Gospodarske stvari. Kuniči ali pitovni zajci. I. M. 0 teh koristnib živalicab se je že tudi 7 našem časniku 7e6krat beseda sprego7orila, a 7endar hočemo zopet o njib go^oriti, ker smo prepričani, da bi patnetna reja kuniče^ ubožnejšim našega ljudstva marsikteri koe okusnega mesa in pe8entie, ktere sicer celo leto ne vidijo, prinesti mogla. Na Angleškern, kamor se je kunič 7 13. stoletji 77edel, in kjer so lefa 1309 za kuniča toliko plačali, kolikor za srednjo avinjo, se kuniče^ dan današnji po 25—30 milijono^ posne. Večjidel teb ogromnih številk se pokrije z ži^alicami, ki 66 iz tujih dežel piipelja^ajo. Holandija in Belgija ste oni deželi 7 sosestvu, 7 kterib kuničja reja najbolj c^ete. V pomoiskem mestu Oatendi 7 Belgiji se teden na teden nad 300.000 na trg pripelje ali prinese, kteri ae ali 7 mestu samem posnejo ali pa dalje 7 London razposljejo. Ostende je 7 petib meaecib t. j. od 1. oktobra 1879 do 1. marca 1880 razpoalala d?a milijona kunicev. Razpoailjajo se 7 kobačab, kterih 7saka najmanj sedem kuniče? 7 sebi ima. Za Ostendo ste pa mesti Gent in Briissel naJ7ečji tržišci 7 Nizozemskem. Francoska razproda po tujib tigib kuniče^ in kuničjib kožic na leto za 120 milijono7 frankov. Mesto Troye8, 7 kterega okolici se veiiko in mnogo kuničja prireja, izmed kterih najmanjaa na leto nad 15000 franko^ ueaejo, teh ži^alic 7aako leto za 150.000 franko^ na trg spra^i. V okraji Cbalonssur-Marneskem so zelo 7elika in mnogobrojna kunicja prirejališča, med kterimi je ono pi-70, ktero med Bayeus in Cberburgomleži, in 7sako leto 12.000 frank. 8iatega dobička 7iže. Naj se ae omeni, da se med 7semi prirejaliači kuničjimi one gospe Lardo^e 7 Chis-les-Baine najbolj med 78emi odlikuje. To pri•eja]Jš8e le jedno jedino pleme kuničje odieja in sicer zaiad tenke dlake, iz kteie se potem lajbici, gače, noga^ice in rokavice delajo, ktere se potem kopeluim tamošnjim gostom posprodavajo. Po teh toplib oblačilih se tam tako niočno po^praauje in toliko je kupce7 za nje, da 8i mora gospa Lardo^a muogokrat iz drugib kuničjih piiiejalisč kuničje dlake naroče^ati, za ktero po 19 franko7 za kilogram plačuje. Tudi Labi so imenitnost kuuičje reje že spoznali in poslednja leta to bet7o kmetijskega postranskega zaslužka 7 S7oji donio^ini lazširje^ati začeli. Njiho^o najioienitnejae kuničiače je ono bratov Eostamagua, napra^ljeuo leta 1874 7 Turinu in ktero živinski zdravuik Demarcki 7odi. To kuniČišče je dobilo pr7i S7oj zarod iz Norniandije in Flandernskega in je prišlo kmalo na dober glaa ne le zarad 7eiike množine kuničjega mesa, ampak tudi zarad živali za pleme, zarad kož in dlake, ker 7se poproda^a. V tem kuničišči se ne> preneboma 600 kuničjih samic za pomnoženje teh živali redi. Diugo tudi zelo imenituo kuničišče na Laakem je ono, ktero kraljevska 7lada sama na ostrovu Nisidi blizo Neapolja vzdržuje. Pri nas so še le posamezni do spoznanja priali, da je kuničja prireja bogati 7ir dobička in da je kuničja pečenka, pečeuka ubogib, kakor je krompir, turšica in krub njibo^a poglavitna brana. Dober 70I potrebuje poprek 23 kilogramov dobrega seua ali n;emu jeduakovredne klaje, da priredi 1 kilograin mesa, nied tem ko nje kunič navaduega domačega plemena le 11 kilogramo? 7 ra^uo to s^rho potrebuje. Na Francoskem si pridela kmetica iz jednega para kuniče^ na 7saki dan 7 tednu mesno hrano za celo leto; če si pa d?e samici redi, proda 7ib tega 7sako leto 50 kuniče7 po 2V2 franka za jednega in si zasluži tako po 125 frauko7 za male domaee potrebe. Ta ceoa ni prenapeta, kajti imajo tam kuničja plemena, kterih posamezen kunič lahko po 6 kilogramo7 težek postane. Sadje- in vinorejska šola raariborska. IV. Učil ali pripomočko7 za poduče^anje ima ta aola mnogo in dobrib na razpolaganje. Enjižnica ateje sedaj 410 tiskanih del 7 545 Z7ezkih. No7in naiočenih je 22, med temi tudi ,,Slo7. Goapodar". Iz knjižnice daje g. adjunkt učencem knjig za čitanje, katere so ujim ravno piimerne. Učil naJ7eč in najlepšib darovala je kmetijska družba stajeraka. Znamenit je med njimi veliki 135 listov broječi zemljo^id atajerski, na katerem so 7ai 7inogradi zaznamo^ani. Omenimo ae lepib zbirk raznih t/ariu, prsti, semen, mrčeso^, strupenib rastlin itd. V posebuem poslopji nakupičcnih je 7sakojakih mašin in strojcv, orodja, katero se rabi 7 raznih strokah goapodarstva, osobito 7 sadje- in 7inorejst7u in kletarst^u. Ovo razsta^o gospodarst^enega orodja (Permanente Geratbe-Aus- stellung) odprejo tudi zunanjim obisko^alcem in potrebno razložijo. Edor namera^a omisliti si kakšuo novo mašino ali stroj itd. za svoje gospodarst^o pa bi ga rad prej ogledal in pozvedel kako i_ kaj, temu s^etnjemo obisko^ati 070 razsta^o, se ve, ako ima k temu do^olj prilike. Jako iz^raten je sadjerejski vrt. V njem nabaja se 80 jabelSnih sort, 80 sort giusek, 17 sort sliv in čeapelj, 24 sort čiešeuj in 7iaenj , 5 aort breske^, 7 soit marelic, 2 sorti kutin, 3 8orte nešpeljno7, 12 sort jagod, 8 sort malin, 10 sort ribežlja, 17 soit munkece7 in 13 8<>rt Iešniko7. Eer bi za 7se sorte premalo prostora bilo 7 7rtu, so na stara dre^esa po 30 do 40 sort nacepili, da učenci 7saj sad raznih sort pred seboj v8ako leto vidijo in ae ga spozna^ati učijo. Jednako iz^rsten je gospodarsko-rastlinski 7rt, kder je nasajenega raznega soči7ja, tra7 in gospedaist^enib rastlin. Ob konci omenimo še trso^nice, kder se nabajajo 7se sorte 7inske trte. Težko bo najti za^od, ki bi se s 6em podobnim mogel ponašati. Gla^na S7iha tej tr807nici je, da se učenci leži privadijo, razne soite trso^e spoznavati, kar ni lebka reč. Vseh 8ort je 241. Velik 7inski sejem pripra^ljajo na Dunaji. Žali Bog atajerski 7inogradarji nimajo kaj poslati, ker 80 imeli toliko slabih letin. N070 vino se precej lebko proda, ker ga ui veliko. Iz Slov. Bistiice se nani poroca, da so ondi cerkveno 7ino brez posode po dražbi prodali po 50—55 fl. polo^njak ali 100—110 fl. štrtinjak. Blago je precej dobro, kakor se splob Bistriško 7ino odlikuje po S7ojej dobroti napram di ugemu !