katere glavno mesto je Melbourne, ni ostala nepoškodovana. Ogenj s severa je preskočil reko Murray, ki jc preko 45 metrov široka, in je zanetil silne požare v severnem delu pokrajine Victoria. Cele vasi so pri tem zgorele, saj pa je tudi potoval ogenj z brzino 60 milj na uro.
Prebivalci teh pokrajin imajo sicer velik strah pred ognjeni, toda ni mogoče pomagati. Trava je namreč v teh pokrajinah do meter visoka in je ne kosijo. Ta trava se nato poleti tako posuši, da jo včasih že razgrete črepinje, na katere sije vroče poletno sonce, zažgejo.
Mnogo se tukaj govori in mnogo pišejo časopisi, kako bi preprečili in čim bolj omejili „bush-fire*je”, vendar pa doslej še niso našli nobenega drugega sredstva kakor čim večjo previdnost.
Gotovo tudi pri vas veste, da je Avstralija raj zajcev. Na milijone in milijone jih je vsepovsod in vsako leto jih v gotovi dobi uničujejo. Toda kljub prizadevanju oblasti in tudi prebivalcev samih se zajci hitreje množijo kakor pa jih pobijajo.
Sedaj *so iznašli neko posebno sredstvo, imenovano „myxomatesis”. To sredstvo
vbrizgajo v telo ujetih zajcev, ki jih nato spet spustijo. Z označenim sredstvom pa so vbrizgali v telo zajca tudi nešteto število bakterij, ki napadejo nato in razkrajajo organizem zajca. Tako okužen zajec pogine v treh do štirih dneh in to navadno v bližini vode. Bolezen povzroča namreč silno žejo, oboleli zajci pijejo veliko vode, kar pa še pospeši njihov pogin. Poginuli zajci pa privabljajo vse vrste mrčesa in tako se ta bolezen prenaša na druge, zdrave zajce. Ljudem bakterije, ki povzročajo to bolezen, niso nevarne.
Tako uničevanje zajcev pa je proti volji kmetov, ker od poginulih zajcev ne morejo več koristno uporabiti kože. Pa še iz drugih razlogov so ljudje zelo nerazpoloženi proti takemu uničevanju zajcev. Pravijo namreč, da je tak način uničevanja zajcev nekulturen.
Zelo nas je zanimalo, ko smo brali, koliko snega je zapadlo pri vas in kakšni zameti so odrezali Beljak od drugih krajev in kako so plazovi v tolminskem okraju povzročili smrt preko 50 ljudi.
Moram Vam tudi sporočiti, da vse časopise prejemamo v redu, le zadnji so. prispeli nekoliko pozneje kakor običajno. Mohorjevih knjig pa še nismo prejeli in jih tudi že težko pričakujemo, bomo spet kaj zanimivega brali.
Se tole veselo vest moram sporočiti: Za Božič smo se vselili v svojo hišo. Po šestih letih taboriščnega življenja smo si zopet ustvarili lastni dom, po katerem smo tako hrepeneli. Spočetka je bilo res težko, toda z dobro voljo se premostijo vse težave in z združenimi močmi se da marsikaj napraviti. Delali smo trije in sedaj smo veseli, če pomislimo, da smo si v dveh letih toliko prihranili, da smo v svojem domu in da snu; neodvisni od drugih.
Pa naj bo za danes dovolj. Vse bralec „Našcga tednika” pozdravljajo
avstralski Slovenci
Po drugi svetovni vojni je po določilih italijanske mirovne pogodbe bilo izločeno mesto Trst z okoliškim ozemljem iz sestava italijanske države in je tako nastalo Svobodno tržaško ozemlje. To ima površino 73.859 ha.
Ker ni prišlo do sporazuma med velesilami zaradi imenovanja tržaškega guvernerja, je to ozemlje še danes deloma pod upravo anglo-ameriške in deloma jugoslovanske vojaške oblasti ter je razdeljeno to v dvoje območij, to je v območje (ali cono) „A” in v območje „B". Po podatkih anglo-ameriške vojaške uprave ima območje „A”, ki obsega tudi mesto Trst, 22.250 ha, jugoslovansko območje „B” pa 51.600 ha. V ozemeljsko manjšem območju „A” živi večji del prebivalstva, namreč 300.200, medtem ko je v območju „B” le 64.823 prebivalcev.
Po uradnih anglo-ameriških podatkih (objavljeni v knjigi „Handbook”) je v območju „A” 237.000 Italijanov in 63.000 Slovencev. Ta statistika pa se gotovo naslanja na italijanske podatke, ki so vedno zniževali število Slovencev v Trstu. Saj jc bilo po štetju iz leta 1910 na tem ozemlju približno 80.000 Slovencev in 127.000 Italijanov.
Na območju „B” je 64.823 prebivalce^ velika večina so Slovenci in Hrvati, le n? znatna manjšina je Italijanov.
Med Slovenci in Italijani na svobodne« tržaškem ozemlju ni mogoče začrtati ostr« narodnostne meje. Italijani so večinoma v Trstu in v manjših mestih območja „B”-Vendar pa je tudi v mestu Trstu samer« danes gotovo 60.000 Slovencev. Italijani s® krog in krog obdani od Slovencev in v ranici niso Italijani v mestu Trstu narodnostno povezani z Italijani v Italiji, ker *« vmes naseljeni Slovenci. Italijani na Svobodnem tržaškem ozemlju so v resnici narodnostni otok na narodnostno slovenskem ozemlju.
Oni del mesta Trsta, kjer imajo Italijani absolutno večino, zavzema le malo površino kakih 550 ha, medtem ko je površin? vsega Svobodnega tržaškega ozemlja 73.859 ha. In na tej mali površini v sredini mesta Trsta je bilo leta 1910 skupno 95.730 Italijanov ter še vedno 21.529 Slovencev. V predmestjih Trsta pa že znatno prevladujejo Slovenci in manjša naselja na območju „A” so popolnoma slovenska ali pa vsaj pretežno slovenska. Le kraj Milje ((Muggio) pri Trstu ima italijansko večino.
Ameriška pomoč tujini
Trije člani ameriške predstavniške zbornice, ki so v novembru in decembru lanskega leta obiskali razne evropske države, so izdali sedaj dodatno poročilo o uspe-hih ameriške pomoči v državah, ki so jih obiskali. Poročilo se tiče predvsem Avstrije, Italije, Jugoslavije in Španije.
Med drugim omenja poročilo ukrepe za enotnost Evrope in poudarja, da se skoraj vsi evropski državniki prav tako kot ameriški jasno zavedajo, da mora postati Evropa enotna. V zvezi s tem pravi poročilo: „Med tvornimi in hvalevrednimi napori za enotnost Evrope pozdravljamo Schuma-nov načrt in sedanja pogajanja ter spora zume Evropske federacije za ustanovitev evropske vojske. Obžalujemo, da nekatei države ovirajo pospešeno napredovanje n poti, ki vodi do evropske enotnosti in i’ zagotovitve njenega obstoja."
O Avstriji, Jugoslaviji, Italiji in Španiji navaja poročilo naslednje zaključke: Avstrija: Amerika bi morala še nadalje podpirati Avstrijo. Našo pomoč tej držav; je prištevati med najvažnejše činitelje, ki so
preprečili Sovjetski zvezi, da bi razširil* svoje nadzorstvo nad vso deželo.
Jugoslavija: Jugoslavijo je treba vzpodbujati k liberalnejšim notranjim ukrepom-Biti mora razmeroma varna in se more postopoma včlaniti v zahodno skupnost-Prepričani s/no, da bo naša nadaljnja pomoč v prid varnosti Združenih držav in Jugoslavije.
Italija: Italijani so za enotno Evropo-Za nadaljnjo ameriško pomoč, tako voj*; ško kot gospodarsko, namenjeno Italiji al’ katerikoli drugi državi, bi moral biti merodajen tudi prispevek dotične države, k vzajemni varnosti in smotrna uporaba denarja.
Španija: Pri sporazumu s Španijo ali ka-ero koli drugo državo bi bilo treba pouda-iti, da nikakor nočemo spravljati v nevar-lost svojih temeljnih demokratičnih načel-'panija lahko igra neprecenljivo važno dogo za varnost Združenih držav zaradi strateške in zemljepisne lege, ki ji daje nadzorstvo nad skrajnim zahodnim delom Sredozemlja in zaradi njene pripravljenosti, da sodeluje z Združenimi državami.
r/)c)d(jenska nedelja
Sredi Roža je znana romarska ceikev v Podgorjah. Ta cerkev je posvečena Mariji in že leta 1542 prvič omenjajo to romarsko cerkev. Sedanja farna cerkev je bila zgrajena leta 1690.
Leta 1882 je bila cerkev prekrita in letos je bila streha obnovljena. Z delom so pričeli na dan sv. Valentina, dne 14. februarja. Sedaj pa so dela v glavnem že končana. — Vsa dela so bila izvršena brez večjih priprav, samo z malenkostnimi odri, v
glavnem,le s pomočjo lestev in vrvi. V strahu in z velikim začudenjem smo opazovali tri brate tvrdke Otma-Sattledt iz Welsa v Gornji Avstriji, kako so delali visoko v zraku. Gibali so se tam gori na zvoniku varno, kakor da bi bili na trdnih tleh, četudi so bili v vedni smrtni nevarnosti.
Z velikim zanimanjem smo opazovali, ko so snemali zvezdo s stolpa in ko so pozneje nameščali jabolko. Prenovljena zvezda pa še čaka blagoslovitve. Ta bo v nedeljo, dne 27. aprila, na takozvano podgorsko nedeljo. Ob 9. uri bo blagoslovitev zvezde, katero bodo nato takoj pritrdlii na vrhu zvonika.
Stroški pri obnovi zvonika so znašali okrog 67.000 šil. Ako pa bi morali postavljati odre, bi se zvišali stroški vsaj še za 30.000 šilingov. Pa že za to vsoto so morali seči Podgorjani globoko v žep, kar pa so radi storili, saj so vedeli, da darujejo to vsoto podgorski Mariji.
Zanimivo je razmerje med cenami leta 1882 in danes. Takrat so znašali stroški za pozlatitev zvezde dobro tretjino stroškov za delo. Danes pa znašajo ti stroški samo eno sedmino. Ali je danes zlato cenejše ali pa je delo dražje, kakor pa je bilo leta 1882.
V nedeljo, dne 27. aprila, vabimo vse častilec podgorske Marije, da pribite k nji, da tam pomolijo, se ji zahvalijo in jo nato prosijo pomoči še v naprej. Obenem pa bodo mogli opazovati res veliko posebnost, ko bodo blagoslovljeno zvezdo pritrjevali v zračne višave. *
SOLSKI
Salzburger Nachrichten z dne 17. aprila t. I. prinašajo pod naslovom ..Trojezično šolstvo” članek o šolskih razmerah na Koroškem. Stara pesem o „vindišarski Šprahi” kot tretjem jeziku v deželi se v članku zopet pogreva.
Pisec članka pa je prezrl — hote ali nehote, — da imamo na vsaki nemški šoli (pa ne samo na Koroškem) tudi dva jezika in »icer nemški dialekt, katerega se otrok nauči doma in pismeni jezik, v katerega naj ga načrtno vodi šola. če bi namreč nemški otroci obvladali pismeno nemščino že doma, bi seve velik del dela v šoli sploh odpadel.
Vsi pa, ki imamo z mladino v šoli opravka, prav dobro vemo, da je tudi pri nemški mladini treba napornega dela in učenja, da se privadi pismeni nemščini.
Kar velia za nemški jezik, to velja v enaki meri tudi za vse kulturne jezike na svetu in zato seveda tudi za slov. jezik. Otroci pridejo 2 znanjem narečja v šolo.in šola ima nalogo, da postopoma vodi otroka k književnemu jeziku.
POUK
Vsak, ki pa bi hotel trditi, da je med slovenskimi narečji in pismeno slovenščino večja razlika, kakor med nemškimi narečji in pismeno nemščino, pa ali zavestno trdi nekaj napačnega ali pa sam ne zna slovenski, da bi mogel to vprašanje presoditi.
Par strokovnih besedi v slovenskem narečju, ki jih uporabljamo iz nemščine, na stvari ne spremeni nič, ker se tudi te besede pokoravajo slovenski slovnici.
(n. jm cajt, nimam cajta in nimam časa, šribajo ali pišejo, sicer pa tudi nemški schreiben ni nemškega, marveč latinskega izvora seribere).
V Barcelono na kongres...
K Evharističnemu kongresu v Barcelono je namenjena majhna skupina Slovencev. Prav bi bilo, ko bi se tej skupini še kdo pridružil. Saj bi se edino na tak način moglo prirediti, oziroma organizirati primerno družbo, ki bi ji razne oblasti omogočile tako potna dovoljenja, kakor tudi mero-
dajni krogi razne popuste pri prevozu in tako dalje.
Predvideno je potovanje iz Koroške z železnico do Genove, od Genove do Barcelone pa z ladjo. Koliko bi bili potni stroški, je trenutno še težko jrovedati. Za slučaj pa, da se bo še skupini pridružilo vsaj kakšnih pet romarjev, bomo potne stroške sporočili
tistim, ki se bodo skupini pridružili, takoj kakor hitro bodo javili svojo udeležbo. Ker je čas silno kratek, zato naj zainteresirani sporoče tekom nekaj dni svojo resno udeležbo z osebnimi podatki kakor jih imajo v identitetni izkaznici. Sporočilo je poslati na uredništvo „Našega tednika”, Viktringer Ring 26, Celovec.
Pesem o poti
K sosedu prve si vezi strnila, ko si je človek dom postavil; iz trnja,, skale si se porodila, prijateljstva mejnike si učila.
Hitela dalje... ves si svet objela, da sosed pri prijatelju vsa občudoval bi dobra dela in da se spoštovati bi začela.
A .našel tebe tudi je Mefisto ter prišel k dobremu sosedu — sejal sovraštvo, kalil vest je čisto, prerokoval: dobrota — zlo je isto.
Umirati ljubezen je na tebi začela, miroljubna, dobra pot! Prijatelju ... sosedu ... in še sebi zaupal človek več ni odsihdob ...
Zdaj nema vodiš v solzni tej dolini prepir in strah in smrt med nas, da še hitreje — ceste po ravnini raznašajo nemira glas! —
Zemljana vodiš trudno križem zemlje ter „quo vadiš?” vprašaš ga; in to vprašanje mir in srečo jemlje mu vedno, vedno krog sveta...
Valentin Polanšek
Dr. FRANCE UŠEN1ČNTK
V Ljubljani je v jutru, dne 16. aprila, umrl v 86. letu starosti prelat in univerzitetni profesor dr. France Ušeničnik. Umrli je bil prvi dekan teološke fakultete na univerzi v Ljubljani.
Do petka dopoldne je ležalo truplo pokojnega na mrtvaškem odru v Alojzijevi-šču, popoldne ob 15. dne 18. aprila pa je bil pogreb na Žalah iz kapelice sv. Nikolaja. -
Univerzitetni profesor dr. France Ušeničnik je znan po svojih temeljitih spisih, kakor so Pastoralno bogoslovje, Liturgika itd.
VABILO NA SKETOVO PROSLAVO
1 Dne 11. aprila letos je poteklo 40 let, odkar je v Celovcu umrl profesor dr. Jakob Šket. — Dne 2. majnika letos je stoletnica Sketovega rojstva.
Ti obletnici bomo proslavili v nedeljo, dne 18. majnika, popoldne s slavnostno akademijo v Celovcu v Kolpingheimu.
Na sporedu je med drugim petje kvarteta „Slavček” in prizori iz Spicarjeve Mi-klove Zale.
Vsi Slovenci iz Celovca in podeželja so na to prireditev prisrčno vabljeni.
Tečajnice kuharskega tečaja v Žitari vasi
Karel Mauser:
]m*ik
(3. nadaljevanje)
Peter je bil že doma. Rakarica je Lojzeta samo preletela s pogledom in koj odšla v kuhinjo.
»Sem te čakal," je nenadoma rekel Peter. »Potlej sem videl, da si ono vzel pod dežnik in sem šel naprej. Materi nisem nič povedal.”
Lojzetu so se zategnila usta.
»Misliš, da se matere bojim?”
»No, tako sem rekel,” je zinil Peter. »Materi bi nemara ne bilo prav in je koj prepir v hiši.”
In je obrisal usta z rokavom.
Lojze ni hotel nobene reči.
Popoldne je še kar naprej deževalo. Lojze je nekajkrat stopil pred bajto. Nikamor se ni videlo. Cesta skoz vas je bila prazna.
Legel je in se z rokami pod glavo zastrmel v leseni strop. Zunaj je kar rtaprej lilo.
Poznojesenski vetrovi so raznašali poslednje bukovo listje. Vrtinčilo se je, sc za trenutek usedlo, pa koj spet zletelo v zrak in počasi padalo proti kroparski strani. Otožna sivina z redkimi modrimi progami je obetala zgoden sneg.
Rakarjeva dva kar nista prišla iz dela. Les je čakal na sneg. Potočnik je vedel, da dolgo ne more več trajati.
Lojze je bil Židane volje. Rakarica se mu kar ni mogla načuditi. Peter ni vedel nič povedati. Mu je Lojze narontal, da mora molčati. Kadar bo čas, bo materi že sam povedal, kako in kaj.
Kakor je znala Rakarica zvohati vse vaške novice, Lojzetu le ni prišla do živega. Videla ga je sicer, da je včasih govoril / Rezo, toda dekle so že take, da se vtak-nejo v vsakega človeka. Da bi utegnilo bili za tistim go-
vorjenjem še kaj drugega, to Rakarici še na misel ni hodilo. Saj jima je že dovolj povedala. Obema, Petru in Lojzetu. Če se kdo misli ženiti, potlej naj se za bajto obriše. Je ne dobi. Bajto bo imel tisti, ki bo ostal sam. Do svoje smrti noče videti tuje ženske v hiši. In umreti še ne misli hitro.
Lojzetu je sicer veliko za bajto. Res ni kaj posebnega, bajta je pa le. Toda mati so še začuda trdni in če mislita z ženilom s Petrom odlašati do njene smrti, se znata tako postarati, da ne bosta nič več pričakala. In kdo se bo prvi ženil po materini smrti? Kdor se bo, tisti se bo za bajto obrisal. Da bodo mati napravili takšno neumnost v testamentu, o tem je Lojze prepričan. So trmasti, da jim težko najdeš par. Mlade nočejo k hiši in jo do svoje smrti ne bodo hoteli. So že taki. Na nekaj se usedejo in s tistega ne vstanejo več.
Kakor Lojze računa, materinim načrtom ne pride do konca. Peter je mevža in mečižev kakor pomladno vreme. Zna se materi docela podvreči. Prav lahko, da bo čakal do materine smrti in dobil bajto. Vprašanje je sedaj, koliko časa se mislijo mati držati. Saj jim Lojze ne želi smrti, Bog ne zadeni, računa pa vseeno, kako bi se znala stvar razonegaviti. Zdaj so mati v sedemdesetem letu. Lahko da žive še dvajset let. No, tedaj bo tudi njemu in Petru odzvonilo. Š petdesetimi leti se menda ne bosta ženila.
Kadar Lojze misli na Rezo, mu je bajta komaj kaj mar. Pa naj Peter sam sedi v njej. Se vesel bo nazadnje, da se bosta hotela k njemu preseliti. Zdaj je lahko, ko mati kuha. Kaj bo pa potlej? Naj sam kuha?
Lojze in Reza sta se kar nekam privadila. Sicer Lojze ne hodi k Prosenarju v hišo. Nalašč noče. K sreči je Rezina kamra na takem kraju, da se lahko skrivoma pride pod okno. Prav poleg kašče. Sicer so zdaj noči že mrzle in Lojze pride pod Rezino okno le mimogrede. Toliko, da nova ljubezan raste in da ne zastane. Včasih se Lojzu zazdi, da Rezine oči gledajo mimo njega. Tedaj Lojze ni za nobeno rabo. Včasih pa je Reza prijazna
in lovi Rakarjevega s svojimi živimi očmi. Seveda, dolgo ne more klepetati. Lojze ve, da je že mrzlo in Rezo pri oknu zebe. Saj bi ne vasoval pod oknom, da je ves teden doma. Tako pa v ponedeljek gre in se šele v soboto vrne. Komaj da se dobro vidita.
Rekla ni Reza še nobene take, da bi se Lojze mogel obesiti nanjo. Govori in se smeje, bara za to in ono, kadar pa pogovor prinese na ljubezen, se pa samo smeji. Smeji se pa tako, da Lojze ne ve, pri čem je.
Zavoljo šepavosti je nekoč sam dregnil. Pogledala ga je in zmignila z rameni.
»Ne moreš si pomagati, nisi sam kriv.”
Lojze je sicer pričakoval, da bo rekla še kakšno usmiljeno besedo, toda tudi s tem je bil zadovoljen. Vsaj odbila ga ni.
Zima je ljubezen malo zavrla. Lojze ni napletal pod okno. Le to je gledal, da sta se vsako nedeljo dobila na poti v cerkev. Tedaj mu je prvič prišlo na misel, da Reza nalašč noče reči odkrite besede. Vselej, kadar sta šla s kako drruščino, ga je Reza komaj imela kaj k mari. Govorila je z drugimi, se smejala, njega komaj pogledala. To ga je žgalo. Rad bi prišel na jasno. Bal se je namreč vrnitve jamniških fantov, če do tedaj, ko se fantje’vrnejo od vojakov, z Rezo še ne bo nič, se zna zgoditi, da bosta šla hitro vsaksebi. Marička je z Gregorjevim podrla in kakor je slišati, je Reza večkrat pri Grogorjevki v vasi. Da ne bo že vse napeljano, ko sc Nace vrne!
Prišli so lupi, ko je Lojz žgočo misel enostavno odbil. Zdela se mu je nemogoča. Toda včasih jo je le obrnil v glavi in tedaj se mu misel ni zdela tako neumna. Gro-gorjev ima bajto in mati komaj čaka, da pride mlada i k hijii. Taka, da bo njej všeč.
'' Kam naj pa on pripelje Rezo? Jo nima kam.
N To spoznanje, ki se mu je spočetka zdelo smešno, ga je'pričelo pekliti. Rezi bo bajta všeč. Na svojem bo.
(Nadaljevanje na 1. strani)
Zanimanje Amerike
za koroške Slovence
Pod gornjim naslovom jc izšel v »Ameriški domovini” v Clevelandu v Združenih državah v štev. 72 z dne II. aprila t. 1. članek, ki ga zaradi velike važnosti in zanimivosti prinašamo v celoti. — članek se glasi:
Politični interes Združenih držav ameriških obsega danes ves svet, to in onstran železne zavese. V enaki meri objema velike kakor tudi male narode odnosno države. Ameriška skrb danes ni, da sc ustavimo samo pri Evropi tostran železne zavese, Anglija, Francija in Italija, marveč v enaki meri mala Albanija in ne dosti večja Grčija in Avstrija, da ne govorimo o Turčiji, Jugoslaviji, Španiji in drugih evropskih državah.
Politični interes Združenih držav ameriških, obsega tudi Slovence, tako v Sloveniji kakor tudi v njenem današnjem zamejstvu. V tem sklopu ni zanje važno samo slovensko tržaško ozemlje, marveč zlasti tudi koroška Slovenija. To vedo, odnosno bolj pravilno, to že tudi čutijo avstrijski Nemci dasi si še ne morejo prav predstavljati, kako je moglo do tega priti.
Politični interes Združenih držav ameriških za koroške Slovence se je izraziteje začel od znanega Reberjevega slučaja pred dobrima dvema letoma. Takrat so hoteli kor. Slovenci sami razložiti Mr. Reberju, namestniku zunanjega ministra ZDA, ki zastopa ZDA v londonski komisiji za sestavo državne pogodbe z Avstrijo, svoj dejanski položaj. Koroški nemški uradni ljudje pa so takrat s pomočjo uradnega Dunaja preprečili stik koroških Slovencev z Mr. Re-berjem. To je bila ena izmed najhujših političnih napak, ki jo je zagrešila današnja Avstrija nasproti Združenim državam ameriškim.
Preden pa spregovorimo o zanimanju Združenh držav ameriških za koroške Slovence, hočemo omeniti še par drugih zanimivih stvari, ki se tudi tega tičejo. Ameriški strokovni ljudje za Avstrijo odnosno za Koroško Slovenijo so z vidnim zadoščenjem sprejeli članek „Die Kaerntner Prage” (Koroško vprašanje), ki je izšel v reviji „Die oesterreichische Nation” (Avstrijski narod), 1. IV., zv. 1. (jan.-feb.). 1952, v katerem je prikazan položaj koroških Slovencev sicer močno zgoščeno, vendar v bistvu čisto stvarno. Nasprotno pa moramo posedati, da gredo isti ameriški strokovni ljudje z znanim ameriškim nasmehom preko prigodnih člankov, ki jih bero od časa do časa o koroških Slovencih v »Salzburger Nachrichten" in o katerih vedo, da so namenoma prav za nje napisani.
Tisto torej, na katero bi danes radi posebej opozorili bralce našega lista, pa je primer s slovenskimi vlogami v različnih
dunajskih ministrstvih in pri deležni vladi v Celovcu. Med temi vlogami nekatere že par let in več čakajo na svojo rešitev, dasi gre za bitne slovenske koristi. Kaj terjajo koroški Slovenci od Avstrije, je danes, lahko rečemo, splošno znano tudi preko avstrijskih meja. Gre tu zlasti za ustanovitev narodnostne komisije pri osrednji vladi na Dunaju odnosno za slovenski referat pri deželni vladi v Celovcu, dalje gre za zahtevo po priznanju slovenščine kot nemščini enakopravnega jezika v deželi, dalje za ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča, za ustanovitev kmetijske gospodarske šole itd itd.
Kakor smo zvedeli, se je pred nedavnim časom neki ameriški človek iz samega zunanjega ministrstva zanimal, kako je s temi vlogami. Sedaj pa, dragi rojaki, poslušajte, kaj je prišlo na dan. Teh vlog ni bilo ne na Dunaju ne v Celovcu. Izginile so kratko malo. In to prav vse vloge, ki jih ni malo, saj so bili koroški Slovenci tako nesramni, da se izrazimo po avstrijsko, da so rešitve nekaterih svojih vlog terjali vsako četrtletje. Ameriški človek je bil posebno radoveden, kaj je z vlogo za slovensko gimnazijo, ki teče že skoro tri leta. Toda teh aktov na Dunaju niso mogli najti in jih niso mogli. Ministrstvo se je nato obrnilo na deželni šolski svet v Celovcu odnosno na koroško deželno vlado, pa tozadevni akti so tudi tam izginili. Kaj je ameriški radovednež sporočil svojemu šefu, nam sicer ni znano, biti pa je moralo gotovo zanimivo.
Primer namestnika ameriškega zunanjega ministra Mr. Reberja ob njegovem obisku pred dvema letoma na Koroškem in pa sedanja „kraja” vlog Narodnega sveta koroških Slovencev v dunajskih ministrstvih in pri koroški deželni vladi kaj nazorno prikazujeta politično moralo se-
danjih avstrijskih uradnih krogov nasproti slovenski manjšini v državi. Edini avstrijski mož iz zadnjega časa večjega političnega formata je bil rajnki državni predsednik dr. Renner. Ta je dobro spoznal usodnost pravične rešitve slovenskega manjšinskega vprašanja v Avstriji. Iskreno je želel, da bi bilo rešeno pošteno, trdno prepričan, da je to v največjo korist Avstrije same. Toda mali možje na visokih položajih v dunajskih uradih so s pomočjo Celovca vse storili, da se njegova tozadevna volja ni izpolnila. Mož velike politične izkušnje, kakor je dr. Renner gotovo bil, je dobro vedel, da je pravica najtrdnejši temelj vsake države, njegovi pritlikavi nasledniki pa z omenjenimi dejanji izpričujejo, da se ne skladajo s tem mnenjem.
Vse to se zdi človeku komaj verjetno. Pa nam zatrjujejo, da je vendar le res. Ne zanima nas, kako se bo skušala Avstrija iz tega izmazati. Rečemo samo, da se tega oprati ne da! Bolj nas zanima, ne to že vemo, kakšna je ameriška sodba o tem. Vse prej kot častna za Avstrijo.
Po tem, kar se je zgodilo Reberju in sedaj s slovenskimi akti, vemo, da bo prihodnje ameriško zanimanje za koroške Slovence še večje. In tega se veselimo.
Tako torej članek v »Ameriški domovini”. K temu bi dostavili samo, da se čudimo, kako so v Ameriki dobro poučeni o stvareh, o katerih niti na Koroškem ničesar ne vemo.
Doslej nam namreč še ni bilo znano, da se je zunanje ministrstvo Združenih držav zanimalo za usodo spisov, s katerimi zahtevajo Slovenci svoje pravice in kateri spisi se na neki skrivnosten način izgubijo ali že pri deželni vladi v Celovcu ali pa pri ministrstvih na Dunaju. — Amerikancem bomo zelo hvaležni, če se bodo še v naprej zanimali za usodo teh spisov, saj bodo s tem tudi mnogo doprinesli do pomirjenja in do znosnejšega sožitja med narodi v tem tako važnem delu Evrope tik ob železnem zastoru.
Clevelandsko pismo
Velika noč, 1952
Slovenci fare sv. Vida v Clevelandu smo dobili izredno velikonočno darilo. Tik pred prazniki je naš gospod nadškof dr. Edtvard F. Hober imenoval za župnika pri sv. Vidu g. Alojzija Baznika, dosedanjega kaplana pri sv. Lovrencu v Clevelandu, ki je tako postal naslednik nedavno umrlega g. msgr. Jerneja Ponikvarja.
Novi naš gospod župnik je bil rojen tu v Ameriki. In prav po zaslugi rajnkega g. Ponikvarja je v veliki meri postal duhovnik. Med zadnjo vojsko je bil vojni kurat pri ameriški armadi v Italiji. Tu je bil prvi, ki se je izmed naših ameriških rojakov z
- vso ljubeznijo zavzel za slovenske begunce. Storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da jim olajša položaj. Obiskal je vsa taborišča v Italiji, o katerih je zvedel, da so v njih slovenski rojaki. Povsod se je kratko pomudil, poizvedel, kaj je najbolj nujno, nato pa se je lotil dela. Med prav posebne svoje dobrotnike pa ga šteje slovenska bogoslovna fakuketa, ki je bila v tem času v Pragli pri Padovi. Zasluga g. Baznika je v veliki meri, da je z ameriško podporo omogočil slovenskim bogoslovcem beguncem nadaljevanje.študij in njihov srečen zaključek. Podružnica Lige katoliških ameriških Slovencev v Clevelandu je g. Baz-
niku v zahvalo posvetila svojo lansko zim sko prireditev (30. dec. 1951).
Danes je postal nekdanji vojni kurat J Baznik župnik največje slovenske župnije Ameriki. Hudo delo ga čaka. Sicer im krasno cerkev in šolo, toda skrb za duhov no dobrobit svojih župljanov, v prvi vrst mladine, bo tista velika skrb, ki kakor vsi druge slovenske ameriške župnike teži da nes v prvi vrsti tudi slovenske clevelandski župnike. V svoji gorečnosti bo novi g. žuf> nik to svojo nalogo gotovo v polni meri iz polnil s pomočjo svojega nebeškega Uče nika, o katerem ve, da je njegova najmoc nejša opora.
V tej zvezi še kratko poročilo o pogrebu nedavno umrlega g. msgr. J. Ponikvarja Pogrebno sv. mašo je za rajnkega opravi sam clevelandski nadškof. Udeležilo se jt je nad 100 duhovnikov in na tisoče verni kov. Nadškofu so asistirali sami slovenski duhovniki iz župnije sv. Vida, ki so v prvi vrsti s podporo rajnkega postali duhovniki, med njimi tudi sedaj imenovani novi šentj viški g. župnik Al. Baznik. Od rajnkega gospoda monsignorja se je v slovenščini poslovil s prižnice msgr. g. Ivan J. Oman,! župnik na fari sv. Lovrenca v Cl., nekdanji Ponikvarjev kaplan pri sv. Vidu. Iz prezbiterija pa je o rajnkem v angleščini spregovoril lepo besedo sam g. nadškof. Na koru je pel zbor bogoslovcev clevelandske nadškofije, ki ga je dirigiral ravnatelj tukajšnjega škofijskega doma duhovnih vaj msgr. Francis P. Johns. Pred cerkvijo je paradna četa policijske konjenice postavila častno stražo. Pogreb je bil naravnost knežji. Tako v svobodni Ameriki pokopavajo danes katoliške duhovnike.
Prazne želje
Takole sem sklepal, ko bil sem še mlad, da dvignem nekoč se v višino, nad zemeljske sence na beli oblak in gori zgradim si graščino.
Iz čistega stekla od vrha do tal, na oknih svilene zavese; po vrtu okoli sem palme sadil in žlahtno dišeče ciprese.
Po tleh se je zlivalo pristno zlato, na stropih so zvezde migljale; v naj lepšo dvorano sem luno pripel, kjer gorske so vile plesale.
Pečene golobčke užival sem tam in druga okusna jedila. —
»Pogrni se, mizical” sem ji dejal in že se je kar zašibila.
Se to mi tedaj je dejala norost, da pride oblak mi naproti. —
Zaman sem ga čakal vso ljubo mladost, postaral sem se brez peroti.
Limbarski
In povrh vsega Grogorjev ni šepast. Nemara bi se ga Reza koj oprijela.
Ko bi skušal vendarle prepričati mater, da brez mlade pri bajti ne bo šlo dolgo. Pa se je koj premislil. Zdaj mati zavoljo Reze še nič ne sumijo.
Lojz je poskusil s Petrom.
Ravno sta spuščala debla po drči. Peter je s cepinom naravnal hlod, ko je butnilo iz Lojza:
»Kaj bi mati rekli, ko bi jim povedal, da imam z Rezo nekaj napeljanega?"
Peter je spustil hlod po drči, potlej pa bedasto zastrmel v brata.
„1, sam veš. Branili bodo. Oženiš sc pa lahko.”
»Mislim takole,” je bil prijazen Lpjz. »Ti se nemara ne boš ženil. Ko bi morda še midva z Rezo počasi prišla v bajto. Saj mati bi sc nemara unesli. In če bi še ti kakšno rekel, bi se. Prav gotovo.”
Peter je slonel na cepinu in mežikal v brata.
»To ne,” je rekel čudno težko. „Ce se ne bom oženil, bo bajta moja. In če se tudi ti ne boš, bo bajta obeh.
Lojz se jc ugriznil v ustnico. Računal je, da bo Peter bolj mehak. Pa jc le videti, da se z obema rokama oklepa bajte.
Vendar je še poskusil. Kam naj se pa Peter zaleti? Se nima kam.
»V napoto bi ti ne bila, toliko, da bi imela streho.”
Tedaj je v Petrovih očeh zagorelo.
»Tudi če bi mati pristali, jaz ne bom. Nobeden te nc sili, da se oženiš. Kdor se bo pred^ materino smrtjo prvi oženil, tisti je ob bajto, to sam veš.”
Lojz je prvič začutil v bratu železno trmo. Ali je to že materino delo, ali je v brata nekaj iznenada planilo? Kaj?
»Se misliš po materini smrti tudi ti sam ženiti?" jc siknil Lojze.
»Nisem nič rekel,” jc mirno zapičil Peter cepin v drug hlod.
»Ogoljufal bi me rad,” je planilo iz Lojza.
»Ne silim te, da se oženiš, čakaj kakor jaz. Dekel navsezadnje ne manjka."
Zaripel od jeze se je Lojz zagnal v delo. Prvič se jc zgodilo, da sta z bratom prišla vsaksebi. Vse dotlej je bil Peter videti tih in vdan. Ali je zvitejši kakor je videti na zunaj in bi ga rad izigral ali je kaj drugega vmes?
Ni mogel priti na jasno.
Ko sta se v soboto vračala, se je Lojz le premagal in kar se da mirno rekel:
»Materi ni treba pripovedovati tisto zavoljo Reze. Nočem prepirov.”
»Ne bom,” je malomarno odvrnil Peter.*,Jaz sem ti svoje povedal.”
Lojze je imel končano vso nedeljo.
J ,	♦
Zima se je unašala. Sopce se je že toliko uprlo na Jamnik, da se je drevje oteplo belega bremena in da se je čez dan sneg že stajal v brozgo, ki je neprijetno silila skozi čevlje.
Pri Rakarjevih so kuhali rilec. Kriv je bil Lojze. Reza, ki je s svojimi živimi očmi Lojza docela privezala nase, ga je pričela zbadati.
»Slišim, da se oba bojita matere.”
»Kdo to pravi?” je bilo Lojzu nerodno. Tega vprašanja si je najmanj želel.
»Vsa vas ve,” se je Reza smejala. »Grogorjevka mi je nekaj pripovedovala. Se ženiti se menda ne smeta. Kdor se bo prvi, se bo menda obrisal za bajto.”
V Lojzu je vse vrelo. Prekleta Grogorjevka! Nalašč jelo napravila, samo da bi Rezo odbila.
»Lari-faril Grogorjevka ima jezik kakor nobena na Jamniku. Nemara bi ti Naceta rada porinila, ko se vrne od vojakov. Vedno si pri njej.”
Lojze je videl, da je sam zabrodil v vode, katerih bi sc rad ognil. Toda nazaj ni mogel.
»Saj ga še nc poznam ne,” sc je na ves glas zasmejala Reza. »Ti pa daleč misliš!”
Ni mu ušlo, kako je s pogledom ošinila njegovo šc-
pasto nogo. Vsa kri mu je udarila v glavo. Toda skušal se je pomiriti.
»Res je, da se ne prepiramo doma. S tem pa še ni rečeno, da se matere bojiva.”
»No, saj je prav, da jo imata rada.”
Lojze je čutil, da se norčuje iz njega. Pa ni našel besede, da bi se branil.
Potlej je Reza pričela z drugim govorjenjem.
Lojze je prišel domov nakačen, da je kar puhtelo « njega. Da ga je Reza tako osramotila, ni mogel preboleti. In vse samo zavoljo matere.
»Lepa reč,” jc bruhnilo iz Lojza. »Dekle nas nosijo po zobeh. Da vas sram ni.”
Rakarica je vsa zardela. Peter je videl, da se bo tokrat nevihta izdivjala.
»Vse se norčuje iz naju. Kakor da sva pravkar izlezla iz plenic in da sc še ženiti nc smeva.”
Zdaj šele je Rakarica zarunkala. Z rokami oprtimi ob bok, se je zagnala proti Lojzu.
»Kaj! Kdo ti pa brani? K Prosenarju zbaši. Tja v kaščo. Vem, kaj te tišči. Bajto naj bi ti dala in tista bunke naj bi me komandirala. Ne! Kar pobaši svoje cunje, če ti ni všeč. Te nič ne držim."
Lojze ni prišel več do besede. Zaman je čakal, da bi še Peter odprl usta. Molčal je in z rokavom brisal sline, ki so mu navrele na brado.
Z divjo jezo je Lojze zadrleščil vrata in utonil iz bajte. Lazar v Kropi se kar ni mogel načuditi, da se je Rakarjev pokazal v gostilni. Ga že ni bilo da nc pomni.
Pozno ponoči se je Lojze pijan privlekel domov. Rakarica se ni niti obrnila v postel ji, je vedela, da bo tako.
In drugi dan so pričeli pri Rakarju kuhati rilec. Lojze ;i je prav želel dela, toda Potočnik ju je ravno pred štirinajstimi dnevi odpustil. Tako je čumasti Rakaričin pogled prinesel v bajto samoto. Se Peter je komaj kakšno rekel.
Novico, da sta se udarila z materjo, je Lojze koj nese! Rezi. Nasmejala se mu je da je Lojzu koj odleglo.
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgassc.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne.
H«
Avstrijska liga združenih narodov priredi v času od 26. aprila do 11. maja t. 1. v Deželnem muzeju razstavo pod naslovom ..Združeni narodi in Avstrija”.
Vsem bralcem priporočamo, da to razstavo obiščejo.
NAROČNIKOM
Današnji številki „Naš. tednika” so priložene položnice. Prosimo, da vsi oni naročniki, ki za letos naročnine še niso plačali, to nakažejo čimprej. Naročnina je mesečno 3 šil., polletno 18 šil. in letno 36 šilingov.
BOTRI, BIRMANCI!
Lep spomin na sv. birmo in zvest spremljevalec v življenje je dober molitvenik.
Botri, sedaj imate priložnost, da kupite svojim birmancem enega najboljših molitvenikov, »Večno življenje”. Molitvenik ima besedilo sv. maš za vse večje praznike cerkvenega leta in poleg raznih pobožnosti tudi venec sv. pesmi. — V celo platno vezan, na brevirskem papirju, z rdečo obrezo stane 35 šil., z zlato obrezo 50 šil., v usnje vezan z zlato obrezo 62 šil. — Molitvenik dobite tudi v upravi »Našega tednika". — Naročite takoj. — Tam dobite tudi lepo slikanico mladega svetnika z življenjepisom vzornika katoliške mladine, Dominica Sa-via. Stane 10 šil.
Moške polo-srajce s Zipp-zapiralom, čisti
bombai šil. 3!5.30
Delavske obleke iz gradla šil. 98.
BRUNNER Ceiovec-Klagenlurt
5KOCIJAN
Pri nas je vedno kaj novega pa skoro ni časa, da bi vedno vse sproti poročali. Tudi tokrat bomo poročali bolj »frišne” novice.
Vigred je padla med nas, da sami ne vemo, kaj naj bi najprej delali. Razen tega se bliža čas sezone. Iz juga so že priletele ptice selilke: lastovice, kukavica, postolke in druge. Iz severa, tam od Dunaja, se pa tudi že spravljajo skupaj, da bodo prišli k nam na letovišče. Imeli smo zato par tečajev za serviranje našim gostom. Tečaji so bili kar dobro obiskani. Tako je vse preskrbljeno, da se bodo naše dečve lepo in šikano sukale okrog gostov in ne bodo polile kake »frajle" ali razbile ob kaki glavi kakega krožnika.
Veliko noč smo dobro preživeli. Vreme je bilo tako kot bi ga naročili. Ne prevroče ne premrzlo. Strelci so tokrat streljali, da je bilo veselje. Ko so pobirali denar za »prali”, je marsikdo težko odpiral denarnico in odšteval šilinge. Ko pa je slišal mogočne salve, ki so vsakega zaspanca vrgle iz postelje, ni bilo pa nobenemu žal za šilinge.	(
Letos je naša velikončna procesija, h kateri pride vse kar leze in gre, krenila po lepi poti proti šoli. Sele ob takih prilikah vidimo, koliko nas je pravzaprav in smo uvideli, da bi se naša cerkev morala povečati vsaj še za enkrat, ko je dejansko več kot pol prevelika ob nedeljah. Vsi so se bolje počutili na asfaltirani cesti, posebno pa tisti, ki so imeli nove »punčahe” in obleke. Tako ni bilo treba po tistih kozjih stezicah mimo Kovača in Pukarta, od koder smo komaj prišli z banderi skozi vejevje. Pa se tudi spodobi za vstalega Zveličarja, da gre enkrat na leto po glavni naši »gasi", ob kateri rastejo hiše in hišice kot gobe po dežju.
Na velikonočni ponedeljek smo se pa malo zasukali pri Pukartu. Saj smo že komaj čakali na muziko, da se spet pete ogrejejo. Tokrat smo slavili poroko Jesejevc Micke iz Sela in Bošnika Jozeja. Kar prijetno je bilo. Tako so Jesejeva mama vse oddali. Mici jim bo pa stregla na stara leta. Mi ji želimo vso srečo in zadovoljnost v novem stanu.
Na malo veliko noč je farna mladina zaigrala »Rcpošteva”. Kar dvakrat so ga morali spet zaigrati, da smo se malo nasmejali. Komaj čakamo, da nam bodo naši igralci spet kaj novega pokazali na odru.
SMARJETA NAD PLIBERKOM
Mnogokrat smo vam, dragi bralci našega lista, sporočali o našem življenju in delu tukaj gori v hribih. Mnogokaj veselega smo že doživeli. Smo pač ljudje, ki mislimo in čutimo tudi s srcem in dušo in ne samo s pametjo. Danes pa vam sporočamo nekaj otožnejših slučajev. Bela smrt jc tekom osmih mesecev pobrala štiri osebe, katere zelo pogrešamo in žalujemo, ker jih ni več med nami.
Prvi med temi je bil mladi Kumovčev oče, ki še ni bil petdeset let star. Težka leta vojne in povojnega časa so mu vzela zdravje in tako je rajni oče Andrej Mailin doma bolehal, čeravno je kl jub slabotnemu zdravju še vedno zelo pridno delal za domačijo in družino. Dne 9. septembra lanskega leta pa je nenadoma izdihnil in zapustil ženo ter male otroke. Najmlajši sin Andrej je bil rojen šele po očetovi smrti. Težka je izguba, če so otroci sami z materjo brez očeta, ki bi jim še lahko leta služil vsakdanji kruh.
Druga med temi pa je rajna Jurjeva mati Terezija Juri. Dočakala je lepo starost 87 let. Izpolnila je ta čas svojega življenja s pridnim delom in molitvijo za blagor družine in sosedov. Se tik pred svojo smrtno boleznijo je neutrudno pomagala v hiši in bila svojim pravnukom zvesta varuhinja. Pa tudi trpljenja ji ni manjkalo. Moža je kmalu zgubila in tudi sin Andrej, ki je pustil svoje zdravje v prvi svetovni vojni, je kmalu po vojni umrl. Jurjevo domačijo je izročila svojemu vnuku Žepu, ker si je želela mirne starosti. Vsak je spoštoval to drago mater, ki je bila vzor svojim potomcem in se je bilo veselje z njo pogovarjati. V takih pogovorih je nehote in nevedoma odkrila plemenitost svoje duše. Pri njeni hiši je vladal red. Delala je sama pridno in isto je tudi od drugih zahtevala. Sla je ob nedeljah čez eno uro daleč v Pliberk v cerkev in tudi od domačih je to zahtevala. V starosti je rabila več časa za pot k maši v Pliberk, a če ji je le zdrav-
Sivalne stroje
najboljše kakovosti, kakor so znamke: Messerschmitt, Rast-Gasser, Veritas, Vigorelli, Kaiser-Zick-Zack, dobite pod ugodnimi plačilnimi pogoji (6 do 18 mesečni obroki) v zalogi kmečko gospodarskih strojev, koles in šivalnih strojev
Johan Lomšek
Zagorje — št. Lipš, p. Ebcrndorf (Dobila vas), Koroško, Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno.
stveno bilo mogoče, je šla in bila že zgodaj v cerkvi. Častila je cerkev sv. Marjete. Mnogokrat je prišla ob četrtkih in šmarješki gospod kaplan je že vedel: »Vidim, da gredo Jurjeva mati od Osrbana po Kajžro-vem vrhu proti Tomažu, sedaj bo pa treba hiteti, da ne bodo prej tam kakor jaz." Sla je tudi vsakikrat k sv. obhajilu. Bogu v podobi belega kruha je izročala svoje skrbi in težave. Evharistični Kralj jo je zato na svoj dan vednega češčenja v Pliberku poklical k sebi in dne 3. marca smo jo položili v božjo njivo v Libučah. Številno ljudstvo ji je izkazalo zadnjo čast. Ker je bila zvesta hči Cerkve, so bili vsi trije domači duhovniki navzoči. Takih mater rabita Cerkev in naš narod! Materi pa želimo večni pokoj.
Težko je zadelo teden navrh Jurjeve sorodnike in Osrbanovo družino, 'ker jim je umrla mati Marjeta Zalesnik, stara komaj 57 let. Bila je nesreča. V pustnih dneh je padla doma in si je pretresla možgane. Par dni pred smrtjo ni mogla več govoriti in se gibati. Domači niso imeli več te sreče, da bi mogli govoriti z njo. Stali so ob njeni smrtni postelji in bi ji radi pomagali pa niso mogli več. Vsa pomoč je bila za njeno ozdravljenje zaman. Dne 10. marca je umrla in 12. 3. smo jo ob veliki udeležbi ljudi položili k zadnjemu počitku na šmarješkem pokopališču. Bila je tiha žena. Malo
je govorila, a veliko je storila. Pogrešali jo bomo, posebno pa Osrbanova družina, ker sedaj posebno tako pomanjkuje povsod ljudi. Težko breme nam Bog nalaga, ker nam jemlje prezgodaj očete in matere. Osr-banovim naše srčno sožalje!
V svežem spominu pa nam je še današnji pogreb, ko je zopet ljudstvo v velikem številu napolnilo cerkev v Smarjeti in obstopilo grob rajne Tomaževe matere, Brigite Tomaž. Skoraj nemogoče se nam zdi, da je to resnica. Pred dobrima dvema tednoma je bila še v Pliberku in kdo od domačih je slutil, da jo bodo tako kmalu izgubili. Zbolela je zelo nevarno, a upali smo, da bo prebolela. Božje misli pa niso vedno naše misli. Od dne do dne se ji je zdravje slabšalo in dne 16. aprila 1952 zjutraj je umrla. Strašen je bil prizor, mož in otroci brez žene in matere, ki so jo tako ljubili! Sonce družine je ugasnilo za ta svet in to ve le tisti, ki je izgubil že svoje starše, prav ceniti. Komaj 53 let je dopolnila in najmanj 15 do 20 let bi še lahko živela. Pa klas je bil zrel, zato ga je Bog požel in spravil v svojo nebeško žitnico. Ljubili in spoštovali smo rajno mater vsi, ki smo bili pri pogrebu in še mnogi drugi, kateri niso mogli biti pri njenem pogrebu. Bila je dobra do vseh, do domačih, do revežev in duhovnikov, ter do vseh sosedov. Bila je botra vsaj 25 otrokom. Bila je mati deseterim otrokom, od katerih jih je pet umrlo in sin Lojze, na katerega je tolikokrat mislila in ki je svojo mater veselo sprejel v večnosti; je v tej zadnji vojni padel. Njeno zadnje večje veselje je bilo še lani, ko je kot rjušnica peljala k poročnemu oltarju nevesto Štefko Kajžer, pd. Mietmar-jevo, ki je omožila gospodarja p. d. Leto-njaka (Franceja Miklič) na Belšaku. Duhov-niki so vedno radi zahajali v njeno hišo. če jo je pozdravil: »Dober dan, mama!” je vedno odgovorila: »Bog daj, hvaljen Jezus!” Gotovo se je bodo vsi duhovniki, ki so jo poznali in še gospod Mohar v Ameriki, o katerem je izrecno veliko govorila, a omenila je tudi vse druge, ki jih je poznala, spominjali in molili zanjo pri sveti maši. Zato je bilo tudi primerno, da smo jo s častjo spremili k zadnjemu počitku. Pokopal jo je mil. gospod, naš prošt in dekan, Lenart Trabesinger z asistenco. Tudi gospodu Drobiunigu Jožefu srčna zahvala, da je prišel pomagat. Bog plačaj v imenu vseh mil. g. proštu za izrecno lepi in tolažilni nagovor ob grobu. Istotako pevcem, g. Pavleju Koprivniku z Vogrč, Kropovi Gitki, gospodični Anici in vsem drugim, ter pogrebcem, gospodu šolskemu vodju, ki se je udeležil z otroci pogreba in vsem, ki ste prihiteli od blizu in daleč molit in k pogrebu, v imenu žalujoče družine in sorodnikov odkritosrčen Bog plačaj! Ohranimo pa dneve pogreba in smrti naših spoštovanih rajnih v lepem spominu in kakor se skupno radujemo pri porokah, žegnanjih in skupno obdelujemo svojo domačo zemljo, nosimo še skupno svoje križe!
Našim dragim pa, ki so že gori pri sveti Marjeti njih trupla ali kje drugod, ki so pa en del od nas, želimo večni mir in pokoj. Trpeli so, hodili so po tej zemlji, skrbeli za naš kruh, sedaj hodimo mi to pot in kmalu pridejo drugi za nami, ko poreče Gospod: »Odloži in pridi!” Tedaj pa na svidenje z našimi dragimi nad zvezdami!
SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH
Velika noč je mimo in niti verjeti nismo mogli, da je bila zelena. Ves sneg je sonce tako hitro snedlo, pa še poplav ni bilo, ampak se je vsa voda zgubila v zemljo in jo tako pošteno premočila. Sedaj bi pa seveda že bil zopet potreben dež, da namoči suha polja in da se na ta način prime vse, kar smo sadili in sejali.
Na veliko noč smo se pa tudi duševno pripravili. Pri nas je bil namreč v postnem času g. dr. Cigan, ki nam je res pošteno
zrešetal naše duše, da so potem lepo pripravljene sprejele svojega Zveličarja.
Pa tudi na zunaj smo pokazali, da je velika noč. Vse je pospravljalo po hiši, pa tudi hiše božje nismo pozabili. Pevke so šle in nabrale v Rogajah zimzelen, iz katerega so potem Jurčevi in Leni spletli lepe vence.
Pa ne samo to. Tudi napekle so naša dekleta nekaj slaščic, da s tem pripomorejo k nabavi preproge, katero nameravajo kupiti za pred oltar. Na ta način so nabrali kar lepo vsoto, nekaj denarja so darovali dobrotniki in izgleda, da bo na dan 5. maja, ko bo birma v našem kraju, preproga že pred oltarjem. Za ves trud, katerega so imele žene in dekleta, se vsi najlepše zahvaljujemo, obenem smo pa ponosni na te ljudi, katerim je olepšava cerkve tako pri srcu.
* Pa še z nečim so nas letos presenetili. Naši gasilci pod vodstvom pridnega in delavnega komandanta, so letos zopet stražili pri božjem grobu, kar ni več bilo v navadi od leta 1938. Tako je zopet vpeljana stara lepa navada, ki so jo za nekaj časa odstranili nasprotniki Cerkve.
Veličastna pa je bila procesija ob priliki vstajenja. Velika množica ljudi je počastila svojega Odrešenika. Pa ponosni smo na to, da je naša fara kljub brezvernim časom tako veličastno pozdravila vstalega Zveličarja.
Nehote smo se spomnili tudi na 14. april leta 1942. Nočemo obnavljati žalostnih spominov, toda moramo to omeniti, kajti izgleda, da bi nekateri posamezniki radi to stvar ponovili. Takrat, pred desetimi leti, se je začela Kalvarija našega ljudstva. Kakor po vseh slovenskih farah tako so tudi pri nas poskušali s prisilnim izseljevanjem uničiti vse, kar je bilo še slovenskega. Odpeljali so nam sicer samo dve družini, kljub temu, da jih je bilo še več na črni listi. Najbolj pa je omembe vredno to, da se je takrat žena bivšega »Zellenleiterja" izrazila k neki izseljenki, da je mislila, da se bo izseljevanje vršilo šele po dobljeni zmagi. Toda pregovor pravi: Človek obrača, Bog pa obrne. In tako se je zgodilo tudi tukaj. Zmage ni bilo in popolna preselitev naših ljudi v Ukrajino je bila z zavezniško zmago odvrnjena. Večina teh ljudi, ki so takrat odločevali o izselitvi, je že na pokopališču, živi le še eden pa še tega ni pamet srečala. Danes že zopet hoče imeti v našem okraju glavno besedo, toda prepričani smo, da bo to preprečila zdrava pamet naših ljudi. Zato pa svetujemo vsem onim, ki bi zopet še hoteli delati načrte za izseljevanje, naj jih sreča pamet, da se ne bodo nekoč zopet kesali.
KORTE - OBIRSKO
Umreti nočejo, četudi sega včasih roka bele žene zdaj po enem, zdaj po drugem. Toda trdoživi ljudje, ki so se učili v tisočletnem rajhu, kako se je treba smrti izmuzniti, tega še danes niso pozabili.
Povrh tega pa imamo že drugačne vesele dogodke: V zadnjem času smo imeli kar dvoje rojstev. Eno je bilo v družini Hartmanovega Foltija, ki vodi dostikrat prav živahno gostilnico v Kortah. Za nadebudnim fantičkom pred leti se je oglasila sedaj še nadebudna deklica. Sirom Koroške znanemu pevovodji in njegovi ženi, iz kroga Smrtnikovih dečel-pevk, naj bi jih na-kukala kukavica še celo kopico, tako da jih bo zadosti za mešan zbor; to bo muzika!
Drugo rojstvo pa je bilo prvo v mladi družini našega g. učitelja Val. Polanška, ki vzbuja v vrsti naših pesnikov vedno večjo pozornost. Saj skoraj ni številke »Našega tednika”, da ne bi bilo v njem ene ali tudi več njegovih pesmi. V teh pesmih pa včd-no spet zasledujemo navzgor rastoč razvoj. Ravno na veliko noč mu je porodila vrla žena sinčka. Tudi njima naj jih na-kuka kukavica, tako da jih bo še za en cel razred — saj prostor v novi šoli je zato že pripravljen.
Čestitamo iskreno obema družinama!
ŽELEZNA KAPLA
Naša farna mladina je uprizorila na cvetno nedeljo in na velikonočni ponedeljek igro misterij: Spovedna molčečnost. Igra je prirejena po zgodovinskem dogodku v Franciji in nam kaže junaštvo katoliškega duhovnika, ki žrtvuje vse v nepremagljivem izpolnjevanju dolžnosti spovedne molčečnosti.
Kratka vsebina igre je sledeča: župnik v (Nadaljevanje na 7. strani)
Kupujte ftudusm ftti toprnik, ki oglašajo v našem listu!
Kaj je s hibridno koruzo ?
Tudi letos je na razpolago ameriška hibridna koruza. Ta hibridna koruza je zelo dragoceno seme in zato moramo paziti, da to dragoceno seme tudi pravilno uporabimo.
Hibridne sorte koruze so nekaj drugega kakor pa naše navadne sorte. To pa zato, ker pridelka te hibridne koruze ne moremo uporabiti spet za seme. To se pravi, mogli bi tudi imeti za seme pridelke hibridne koruze, tega pa ne storimo, ker bi bili pridelki od takega semena mali. Bistveno za hibridno koruzo je torej to, da nam daje velike pridelke samo originalno seme. Zato moramo vsako leto kupiti novo seme. To je sicer neprijetno in nam to povzroči tudi nekaj stroškov, vendar pa se nam to dobro izplača zaradi veliko večjih pridelkov.
Ker seveda doslej pri nas nismo bili navajeni, da bi vsako leto kupovali za pridelovanje koruze novo seme, se še sedaj le težko navadimo, da ,bi kupovali seme vsako leto. Zavedati pa se moramo, da nam tak vsakoletni nakup koruze prinaša velik dobiček. Ta dobiček ni samo v večjih pridelkih, ki so približno za eno tretjino večji kakor pri navadni koruzi, prednost pridelovanja hibridne koruze je tudi v tem, ker je ta sorta bolj odporna proti raznim škodljivcem in boleznim, ne poleže tako lahko, kar je važno pri pridelovanju ensilažne in zelene koruze. Zato bi bila velika gospodarska škoda za vsakega kmeta, ki prideluje koruzo za zeleno ali ensilažno krmo ali pa za zrnje, ako ne bi sejal hibridne koruze.
Seveda pa ti pridelki niso večji kar sami od sebe, za možnost večjih pridelkov je treba pravočasno poskrbeti. Ako ne izpolnimo vseh pogojev, ki so: dobro obdelovanje zemlje, pravilno gnojenje in pravilna setev, tudi ne moremo pričakovati dobrih pridelkov. Naše domače sorte koruze ne morejo tako izrabiti hranilnih snovi v zemlji kakor pa hibridna koruza, pri pomanjkljivem gnojenju in pri pomanjkljivem obdelovanju zemlje pa dajejo domače sorte večje pridelke kakor pa hibridna koruza. Kdor torej misli, da je zadosti, če kupi seme hibridne koruze in to seme vseje, se zelo moti, ker mu to še ne zagotovi dobrih pridelkov. To seme zahteva za dobro uspevanje nato še odgovarjajoče gnojenje, dosti svetlobe in toplote ter zadosti vlage v zemlji.
Varčujmo s semonom
Seme hibridne koruze, ki je pri nas na razpolago, je dobre kakovosti, je čisto in je dobro kalivo. To seme je umetno sušeno, je že razkuženo proti raznim škodljivcem in je zato skoraj gotovo, da bo zrastla iz vsakega zrna močna rastlina. Zato pa moramo postopati pri setvi tega semena tudi skrbno in ne smemo po nepotrebnem semena razmetavati. Zato tudi to seme sejemo bolj redko kakor pa seme domačih koruznih sort. Zato je seveda tudi poraba semena na enem hektaru dosti nižja, kakor pa pri domačih sortah koruze.
Za zeleno koruzo sejemo hibridno koruzo v razdaljah po 30 cm vrsto od vrste in v vrsti v razdalji po 10 cm. Sejemo samo posamezno zrno in ne več zrn v eno jamico. Na enem hektaru rabimo 80 do 100 kg semena.
Za ensilažno koruzo sejemo v vrstah, ki so oddaljene druga od druge po 60 cm in razdalja v vrstah je po 20 cm. V vsako jamico sejemo po dvoje zrn. Na enem hektaru rabimo 40 do 50 kg semena.
Alfa-abrafalniki za seno, Alfa-grablje za seno
vedno in v dolin kakovosti dobavlja
KURT MARKTL & CO.
kmetijski stroji m nadomestni deli Celovec — Klagenlurt, St. Peter, končna postaja obusa. Vdlkermarktei Slrassc Nr 117.
Za koruzo v zrnju sejemo oziroma sadimo v vrstah, ki so oddaljene druga od druge po 60 cm in razdalja v vrstah je po 40 cm. V vsako jamico sadimo po dvoje zrn. Na enem hektaru rabimo 20 do 25 kg semena.
Nikakor ni priporočljivo, da bi hibridno koruzo sadili bolj na gosto, kakor pa je zgoraj navedeno, preje še bolj redko. Ako sadimo pregosto, se ne razvijejo tako močno koruzni storži, ki potrebujejo za pravilni razvoj dosti toplote, svetlobe in zraka.
Pravilna in čim večja razdalja med posameznimi rastlinami omogoča tudi, da koruzo lažje okopavamo, la/je tudi posamično
gnojimo in lažje zatiramo plevel. Razen tega se razvijejo večji storži in za trganje 100 velikih storžev je potrebno ravno toliko dela kakor za trganje 100 malih storžev. Tudi je ličkanje večjih storžev enostavnejše kakor pa malih storžev.
Čas setve se ravna po vremenskih razmerah posameznega kraja. Ko ni več nevarnosti poznega mraza, že lahko sejemo koruzo. Seveda tudi zato ne smemo sejati prepozno, ker bi drugače v jeseni koruza ne dozorela in bi ji škodoval zgodnji jesenski mraz. Sejemo torej od konca meseca aprila pa do 10. maja.
Gnojimo zadostno
Ako moramo zaradi nevarnosti poznega mraza sejati koruzo pozno, se navadno več ne splača za pridelovanja zrnja sejati hibridno koruzo, ker ta ne dozori. V takih krajih sejmo še naprej naše domače sorte. Pač pa je za zeleno in za ensilažno koruzo v vsakem slučaju zelo priporočljiva setev hibridne koruze. Pri vsem tem pa upoštevajmo, da potrebuje hibridna koruza za svoj razvoj približno: zelena koruza 90 dni, ensilažna koruza 130 dni in koruza za zrnje 150 dni.
Hibridno koruzo sadimo 4 do 5 cm globoko.
Popolnoma razumljivo bi moralo biti vsakemu, da veliki pridelki odvzemajo zemlji velike količine hranilnih snovi. To
Med najtežje naloge perutninarstva spada vzreja piščancev. Zelo, zelo redko se posreči, vse piščance vzrediti. Mladini prete razriotere nevarnosti: bolezni in sovražniki. Vedno moramo računati z znatnimi izgubami; 20 do 25 odst. izgube je treba vzeti vedno v račun.
Mladina mora biti za časa vzreje v posebnih kurnicah, v prostorih, ki so ločeni od odrasle perutnine. Tako ji lahko posvečamo več pozornosti in preprečimo preganjanje po odraslih živalih.
Ko smo piščance po izvalitvi odvzeli kokljam, jih spravili na toplo mesto in dočakali, da se je zadnji piščanec izvalil, določimo koklje —vodilke. Nikakor ni potrebno, da bi vse koklje valilke tudi vodile. Zelo negospodarsko je namreč, če vodi koklja samo po par piščancev, kakor to vidimo zelo pogosto na kmetih. Vsaki koklji je dodeliti toliko piščancev, kolikor jih lahko pokrije. V mrzlem vremenu ji damo okoli 20, v toplejšem po 25 in več piščet. Na ta način izrabimo koklje primerno. Nadštevilne koklje napodimo, da začnejo čez nekaj časa zopet nesti. V tem je zopet velika prednost istočasnega izvaljenja vseh piščancev. Če smo uporabili za valilko tudi puro, potem ji rajši vodstva ne poverimo. Sicer je res pridna in skrbna mati, toda nerodna je in težka in nam prve dni marsikaterega mladiča pohodi.
Koklji, katera je določena za vodilko, ne dajemo piščancev nazaj v gnezdo, kjer je valila. To gnezdišče sežgemo, da uničimo mrčes, ki se ga je gotovo nekaj zaredilo. Vsaki koklji vodnici pripravimo poseben, majhen hlevček iz starega zaboja, ga znotraj prebelimo z apnenim beležem, nasteljemo s praprotjo in na vrhu s kratko slamo. Sprednjo steno nadomestimo z vratci iz žične mreže ali paličic. Ta hlevček služi kot prenočišče toliko časa, dokler koklja pišče-ta vodi.
Ker so mladi piščanci za mrčes izredno občutljivi in jih uši ter pršice lahko dobesedno ugonobijo, sta potrebni skrajna previdnost in snaga. Zaboj moramo vsak teden izprazniti, nastilj pokuriti in sveže nastlati. Kdor sc boji, da bi imel prvi teden ali prvih deset dni prevelike izgube, če pusti koklji s piščanci popolnoma prosto pot, priključi lahko na opisani hlevček še majhno ogradico iz žice ali paličic. Ta ograjček je brez tal in imajo piščeta pod sabo zeleno trato. V slabem vremenu se umaknejo v hlevček, ki ga odnesemo ponoči pod streho. Zapiranje piščancev v tak ograjček je potrebno samo tam, kjer so v okolici velike nevarnosti, na primer voda, cesta z živahnim prometom, luknje od iz-
pa je mogoče samo v slučaju, ako so te snovi v zemlji. Predvsem potrebuje koruza velike množine hlevskega gnoja in tudi gnojnice. Poleg tega pa moramo gnojiti še z umetnimi gnojili in sicer z dušikom, kalijem, fosforjem in apnom.
Dušična gnojila je najbolj priporočljivo dajati v vrstah takrat, ko je koruza visoka 50 do 90 cm, kar je nekako koncem junija in to 5 do 10 cm globoko. Koruza potrebuje največ dušika od takrat naprej, ko začne cveteti. Zadostne množine dušika omogočajo večje pridelke in zvišujejo količine beljakovine in masti v zrnju koruze.
Hibridna koruza potrebuje še predvsem velike množine hranilnih snovi v zemlji, torej velike količine umetnih gnojil. Ako teh v zemlji ni, daje tudi hibridna koruza slabe pridelke in kmetje so razočarani nad temi slabimi pridelki, katerih pa so sami krivi.
Pri nas zlasti pridelujemo še premalo zelene koruze in pa ensilažne koruze. Za dosego velikih pridelkov teh rastlin pa moramo nujno priporočati sejanje hibridne koruze, ker nam ta daje veliko večje pridelke kakor pa naše navadne sorte in se zato pridelovanje te koruze tudi mnogo bolj izplača.
Pridelovanje zelene in ensilažne koruze nam bo omogočilo, da bomo imeli v hlevu več in boljšo živino, kakor pa jo imamo danes. Pomisliti moramo večkrat, da ne moremo povečati površine svojih njiv, da pa moremo povečati še zelo znatno pridelke na naših njivah. Eden zelo dobrih pri-pomočkov k temu pa je pridelovanje hibridne koruze.
drtih kolov ali tik ob gozdu roparice (vrane itd). Hlevček z ograjčkom moramo prestaviti vsak dan na svežo zeleno trato, da tako vsaj deloma nadomestimo prosto pašo. Ta način vzreje naj velja samo za kratko dobo in samo tam, kjer so res velike nevarnosti.
Običajno pustimo koklji že tretji dan prosto pot, da sama vodi piščance po svoji pameti. Ne jezite se, če „ta neumna koklja” vodi mlade piščance v sončnem jutru po rosni travi. Živalski nagon ji pravi, da je treba mladino utrditi. Za pišče, ki ne prenese pohlevne rosice, je bolje, da pogine. Samo z naravno vzrejo vzgojimo res močne, zdrave in odporne živali, čeprav je nekaj izgub.
Poleg mrčesa je nevarna piščancem posebno v prvem tednu takozvana bela griža ali kokošji tifus (legar). To je nalezljiva bolezen, ki se prenaša po ugotovitvah živi-nozdravnikov od odraslih kokoši na znesena jajca in od nasajenih jajc na piščance. Škodljivec je bakterija, takozvani bacillus pollorum, ki ne škoduje okuženim odraslim kokšim, medtem ko pomenja za piščance skoro gotovo smrt, če ne preprečimo njegovega razvoja. Razen te nalezljive griže dobijo piščanci lahko še navadno drisko od pokvarjene hrane. Pazite posebno poleti, ko se sveže mleko spremeni že v eni uri v strup za mladi, nežni želodec. Dajajte torej vedno samo popolnoma svežo hrano in samo toliko, kolikor je morejo piščanci takoj pojesti. Ostankov hrane v koritih ne trpite nikjer in nikdar, najmanj pa poleti pri mladih piščancih.
Nastop griže in navadne driske pa lahko preprečimo. Zato imamo izborno sredstvo v kislem mleku. Zadostuje posneto kislo mleko, oziroma skisano posneto mleko. Mleko pa mora biti popolnoma skisa; no; samo malo skisano mleko je zelo škodljivo. Kislo mleko vsebuje posebne bakterije, ki povzročajo kisanje mleka. Kislo mleko vpliva po svoji sestavi zelo ugodno na zdravje in rast mladih živali. Uporabljamo ga za mesen je mehke krme za piščance. če ga imamo dovolj, ga dajemo tudi piti. Torej ne pozabi: Kislo mleko je izborna hrana za mlade piščance, preprečuje bolezni, ohranjuje zdravje in pospešuje krepek razvoj. Dajajte ga že od tretjega dneva dalje.
Ko koklja piščance zapusti, je tudi čas, da zapustijo svoj dosedanji hlevček. Pa še vedno ni priporočljivo, da bi jili združili z odraslimi živalmi v kurnici. Mnogo bolje je, da si napravimo za doraščajočo perutnino majhen, prenosljiv, lesen hlevček. Radi lažjega snaženja ga napravimo tako,
da lahko odvzamemo streho in tla. Streha je pokrita s strešno lepenko. Stene so enostavne, lesene, ker nam hlevček služi samo poleti. Poleg lahkega snaženja ima tak hlev za vzrejo mladine še to prednost, da ga lahko zjutraj z mladino vred prenesemo v prosto, navadno tja, kjer je najboljša paša. Tako dosežemo, da se mladina na naraven in najcenejši način izborno razvija, ne da bi na paši odjedala hrano odraslim kokošim.
Krmljenje piščancev
Piščanci nc smejo dobiti prvih 36 ur, to je en dan in pol, niti hrane niti pijače, ker bi to povzročilo bolezen prebavil. Šele drugi dan po izvaljenju začnemo s krmljenjem. Krmo dajemo, dokler so piščanci še prav majhni, na obrobljeno deščico. Najpreje jim dajemo malo drobnega peska, ki ga potrebujejo za prebavo v svojem želodčku. Obenem jim damo pitne vode v plitvo posodico.
Par ur kasneje začnemo z rednim krmljenjem. Prve tedne krmimo petkrat na dan, pozneje štirikrat in končno trikrat. Prva hrana je kaša (prosena, pozneje tudi ajdova). To zadostuje tudi za tretji dan. četrti dan dajemo izmenoma kašo in žgance iz kislega mleka. Žgance napravimo ta dan še iz drobtinic belega kruha; pozneje uporabljamo tudi črni kruh, kasneje žitni zdrob in končno otrobe. Prehod od enega krmila na drugo se vrši vedno polagoma. S kislim mlekom mesimo toliko časa, dokler ga imamo na razpolago. Pozneje, ko so piščanci večji, napravimo žgance iz krompirja in otrobov, prav tako kakor pozimi odraslim kokošim. Čim postanejo piščanci večji, dajemo namesto kaše proso in zdrobljeno zrnje, pozneje pa celo ajdo, nato pšenico, polagoma tudi oves in ječmen, a šele pozimi, ko so živali odrasle, tudi koruzo.
Prve dni ne krmi piščancem trdo kuhanih jajc in mesnatih odpadkov. Te stvari so težko prebavljive; želodček se mora najpreje nekoliko utrditi z lažjo hrano. Malčkom ne dajajate ničesar slanega! Ko so piščanci malo večji, jim lahko mešate med hrano nekaj mesnatih ali drugih belja-kovinastih stvari, če imate živali popolnoma proste, ter jim dajete vsak dan kislo mleko, je poseben dodatek beljakovin nepotreben, ker najdejo piščanci dovolj žuželk.
Vedno morate skrbeti za dobro pitno vodo, če si jo piščančki v bližini sami ne morejo najti. Boljše kot voda je kislo mleko, ki služi hkrati kot pijača in hrana. Zato ga ne moremo dovolj priporočati.
škoda je, če bi stare kure odjedale hrano piščancem. Zato je potrebno, da dajemo piščancem vso krmo pod kletko brez dna, ki mora biti taka, da gredo lahko piščanci vanjo, kokoši pa ne. Tako kletko spletemo lahko iz vrbja. Hrane ne dajemo na tla, temveč prve čase na deščico, pozneje pa v posebno majhno korito.
STAROSTNA RENTA ZA ŽENE
Avstrijski državni zbor je sprejel dne 3. aprila zakon o starostni renti za žene. Bo tem zakonu dobijo ženske, ki so stare nad 60 let, od 1. maja letos starostno rento tudi v slučaju, da imajo še druge dohodke. To pa seveda samo v slučaju, da so plačevale predpisane zavarrovalne prispevke skozi 15 let. Za izplačilo starostne rente je treba vložiti posebno prošnjo, ker je mogoče dobiti rento samo na prošnjo in samo od dneva prošnje naprej.
Delavke vložijo prošnjo za starostno rento pri pristojnem občinskem uradu. One upravičenke na starostno rento, ki stanujejo v Celovcu, vložijo prošnjo za rento pri splošnem invalidno-zavarovalnem zavodu, podružnica v Celovcu, Bahnhof Strasse 59.
Vdove imajo pravico do rente tudi v slučaju zaposlitve. Morajo pa za izplačilo rente vložiti prošnjo. Ako pa doslej vdove niso dobivale rente, ker so bile še zaposlene in so imele druge dohodke, vendar jim je bila renta že priznana s posebnim odlokom, tem ni treba vlagati posebne prošnje za izplačilo rente, lem bodo rente nakazane brez. nadaljnega že na podlagi priznalnega odloka.
PRIDELEK PŠENICE
Ameriško kmetijsko ministrstvo objavlja, da pričakujejo, da bo pridelek ozime pšenice letos dosegel 331,395.750 hektolitrov in s tem presegel lanski pridelek približno za 50 odstotkov.
Ker pričakujejo, da bo žetev jare pšenice dala 107,450.000 hektolitrov; ho celokupna letošnja žetev pšenice v Združenih državah dosegla 138,815.750 hektolitrov.
Našim gospodinjam
Oskrba piščancev
(pri iuii iia JC&mlkem
(Nadaljevanje s 8. strani)
St. Viktorju ima cerkovnika, ki je iz pohlepa po denarju umoril dobro ženo. Ko je pri-šla v cerkev molit in se sama vračala iz cerkve, jo je umoril pri zakristiji in mrtvo v krvi pustil ležati, vzel ji je večjo vsoto denarja. Nato je takoj zbežal k župniku v stanovanje in ga prosil, da bi opravil sv. spoved. Župnik je pripravljen. Morilec spoved prekine in zbeži.
Župnik je bil osumljen sodelovanja pri umoru. Ni se mogel braniti in zagovarjati, ker ga je vezala sveta dolžnost spovedne molčečnosti, ki veže duhovnika ne samo v slučaju dovršene spovedi; temveč tudi v slučaju pričete in prekinjene spovedi.
Sedem let je junaški duhovnik prenašal nedolžen kazen težke ječe. Morilca je vest tako pekla, da se je po sedmih letih sam javil pri sodniji in povedal, da je on morilec, obsojeni župnik pa popolnoma nedolžen.
Igra je navzoče pretresla. Igralci so sc mnogo trudili v postnem času, da so pripravili ta misterij. Svoje vloge so vsi podali zelo dobro. Podajanje vloge duhovnika — mučenika in cerkovnika zaslužita priznanje, ki pa velja tudi vsem drugim igralcem.
SV. MESTO PRI ŽVABEKU
Drugo nedeljo po veliki noči imenuje ljudstvo spodnje Dravske doline: Sveto-meško nedeljo. Množice vernikov hite ta dan na Sv. mesto v starodavno Marijino svetišče.
Zgodovina imenuje to cerkev prvič leta 1571. Stoji 680 m visoko, sredi hriba, % ure južno od Žvabeka. Svetišče je precej prostorno, 24 metrov dolgo in 13 metrov široko. Na obiskovalca napravijo baročni oltarji kar najboljši vtis. Cerkev je posvečena Mariji Kraljici v nebo vzeti. Vse Marijine praznike je na Sv. mestu božja služba in priložnost za prejem sv. zakramentov. Verniki iti častilci Marijini radi prihajajo iz bližnje in daljne okolice k Materi božji na Sveto mesto.
V obeh svetovnih vojnah so tudi Kraljico miru oropali njenih zvonov. Toda tudi dve vojni nista mogli oropati ljudstvu vere
in zaupanja v svetomeško Mater božjo. Pobožnost, zahvala in požrtvovalnost častilcev Marijinih je darovala za dva zvonova, ki že težko čakata ovenčana za svojo službo pri Materi božji na Sv. mestu. V nedeljo, dne 27. aprila, bosta slovesno posvečena. Sv. mesto vabi na to slovesnost vse svoje prijatelje, darovalce in častilce Marijine od blizu in daleč.
LOČE
(„Počeni prstan”)
Na velikonočni ponedeljek je gostovala v Ločah farna igralska družina iz Št. Jakoba v R. z žaloigro „Počeni prstan”. Daši za to prireditev ni bilo ne reklame in ne propagande, so ljubitelji dramatike prihiteli od blizu in daleč ter napolnili Puš-nikovo dvorano do zadnjega. Zadovoljno je bilo prav vse: prireditelji s polno dvorano, gledalci pa z igro kot tako in osobito z njenim podajanjem. Res, nikomur ni bilo žal, da je šel gledat to, posebno tudi za naše razmere primerno igro. V vseh srcih je kipela radost spričo nastopa dragih nam gostov iz šentjakobske fare.
šentjakobska farna igralska skupina je v dobrih in spretnih rokah, njeno delovanje je plodno in polno idealizma ter si s svojim agilnim vo&stvom postavlja lep spomenik priznanja, nam pa' vzbuja novo in neutolažljivo željo po skorajšnjem svidenju s pravljično igro ..Sneguljčica”, ki je ravno zdaj na njenem igralnem programu.	>
Vloge so bile posrečeno razdeljene, zato pa tudi mojstrsko podane. Prav vsi člani so bili kos svojim nalogam, prav posebno pa še oni v glavnih vlogah. Mali srčkani Franček je sprožil vihar priznanja in zbudil s svojo otroško originalnostjo tudi med najmanjšimi gledalci veliko pozornost, radost in občudovanje. Organizacija predstave je bila brezhibna, začetek dokaj točen, odmori pa kratki, kar je še prav posebej ugajalo. Snov igre je globoko zajeta, igra pa je bila vseskoz tako mojstrsko podana, da je že takoj ob početku zrahljala sleherno, še tako trdo srce. Po dvorani je zavladala ginjenost in splošrto zatajevanje
Sotla si, Me,od Tur"!'k: iLtmlja domača !
Vmes pa so silni bliski pošastno rezali temno nebo. Strele so sekale vseokrog, grom je stresal goro na Sedelcah. Fantje so v zaprtem bunkerju kleče ob goreči sveči molili rožni venec. Gorje, če bi strela udarila v bunker. Molili so in misel jim je čarala pred oči rusko fronto, kjer umirajo koro-ški fantje, kjer ječe ranjenci. Oni, skrivači, so pravzaprav kljub premnogim nevarnostim in nevšečnostim še vedno doma — v raju. Le če jih staknejo in ujamejo gestapovci, bo bridkol Huje bo, kot če bi na fronti storili smrt ali bi jih zajeli boljše-viki...
Vso noč se je deževje zlivalo, zdaj sil-neje, zdaj mirneje. Celo skoz parobke in dimnik se jim je v bunker natočilo nekaj mokrote, šele proti jutru se je vreme umirilo in nebo zjasnilo.
Hanzej je prvi vstal, pobrisal deževnico, se umil in opravil praznično. Ostali trije so še trdno spali in hropli, Hanzej je sedel za mizo in odprl svoj molitvenik. Za „k maši” h kapelici na ta veliki praznik še ni bil zgovorjen s Petrom. Bo že povedal brat, ko sc predrami, ali bodo danes smeli tja. Morda bo, ker je vse razmočeno, imel kakšne pomisleke ... Hanzej se je zagledal v podobico, ki jo je dobil v Ljubljani od profesorja Lambcrta. Na Višarjah pada pastir s svojo čredo pred grm, v katerem se svetlika ljubka podoba višarske Marije z Jezusom. Vsak po en tak spomin so v Ljubljani prejeli od blagega, ljubeznivega profesorja Lamberta za bodrilo in pogum v težkih dneh. Prav ta sličica je navdihnila Petra, da je sklenil pobegniti z bratoma in bratrancema na domače selske Višarje, k Mariji na Sedelcah ... Peter je šele po dolgem iskanju našel pripraven kraj in vse dobro preudaril. Sam je skopal bunker in ga zgradil. Po pravici je poveljnik. Hanzej ga rad uboga, čeprav je mlajši od njega.
Tisti hip se je Peter na pogradu stresel. Ves preplašen je planil pokonci in zmedeno zrl okrog sebe. Trgale so se mu čudne besede:
»Kristus... nebeški... Fantje, fantje ...
držimo pokrov!”
»Kaj je? Kaj sc je zgodilo?” se je prestrašil Hanzej. Tudi Foltej in Lipej sta se predramila in z napetimi očmi begala okrog sebe.
»Hvala Bogu... Da le ni res!” se je iz dremotnosti ovedel Peter. »Gorje, če bi bilo!”
»Pa kaj je bilo?” so vsi trije tiščali vanj.
»Sanjalo se mi je, da je kakor danes, na praznik! Popoldne, nekako ob treh! Sedimo v bunkerju za mizo. Bunker je odprt... Pa nenadoma zunaj zalajajo policijski psi in že prileti v bunker, na gašper, prva bomba ... S truščem se razpoči. Jaz pa kljub temu skočim od mize, naglo zagrabim za roč pokrova in bunker zatreščim... V tem se zbudim.”
»Sanje, samo sanje, Peter! Nič čudnega, ko je pa snoči vso noč tako grmelo in treskalo!” je miril Hanzej brata.
„Že, že! Ali čujte, meni nekaj pravi, da danes ne smemo iz bunkerja ven! Niti zakurili ne bomo, da ne bo iz dimnika in štora kaj vleklo in smrdelo!” se je ves v skrbeh odločal Peter.
»Tak, bodi no pameten, Peter! Zaradi nekih trapastih sanj pa vendar ne boš tak! Pa še danes, na Vnebohod, ki je tako velik praznik, da ptič ptiča uje, samo da meso je!” se je zoperstavil Foltej.
»Misliš, da bodo danes, na praznik, gestapovci rinili v hrib?” je mahnil z roko in oporekel Lipej. „Če jih ni bilo doslej, čemu bi prav danes, po tej grdi nočni vihri, silili gor!"
»Nekaj mi pravi, da danes ne ven na spregled! In tudi ne bomo šli! Razumeli?" Peter ni nič popustil.
»Tak, ne norljajl Kaj pa, če se ti bo poslej vsako noč kaj takšnega sanjalo? Ali bomo potem zaradi tvojih sanj večno ždeli v bunkerju?” se je pohudoval Foltej.
»Ne bi mislil, da si tako babjeverenl” je zmajal z glavo Hanzej.
»Babjeveren alt pa ne, danes nobeden nikamor in tudi nobenega ognja! Fižol imamo že skuhan, zaseke in kruha pa tudi je! Nobeden ne bo umrl, če pred večerom ne bo gorkega nesel v usta! Kaj pa, če bi bili na fronti)” je Peter spomnil svoje tri podložnike.
solza. Tu je glasno utripalo zvesto, tam — morda še glasneje — kako nezvesto srce. Tokrat potočene «olZe in solzice niso bile »grenke tolažnice bridkega gorja”, temveč solze ginjenosti in radosti.
Hvala vam, dragi šentjakobski farni igralci, ki ste naš’ga duha in našga srca, za vaš vsekakor zelo zaželjeni obisk. Saj ste nas malone tri polne ure zibali v prijetnem srčnem ganotju in ste tako napolnjevali naše lačne duše s prijetnimi občutki zvestobe, ideala vseh idealov. Hvala pa tudi onim, ki so pri tem gostovanju posredno sodelovali in tako pripomogli k lepemu uspehu te prireditve! Šentjakobska fara je opravičeno lahko ponosna na svojo igralsko družino, še prav posebno pa na njenega voditelja, preč. g. Vinka Zaletela.
ŽAMANJE (pri Škocijanu)
Zelo smo se veselili letošnje vigredi, posebno pa velike noči. Saj smo bili že siti mrzlega snega, ki kar ni hotel od nas. No, končno se je le umaknil. Polja in travniki so hitro ozeleneli. Kukavica se že oglaša v v lesu in lastovice že čvrče okrog hiš. Vse je spet vigredno in veselo.
Pa v vsako veselje navadno kane tudi kaplja grenkobe, tako je bilo tudi pri nas.
Na veliki teden sta nam zbolela Maroltov Andrej in Ožmovčeva mati, oba na pljučnici. Andrej je kmalu odrajžal. Pokopali smo ga na veliki petek. Dosegel je starost 75 let.
Ožmovčevi materi se je pa hitro boljšalo in se je zdelo, da so že iz nevarnosti. Pa je prišel deveti dan, dan krize in mati, ki so bili malo prej na tem, da bi vstali, so začeli umirati zjutraj na krstnico. Iz vse vasi smo prihiteli k njihovi smrtni postelji. Sirota so umrli ob pol 2. popoldan. Povsodi se je razlegalo veselo pokanje možnarjev, pri nas je bilo pa vse tiho. Na mrtvaškem odru smo imeli Ožmovčevo mater.
Pogreb je bil na velikonočni ponedeljek popoldan. Veliko prijateljev, sorodnikov, faranov in znancev je spremljalo pokojno mater k zadnjemu počitku. Tožno je zadonela pesem: »Vigred se povrne”, ki je šla vsakemu do srca, zlasti pa njenim otrokom, ki so stali okrog krste. Pred dvema mesecema jih je zapustil skrbni oče, sedaj jih je zapustila še ljubeča in skrbna mati.
Še so se prerekali. Ali obveljala je Petrova. Fante je pa ves čas trla tiha jeza ih ne-volja. Popoldne so mu začeli glasno nagajati. Hanzej v stihih, Foltej in Lipej pa sta ga špikala po svoje.
»Dobro, da nisem danes še nič gorkega jedel,” je začel besedičili Lipej. Najbrž bom prav tenko slišal, ko bodo ob treh pridrveli gestapovci! Pomislite, prav ob treh, ko se človeku najbolj dremlje, psom pa zeha!”
Hanzej je vpadel:
»Potrpite, potrpite, Ogradnikov stric, za temo današnjo tu notri, odra j tali boste polovico si vici"
Peter je Lipeja in Hanzeja ošinil z ostrim pogledom. Trdo jima je vsekal:
»Le nič preveč na dolgo ne stegujta svojega jezika, da vama ga gestapovci ne iztrgajo! Ali takrat, draga moja, vama jaz ne bom mogel nič pomagati.” Resnobno sc je Peter okrenil k steni.
Foltej je za hip prižgal baterijo in posvetil na uro. Zagnal je namišljeno začudenje:
»Arka sveder, fantje! še sedem minut in bo tri! Dež ponoči pa je bil res pameten, da je polizal vso suhljad in nesnago s poti, da bodo gestapovci lahko po čistem k nam prišli! Jaz se le bojim, da jim že na daleč diši moj fižoli”
»Cesnjaš, pa se ti še sanja ne, da je prav dež naša in tvoja rešitev! TVoja seve, če boš znal jezik držati za zobmi! Čudno je na svetu, da se živalim da rep zavezati, človeku pa jezik ne!" S tem je Peter krenil in zabil vse tri.
Fantje so sprevideli, da je Peter resno hud. Zato so z draženjem prenehali. Vsak-teri se je izgubil s svojo mislijo. Tiho so ždeli na pogradih. Minuta je sledila minuti. Nenadoma pa se zunaj v gozdu oglase žvižgi in pasji lajež. Skrivači odrevene. Zlomka, ali je mogoče? Plaho pridržujejo dih...
Nad bunkerjem se začujejo celo koraki. Tudi rezka nemška govorica. V votlino prodro celo besede:
»Verfluchte Wclt! VVas fitr cine Dichtc hier, Fritz!”
Fantom skrivačem gre do mozga in kosti. Gestapovci so tu in vodi jih Fritz! Gorje, če
Pri odprtem grobu se je v imenu vseh poslovil od pokojne domači župnik, preč. g. Koglek. Hud udarec je bil za družino, ko je zgubila skrbnega očeta, še hujši pa je sedaj, ko je za vedno zapustila svojo hišo in otroke skrbna gospodinja in ljubeča mati.
Pa velikonočni zvonovi, katerih brnenje še doni po pokrajini, nas opozarja na skorajšnje svidenje in vliva v žalostno dušo tolažbo.
»Le kratka noč bo v grobi, pa angel nam zatrobi...”
Tako lažje prenašamo križ, ki nam ga nalaga božja previdnost.
Pokojna mati so bili skrbna gospodinja. Trdo je bilo njihovo delo kot vsake kmečke matere, od zore do mraka so bili na nogah, žuljeve irl strpljene so bile njihove roke od dela pa vendar tako dobre in mehke v svoji skrbi in ljubezni za družino.
Pokojna mati so bili verna kmečka žena, kakor jih danes že pogrešamo po naših kmečkih hišah. V njihovi hiši je bila redna skupna družinska molitev poleg trdega dela. Pokojna mati so bila dobra vzgojiteljica svojim otrokom, ki so jih vzgojili v svetem strahu božjem. Pokojna mati so bili zvesta hraniteljica materine govorice. O znanem našem časopisu so se izrazili: »Tako se mi zdi, ko pride ,Tednik’, kot bi prišla naša teta v vas.” Vedeli so, da iz dobrega časopisa in knjige dobi človek dobra in prava načela za svoje življenje.
Na koncu so zapeli domači pevci še: »Blagor mu, ki se spočije”, kar po vsej pravici gre tudi Ožmovčevi materi.
Pogreba se je udeležil tudi sorodnik pokojne, preč. g. Starc Ivan, župnik pri sv. Lenartu pri Sedmerih studencih.
Vsem otrokom in sorodnikom naše iskreno sožalje, dobri materi pa večni mir.
Darila za MATERINSKI DAN kupile najugodneje pri
(MODI & MSSHa
na živilskem trgu, Benediktiner platz 7, v Celovcu.
Bogata zaloga raznega blaga za poletne obleke, bluze, predpasnike itd.
kaj ovohajo psi! če začno lajati in jih iz-slede! Niti eden ne bo ostal živ! Bog se usmili! Marija na Sedelcah, pomagaj!
,Še se čujejo koraki in šum in žvižg. Veliko jih mora biti. Pa se zdi, da gredo naprej ...
Celo uro so fantje kot prikovani drve-neli na svojih pogradih. Napenjali so ušesa, da bi ujeli najmanjši Šum. Nad bunkerjem je bilo vse tiho in mirno. Nobeden si ni upal niti ziniti, niti polslišno šepetati. Kdo ve, če čakajo zunaj v zasedi? Slednjič se je prvi po tihem oglasil Peter. Ne da bi kateremu kaj očital, je dejal:
»Fantje, ušli smo! Zaprt bunker in molk nas je rešil. Sreča božja tudi, da nismo nič zakurili! Vendar pred nočjo nikamor ven! Še noči in kakšne zasede se bojim! Kar mirujmo, fantje, molčimo in potrpimo!”
Tekla je druga ura molčanja. Kot večnost se je vlekla. Vsakdo je po nekajkrat preletel svoje življenje, od mladosti do sedanjosti, in še v bodočnost je plaho tipal. Delal je tiho obljubo Bogu in Mariji na Sedelcah, kaj vse bo storil, če ostane zakrit pred sovražnikom, če bo kdaj kot svoboden človek mogel stopiti v svoboden dom... Za božjo dobroto, božje usmiljenje se bo oddolžil... Marija na Sedelcah bo dobila nov, prav časten dom... Tja bo romal, mimo kraja te groze, na božjo pot...
V gluhi tišini so se vsi po nekajkrat iz dna duše pogovorili z Bogom. Prvi se je spet oglasil Peter. Ginjen je bil, ko je govoril:
»Pa recite, če božja pota niso čudovita! Smejali ste se mojim sanjam jn mojemu notranjemu glasu, ali Bog si more kdaj izbrati za svojo pomoč celo penaste sanje! Mislim, da je za danes minila nevarnost!”
šele ob večerni uri, ko so na nebu zagorele in zatrepetale zvezde, so fantje previdno odprli bunker. Odhiteli so najprej h kapelici.
Potem je Foltej zanetil ogenj. Veselo je prasketalo v gašperju, ko je kuhal hkrati zajtrk, kosilo in večerjo ...
Hanzej je čez nekaj dni na svoji poti zvedel, da je na Vnebohod stikalo za njimi štirideset policistov in šest policijskih psov.
(Konec)
Škrat v pralnici
Naš dopisnik se je imel te dni priliko razgovarjati se z zastopnikom tovarne Vier-ring-Werk, Dal Pont & Co. iz Innsbrucka, g. U. Degischer-jem. Ta tovarna izdeluje znane pralne priprave „GLORIA”, ki so vzbudile v zadnjem času povsod, kjer so imele gospodinje priliko, da so opazovale njih način dela, pravo občudovanje in zelo ugodno presenečenje.
Avtomatični brzoparilnik „GLORIA” v najkrajšem času in ob najmanjšem trudu napravi iz umazanega perila čisto belo perilo. Ravnanje s tem aparatom je izredno lahko, skoraj brez vsakega truda in ob največjem varovanju trajnosti perila. Pri vseh velikih prednostih, ki jih ima ta avtomatični brzoparilni stroj „GLORIA” pa je vendar cena izredno nizka, saj stane komaj 195 šilingov.
Že danes opozarjamo na to, da bo zastopnik zgornje tvrdke tudi v dvojezičnem ozemlju posebej pokazal vse prednosti označenega brzopralnega aparata in da bomo pravočasno javili, kje in kdaj si bodo mogle gospodinje ta aparat ogledati.
RADAR ČUVA EVROPO
Glavni stan generala Eisenhoiverja, vrhovnega zavezniškega poveljnika v Evropi, je objavil ustanovitev radarske mreže od Severnega morja do Alp, ki bo čuvala zahodno Evropo pred nenadnim letalskim napadom. Objava o ojačanju zavezniške obrambe je sledila Eisenhowerjevi izjavi v njegovem prvem letošnjem poročilu o ob-brambi zahodne Evrope, da je „poplava obrambe začela teči svojo pot.”
Narodne
Bog je dober, toda tudi vragi so močni. Težko onemu, ki se ni nikomur zameril. Lahko se je pogoditi s človekom.
Vse je lepo do mere.
*
Alkohol podi razum iz glave, denar iz žepa, zdravje iz telesa.
miiiiiiiiiiiimiiiminiiimiiiiminiiiiiiiiiimiimiiMiiiiimiiiiiHiiiiiiiiii GLEDA LISCE Začetek ob 2o uri
24.	aprila: „Ein Maskcnball’’, opeva.
25.	aprila: „Das vierte Gcbot", ljudska igra v Štirih
dejanjih.
26.	aprila: „Sissy’’, igra s petjem v petih slikah.
27.	aprila: ob 10.JO: „Hochzeitsreise ohne Mann”,
veseloigra.
ob 20. uri: „Ein Maskcnball”.
/. globokim obžalovanjem sporočamo, da nas je naš spoštovani javni družbenik, gospod
!ng. Rudolf Wannenmacher
v torek, dne 22. aprila 1952, po kratki bolezni, katero je prenašal z veliko potrpežljivostjo, v 68. letu starosti, mnogo prezgodaj za vedno zapustil. Našega dragega pokojnika spremimo v četrtek, dne 24 aprila 1952, od mesta njegovega ustvarjalnega dela, od pra-žarne za lan v Brezah, ob '/si. uri k zadnjemu počitku na pokopališče v Grafendorf.
Grafcndorl prt Brcžah, dne 22. aprila 1952.
V globoki žalosti:
Pražarna za lan v Brežah - Friesadi
Vnovčevalnica za lan in konopljo Steinhauser & Wannenmacher Komanditna družba.
DARILA ZA BIRMANCE Urar
(ftttfcUd AtovcdUu
ure, nakiti, popravljalnica Celovec-Klagenfurt, Paulitschgassc 9
oddale v cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
27. aprila: 7.15 Verski govor — Glasba. — 28. aprila: 14.S0 Tedenski pregled — Godba. — 29. aprila: Zdravnik — Po svetu — 18.30 ,,Okrog ženitovanja’1 (II. del). — 80, aprila: 14.00 Za ženo. — 1. maja: 7.15 Delo v slovenski pesmi. — 2. maja: 14.30 Komentarji — Sodobna vprašanja. — 3. maja: 8.45 ..Znanilci luči”. — 4. maja: Verski govor — Jutranji koncert.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob
19.00	na valu 327.1m oddaja za inozemstvo.
24. aprila: 13.15 Iz Koroške v Belo Krajino —
14.00	Jezikovni pogovori — 18.20 Slovenske narodne pesmi. — 25. aprila: 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 11.00 Lahka glasba — 17.30 Harmonika — 20.15 Slovenske narodne pesmi — 21.20 Koncert — Karel Rupel in Ondina Otte. — 26. aprila: 11.10 Koroške narodne pesmi — 18.30 Hrvatska narodna glasba.
&
Hiša malega človeka"
oopravlja v najmodernejših delavnicah najugodnejše vsa popravila radlo*aparatov, snema na gramol.plošče, dobavlja ves eleklro-materla'
Radio Schmidi, Celovec-Klagenlurt
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura”.
(val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
Naše bralce, ki imajo radijske aparate, opozarjamo na oddajo, ki bo dne 27. aprila ob 9.35: „Pri-diga v slovenščini”, na vatikanskem radiu.
RADIO TRST II
306,1 ra ali 980 kc sek
Dnevne oddaje: 7.I5-8.30- 11.30-14.30. 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00-24.00. Poročila dnevno: 24. aprila: 13.00 Pevski duet in harmonika —
19.00	Slovenščina za Slovence — 21.00 Radijski oder: — Lev Urbancev: VERA M1RCEVA, drama v 3 dejanjih - 23.00 Chopinove skladbe. - 25. aprila:
13.00	Glasba po željah - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 22.30 Razni solisti. - 26. aprila: 13.00
Šramel kvintet in pevski duet — 13.30 Kulturni obzornik — 19.00 Pogovor z ženo — 21.00 Malo za šalo — malo za res — 22.30 Operetni motivi.
NEW-YORK
(val 19, 25, 11, 49, 251 in 179 m) Oddaje vsak dan ob 18.—19,15 in od 19.30 do 19.43 (samo val 379),
Najboljši in obširni
NEMŠKO - SLO VENSKI
IN
SLOVENSKO-NEMŠKI
S LO VAR
dobite pri upravi ,.Našega tednika", naročite takoj, ker je zaloga majhna.
Elektro-Rauter, Beljak-Villach
Instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki
KARL
P0TSCHER
konjski mesar Celovec
Pischeldorlerstr. J 2 Telefon 15-22 Prevzemamo tudi zavarovane konje. Ce lila, koljemo podnevi in ponoči.
URADNE OBJAVE
Koroška kmctij.skpa zbornica MOLZNI TEČAJ
Na molzni šoli Koroške deželne zbornice na Osoj-skih Turah more biti sprejetih v molzni tečaj, ki traja do 31. julija, še nekaj učencev. Tečaj je za udeležence popolnoma brezplačen, vodstvo tečaja skrbi za oskrbo, stanovanjc in učila. Oni kmečki sinovi in kmečki delavci v starosti nad 17 let, ki sc za ta tečaj zanimajo, naj se obrnejo takoj na upravo molzne šole (Mclkerschule) „Ossiachcr Tauern”, p. Ossiach, kjer bodo dobili vse potrebne podatke.
Dobro jutro — dober dan,
SCHLEPPE-pivo vsaki dan!
ISlilSip
NAZNANILO
Slovensko prosvetno društvo Malošče priredi v nedeljo, dne 27. aprila t. 1., ob osmi uri zvečer pri Pušniku v Ločah šaloigro ..CIGANI" in burko iz vojaškega življenja „V JEČI”. — Vsi prisrčno vabljeni.
REŠITEV KRIŽANKE V ŠT. 16. Vodoravno: I. Sava, 4. Krka, 7. O. V., 7a. trio, 10. r. L, 11. če, 12. le-el, 13. t p, 14. pa, 15. po, 17. Sora, 22. en, 24. de.
25. si, 27. at, 29. ko, 31. 1 o, 33. Ibar 36. ne, 37. as, 38. sani, 39. o c, 40. Paka, 41. Mura.
Navpično: L Soča, 2. ave, 3. Atlas, 4. Kolpa, 5. krt, 6. Alpe, 8. re, 9. i e, 16. je, 18. od, 19. re, 21. ni, 23. na, 25. so, 26. slap, 28. Tisa, 29. Krim, 30. Peca 32. osa, 34. Ba, 35. na, 36. nor.
Več ko dobi, bolj je lačen,
ko pa vse požre, umre! (Ogenj)
doka kujfea
ŠE VEDNO NAJLEPŠE DARILO
Album Koroške.....................15 šilingov
Romar s Kifaro (St. Janežič) ......	8.—
Rofija (Mauser) . ................4.—
Sin mrtvega (Mauser) .............4.—
Prekleta kri (Mauser).............4.—
Cmokee poskokec (Bazilij).........3.—
Cela kolekcija stane . , ... . » . 30 šilingov
Za inozemstvo stane cela kolekcija 2.50 USA dolarjev
Učitelji, naročajte »MLADI ROD**!
Ust je odobrilo za ljudske in glavne šole ministrstvo za prosveto na Dunaju
MALI OGLASI
Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka).
Poudarjene besede in take » več kot 15 črkami stanejo 2.20 Sil. I (iu 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na. Lega tednika”, kjei mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zve Ičcr. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, St. 43-58).
Električni hladilniki, 45 litrov: 3600 Sil. 60 litrov: 3920. 100 litrov: 5200. MODRITSCH — elektrotrgo-vina, Celovec, \Viencrgasse.
Vaša ročna pisava pove vse! Fr, Volkmann, Obstcig, Tirol. Priložite 10.— šil.
Kdor išče delavca, kdor išče slu! bo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v „Našcm tedniku”.
Priporoča se izdelovalnica in trgo vina z okvirji in zaloga umetniških slik Hans Treffer, Celovec. Burg gasse.
Kozličje in jančje kože itd, kupuje po najvišjih cenah trgovina z usnjem Hans BON, Celovec, Ostenvitzgasse 4
Obiščite restavracijo „Zur Glocke”, Celovec, Bahnhofstrasse. Vsak četrtek, soboto in nedeljo ples.
Hodeča žica, žični pletež (Drahtgc flecht) za ograditve, lemcžc in pripadajoča železnina Franz Napotnik trgovina z železnino in barvami, škropilna sredstva, veletrgovina s stavbnim materialom Celovec-Kla-genfurt, Priesterhausgassc.
Blazinasti moški zračni čevlji šil. 209. Strokovna popravila, podpla-tenje zračnih Čevljev. BF.HR, Bcljak-Villacli. Italiener Strassc. VVidmanngasse.
Električne priprave, motorji, lestenci. kuhalniki, štedilniki in radijski aparati najugodneje Elcktro-HAAS & CO, Celovec, Bahnhof strassc.
žimnice (modroci) tridelni polnjeni s la afrikom kompletne velikosti. Sil. 395 in 375 KRISCHKE & CO Celovec-Klagenfurt, 8,-Mai Strassc in Neuer Platz
| Iščem pridno in zanesljivo dekle za vsa dela. Prednost imajo dekleta z dežele. Zagotovljeno dobro ravnanje. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista.
Kdor želi spoznati lep dom in si želi življenjsko družico, sc oglasi pod „30”, s sliko, na upravo lista.
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
Sladttheater
Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 25. do 30. IV. „Das Brandmal”
Predi tl
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Od 25. IV. do 1. V. „Inspcktor Godard”
BELJAK VILLACH Uahnhofliclitspiele Ptedstave ob 12., 16. url. ob 18.15 tei ob 20.30, ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
Od 25. do 28. IV, „Endstation Sehnsucht”
Od 29. IV. do I. V. „Held der Prilrie”
POCENI PRODAJA v trgovski hiši GGOffl tJdlSChfidGII se je pričela! Varčno kupiti pomeni: kupiti v trgovski hiši GCOffl UllISCllcldGII
Celovec - Klagenfurt Flelschmarltl
List izhaja isak četitek. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 20. - Cena mesečno 3 Sil., za inozemstvo 4 dolatjc. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgotorni urednik Albert Sadjak, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tisk: ..Catinihia”, Cclorcc, Volkcrmarklei Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. — Pošt. ček. urad št. 69.793.