Izhaja vsak četrtek. Cena mu |e 2 K
aa leto. (Za Nemčijo 3 K AO vin., za Ameriko In druge tuje driave 4 K «0 vin ) — Posamezne itevilkc se pro ; dajajo po 10 vin
Y pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se poilljajo: Uredništvu .Domoljuba*.L|ubl|ann,Kopitarjev. ulice it. 2. Naročnine, reklamacije in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. —
/ . /V >,
Leto m
h gospodarski napredek.
V državni zbornici sta se oglasila zadnje dni, ko je zboroval državni zbor, naša poslanca dr. Žitnik in Jaklič, ter sta v posebno krepkih besedah zahtevala od države, naj pomaga našemu kmetu k napredku. Iz dr. Zit-nikovega govora navajamo zlasti te-le moške besede:
»Gospodje! Glede na odpis davkov in državne podpore nam od volivcev in županstev prihaja toliko kričečih pritožb, da moramo tukaj javno vpričo gospoda fin ministra zakli-cati z ruslrim mužikom : Car je daleko, a Bog je visoko!
Državne podpore vsled elementarnih nezgod so — to je splošno mnenje — Ie miloščine. In za te miloščine moramo letati v razne pisarne in urade, da v pravem pomenu besede od vlade izsilimo nekaj kron. Vzrok temu Je pač nečuvena malomarnost, nepopisna mrzkost mnogih — ne vseh — političnih uradnikov nasproti revnemu prebivalstvu na de-želL Večkrat preteče več mesecev, preden pridejo na Dunaj poročila o uimah in nasveti za podpore. Vsa poročila pa se navadno kon-čavajo s pripomnjo, da tu in tam sploh ni take bede. da bi ljudje umirali lakote. To je res, da dandanes ob času železnic in pašnikov, ljudje ne umirajo lakote kakor muhe vsled kuge, ker — žal — mnogi raje beže v tuje kraje, da jim doma ni treba lakote poginiti.
So mnogi birokrati, ki nimajo ne razuma, ne srca za ubogo ljudstvo!
V prvi vrsti pa obžalujemo, da politična i uprava nima stika s prebivalstvom, da ne pozna potreb in navad ljudstva, da ne razume [praktičnega, gospodarskega življenja, da salma iz svoje volje ne stori niti koraka za po-jvzdigo deželne kulture in, gospodje, da v mnogih slučajih v deželah, koder biva več narodnosti. mnogi uradniki tudi ne znajo ljudskega Mežika, v katerem bi mogli občevati s stranicami.
Taka birokraclla Je sramota za splošno in nako volivno pravico, anakronizem v dobi "iderne demokracije, črno nazadnjaštvo
vspričo vsestranskega duševnega razvoja, železna coklia na nogah in jeklena veriga na rokah, osobito zatiranih narodov, ki se morajo še boriti za svoje pravice, za naravno prostost, za zdravi in potrebni napredek. Proč s tem birokraškim kljusetom, ki okužuje svežo in zdravo ljudsko dušo!
Neštevilnokrat so se že jugoslovanski poslanci pritoževali v tej zbornici, da so vse avstrijske vlade do najnovešega časa več ali manj zanemarjale naše južne dežele, ki so vsled tega tudi zaostale v gospodarskem in kulturnem pogledu.
Sedanja vlada — tako se nam zdi — je vsaj prepričana, da so južne ob morju ležeče dežele, koder v pretežni večini bivajo Hrvatje in Slovenci, največjega pomena ne le za eks-portno politiko, ampak sploh za stališče naše države kot velesile. Zato vlada v prvi vrsti koristi državi, ako irične in v doglednem času izvrši dobro premišljeno in na široki podlagi sestavljeno pomožno akcijo za naše južne dežele.
Kakor je min. predsednik 18. julija izjavil tukai v zbornici, je vlada že pričela tako investicijsko akcijo za Dalmacijo ter pripravlja enako akcijo tudi za Primorsko in Trentin na Južnem Tirolskem. Ker pa so na Kraniskem, osobito na kraških tleh na Notraniskem in Dolenjskem popolnoma enake razmere, kakor na Primorskem, zato gotovo nisem neskromen. ako tukaj ponovim prošnjo, ki smo jo kran'ski poslanci »S. L. S.« že pismeno Izročili gospodu min. predsedniku. Prošnja se glasi: Vlada naj svojo pomožno akcijo razširi tudi na Kranjsko, osobito pa na Kras. Tudi naše prebivalstvo naj se prepriča o resnici besed min. predsednika, da je Avstrija pravičen in skrben zavetnik.
Poslanec Jaklič pa je svoj lepi govor končal tako-le:
»Kakor le vam znano, je naš iug silno za-nemarlen. Toda to niso zakrivili narodi, ki prebivajo v teh deželah. Drža*a je pošillala k Jugoslovanom samo eksekutorie in naborne komisüe. Za drueo se država ni čisto nič brigala. Šele v zadniem času veje nekako drugačen veter. Zdi se, da se je država šele sedaj
začela zavedati svoje dolžnosti in hoče nekaj storiti za povzdigo južnih dežel
To dobro vemo, da se to ne dela iz ljubezni do Slovanov in Italijanov, to se dela iz ozirov na potrebe monarhije in ker smo tudi mi v Avstriji, je to naposled tudi v našo korist
Vlada mora vedeti, da bo Avstrija šele potem močna hi velika, ako bodo dežele, ki leže ob morju go*podarsko in kulturno zelo razvite in da je v«ied koristi države treba pomagati južnim deŽeUm
Samo prosimo, da država svojo podporo ne omeji samo na Dalmacijo, Primorje in Trentin, ampak jo mora ra*jjrjtj tudi na sosedne dežele. Naše Notranjsko in Dolenjsko je državne pomoči ravno tako Mtrebno
Tudi v teh pokrajinah je mogö®» povzdigniti narodno gosoodarstvo. je mogott» ustvariti pogo'e za veliko obrt. Dovolite mT «ospo-da moja. da povem tukai nekal zahtev, ki so važne posebno za oni del naše dežele, kali. rega imam čast zastopati v visoki zbornici. T! kraji so večinoma kraševina. Deloma z gozdom obraščeni, večinoma so pa kameniti, ali pa. zlasti velik del žužemberškega okraja in kočevski okraj, kamniti pašniki z brinjem in trnjem poraščeni. Prostrane pokraüne. zlasti takoimenovana Suha Kralina. velik del kočevskega. ribniškega in velikolaškega okraja nima kaolie studenčnice. Ljudje mora'o prestrezati kapnico in dežnico. ki se nabira v vodniaklh in lužah. Ob suši mora kmet od daleč privafatl vodo. da ugasi žeio svoie družine in naooii živino. Naravno je. da ob takih razmerah kmet ne more dovoli pridelovati, a kar pa pridela, ne more lahko spraviti na tre. ker nima cest. Velik del žužemberškega in kočevskega okrala. Suha Kraiina, nima orav nobene ceste. Posledica le. da mora iti prebivalstvo s trebuhom za kruhom. Velik de! prebivalstva dela v tovarnah in jamah Severne Amerike. Del prebivalstva se preživi po zimi kot krošnjari ali kostanlarji na Dunaju ali drucih mestih. Iz nekaterih kraiev odideta moški čez rimo v šume v Slavoni'o. Bosno in Ogrsko. Velik del prebivalstva v ribniškem in velikolaSkem okraju se peča z domačo
obrtnostjo. Po zimi se dela doma. spomladi pa gredo možje s krošnjami po svetu ter raz-jiečavajo domače izdelke.
In vendar bi se lahko tudi te pokrajine gospodarsko in kulturno povzdignilo. Ljudstvo tam doli ie inteligentno, pridno in trezno, seveda ie dolžnost države, tem ljudem priskočiti na iKimoč. Za poljedelstvo, za pridelova-nie žita. tu seveda ni ugodnih tal. a lahko se povzdigne živinoreja. Vlada nai ravno tako kakor v planinskih deželah, pospešuje pridelovanje krme. Za povzdigo obrtnosti naj država ustanovi strokovno šolo za lesno obrt v Ribnici ali Sodražici. Na mestu bi bila tudi strokovna šola za lončarstvo, ker je v ribniški dolini razširjena domača lončarska obrt. Pred vsem je pa treba, da ti kraji dobe potrebne ceste. Potem se morajo izvršiti potrebne železniške zgradbe; tako se mora podaljšati kočevska proga do deželne meje. — kar ie že omenjal moj častiti gospod predgovornik, — kje ua Kolpi in ako mogoče zveže z reško železnico. S to železnico bi se odprla krasna dolina reke Kolpe. Ta dolina ie bogata na naravnih krasotah in ima velike vodne sile. Na strani ležeča Sodražica. ki ima bogato lesno obrt-nost in izvozi veliko lesa. se mora zvezati vsaj po dovlačnici z železnico Grosuplje-Ko-čevie. Ne bo dolgo, ko se bo morala vlada lotiti zgradbe povprečne (transversalne) dolenjske železnice. Ta železnica se bo morala graditi po krški dolini. Krka ima veliko vodne moči in tu so vsi predpogoji za veliko obrt. Na Dvoru in vZagradcu so razvaline plavžev, katere so le zato vstavili, ker so dragi prevozni stroški za surovine in izdelke onemogočili konkurenco.
Vlada naj tudi pospešuje pogozdovanje nrostranih goličav v Suhi Kraiini. In t'm P°-kraiinam omogoči nabaviti si prn'Otrebno vodo.
Visoka zbornica! Ravnokar'memene po-kra'ine kranjskega Krasa poKbuie'o izdatne državne pomoči, da liudst"' gospodarsko ne propade Nekdaniega za'»žka ni več. kroš-niarstvo propada, tre^a prebivalstva išče zaslužka v Ameriki n Slavoniii. Z nanravo potrebnih prometni' zvez. z zgradbo železnic in cest, s posneman'em domače obrtnosti. s pogozdovanje* Preskrbo vode. s pospeševanjem kmetif^a in živinoreie, bi se tem krajem izdat*' pomaealo Tako. gospoda mo'a. sem da' visoki vladi nekaj nasvetov, kateri bodo <"ko se tudi izvrše, mnogo koristili moli ož>/domovini, v prvi vrsti bode pa koristilo iaši državi.«
Političen presiptf.
ZVEZA KRŠČANSKIH PFI.AVSKTH ZASTOPNIKOV V POSLANSKI ZBORNICI.
Krščanski delavski zastopniki poslanske zbornice so ustanovili svojo zvezo. Za predsednika ie izvoljen ooslanec Kunschak. podpredsednika sta Poljak Stohandl in Ceh V. Myslivec. zapisnika ria Slovenec Gostinčar in Italiian Bugatto. Dalje se ie osnoval odbor, obstoječ iz poslancev dr. Krek. Kunschak in Šramek. ki nai med parlamentarnimi počitnicami izdela priprave za snlošni shod vsega avstriiskega krščanskega delavstva
Zveza se ie bavila tudi s sestavo delavskega pomožnega sveta : skrhelo se bo za to, da bodo v ta svet izvoljeni zastopniki krščanskih organizacij.
MORNARIŠKI PRORAČUN.
Dunaj, 27. dee. Mornariški redni proračun za 1908 znaša 53,523.110 K. torej 10,673.000 K
več kot 1907. Izredni proračun znaša 3.476.890 kron torej 927.000 K več kot 1907; skupna potrebščina znaša torej 57 milijonov kron. torej 11 600.000 K več kot 1907. Od tega se bo 12 milijonov porabilo za nove ladje m stroje, 5 niiliionov pa za topništvo, torpede, podmorske čolne in strelivo. Nadalje se zahtevajo zneski za zgradbo treh bojnih ladij pa 14 500 ton vsebine in za eno križarko od 3.500 ton ter za 12 torpedovk po 10(1 ton. 1.500.000 K se bo porabilo za novi jekleni dok.
NOVO DELAVSKO MINISTRSTVO.
Avstrijsko društvo inženirjev in arhitektov ic sklenilo, da dopošlle ministru Oess-uiannu dopis glede na ureditev nameravanega delavskega ministrstva. V ministrstv u naj bi bila združena javna dela. tehnično administrativna dela. tehnično gospodarska de a in vpliv na druge upravne oblasti. Javna dela hi obsegala sledeče tri oddelke: 1. gradbo cest in mostov: 2. visoke s/avbe; 3. vodne stavbe: 4. oddelek bi obstal tehnčno administrativna dela in bi se priredilo 4. oddelku tudi glavno ravnatelis-vo eraričnih rudnikov. Ustanovilo nai bi se tudi ravnatehstvo za denarni urad in za irtavno tiskarno. Vsem oddelkom naj se >>rik!oni svet kot naivišu tehnični svet rri deželnih oblastvih nai se ustanove tehtna deželna ravnateljstva s pod-pretlser*'iki inženirji.
DELAVNI CAS V NEMČIJI.
Nemškemu državnemu zboru so predložili zakonski načrt o ureditvi delavnega časa po tvormcah in delavnicah, o razmerju med gospodaril in delavci ter nove predpise o delavskih knllžicah. Od 1. ianuarla 1910 na-daiie sc določi maksimalni ženski delavnik .na 10 nr.
PRFSTOI.NI GOVOR IN SRBIJA.
Prestolni govor cesarla Franca Jožefa ob otvortvi delegacij ie v Pete rhu rgu napravil naibo|i?i vtis. Avstriia očividno smatra po-irodhi Rusiie z Angleško in Tanonsko ter iz-bolišanie razmeria med Riisi'o in Nemčiio za važna mirovna Jamstva. Ostale velesile pa vpoštevaio avstrilsko-rnski balkanski dogovor, o čemur priča prav oosebno to. dn velesile nodnirnio avstr.-rusko noto od 28. septembra 1907. Kar se t'čc Srbije, odobravalo v Rušili, da podnira reformno nkeiio velesil in obsoja rovarjenje makedonskih četnikov.
NAČRT NFM^ifiH KRŠČANSKIH
SOCIALCEV.
Minister dr. Gessmann ob'avlja članek, v katerem onisuje bodoče naloge krščanskih socialcev. Prva stvar, ki se nai reši. je narodno vprašanic. Desetletna kriza je zapustila sledove v prebivalstvu. Pospeševati se mora pro'zvaia obrti, industrije in poliedelstva. Bodočnost bodi posvečena delu za ljudstvo in za domovino.
PERZIJSKI ŠAH UGODIL PARLAMENTU.
Iz Londona poročajo, da je izdal šah slovesno izjavo na koran, po kateri obnovi svojo obljubo na ustavo. Pritrdil je vsem zahtevam zbornice, odpoklical vojake in izgnal neljube državnike. Diplomatski krogi sodijo, da so povzročili ruski svetovalci ponesrečeni perzijski preobrat. Zbornični predsednik je naznanil, da se je doseglo s šahom sledeče sporazum-lienje: Šah dovoli, da se izžene Sad ed Dau-les in spletkarski derviši. Kaznujejo se osebe, ki so povziWili nemire. Ala ed Daule in njegov brat se smeta povrniti. Zbornici je dovolil stražo 200 vojakov. Vse vojaštvo, dozdaj samostojno kazaško brigado, se podvrže voj. ministru. Ruski častniki bodo zgolj poučevali
iu ne kakor dozdaj. tudi ukazovali kazaški brigadi. Trgovine v Teheranu so zopet odprli
BOLGARIJA IN MAKEDONIJA.
Razmere med Bolgarijo in Turčijo so se poslabšale. Ob turško-bolgarski meji so se vršili zadnje tedne že boji med turškimi In* bolgarskimi vojaki, ki so trajali po več ur. Sedanja bolgarska vlada tudi nima prave moči. Sodijo, da se bo morala prihodnja bolgarska vlada približati Turčiji in zato preskrbeti makedonskim revolucionarjem, ki /ive zdaj od vladnih penzij, drugo delo. Ce sc to zgodi, pokaže bodočnost. Sarafovov in Garvanov umor jc nekoliko razkril tajnosti makedonske vstaške organizacije. Obstojata namreč med vstaši dve stranki. Stranka, ki jo jc vodil Sarafov. deluje na združitev Makedonije z Bolgarijo in jo zato bolgarska vlada bogato podpira. Tovariši Panice, ki je umoril Sarafova. pa dcluje'o na to, da se ustanovi samostoina Makedonija. To stranko vodi Savdavski. Po Sarafovem umoru ie nemogoča sprava med obema strankama, na katero se je delalo nekai mesecev sem. Brez vsake dvoibe Sarafovov umor zelo oslabi moč makedonskega vstaškega glbania.
MlMSka organlzicljn.
A. PISMA MI.ADINI.
X.
Nadaljujva tore.i zopet prvotni program najinih pisem iu meniva se zopet o predmetu, pri katerem sva obstala v enem zadnjih pisem. Govorila sva o čistosti in rekel sem, da so že stari narodi, posebno pa Grki vzgojevali mladino tako. da je živela ista čisto in da si ni že v zorni mladosti zastrupljala mladih duš z najhuje delujočim strupom t. i. z nečistostjo. Trd'1 sem tudi. da jc podlaga pravemu, odkritosrčnemu značaju edinole čistost srca. Prijatelj moj. to trditev Ti hočem dokazati in imam .da mi nc bo težko. Ozri se z menoj v živPenie, opazuj družbo svojih znancev in kmalu se boš prepričal da so ravno tisti mladeniči, ki nimajo glede vprašanja o čistosti nedolžne vesti, da so ravno t'Stl najbolj nemožati in najbolj neodločni. Kakor da se sramuiejo nečesa, kar morajo skrivati, tako so boječi. Le prerado se zgodi, da zaide tak mladenič še boli v blato svoitti strasti, ki ga pripeljejo prav kmalu v najslabšo družbo, kjer se spremeni preišma njegova bojazljivost in neodločnost v — surovost. V najgršo surovost, ki se mi zdi mnogokrat taka kot da bi hotel mladenič ž njo prevpiti vest in sramoto svoio. Le poglej mu v oči! Kako hitro jih bo poves-l. Le stavi mu odkritosrčno vprašanje, s katerem mu boš zadal rano v mladem srcu. Ali se Ti bo izognil, ali pa Ti bo odgovoril s surovostjo. Iz takih mladeničev se re-krutiraio potem v vsaki vasi, v vsaki fari in zlasti še po mestih vrste tiste mladine, ki fizično boleha, po srcih svojih pa je zanemarjena. da ie človeka včas'h strah pred temno bodočnostio takih mladeničev. Ti fantje so navadno štafaža nasprotnih vrst in naiprvo pripravljeni, da meče'o v pošteno našo mladino kamenje in psovke. Kako tudi ne! Nobene plemenite misli v glavi, nobenega navdušujo-čega vzora v srcu. Vse prevladujejo samo najnižje strasti, katere podžiga še dan na dan se ponavliajoča slaba družba, kier se dela in razmišlia samo o tem. kako zadovoljiti naj-nižiim človeškim instinktom in kako opsovati in škodovati ugledu tistega v vasi, v fari, kl je
v prvi vrsti poklican, da stoli kot čuvar nad nežnimi srci mladine t. i. duševni vodnik, župnik ali kaplan. Nasprotniki naši, katerih pozitivno delo obstoji samo v tem, da spodku-pujejo delo naših vrst in se poslužujejo pri tem najsraiiKitnejših sredstev, fi nasprotniki imajo v ttraVno pokvarjeni mladini najstrast-nejše svoje oprode. To smo skušali Že tudi v iifših odsekih. Mladenič, ki je bil ravno vsled ponočevania ali klafanja iz odseka izključen, je jxistal takoj najstrastnejši njegov nasprotnik in si ic poiskal družico tistih lindi, ki jim jc odsek najhujši trn v peti. Takoj smo culi. da fant prebije cele večere v najslabši družbi in da najbolj strašim» zabavlja čez farje* in vse kar jc našega. To sino doživeli že pri par odsekih, fa to ni za našo organizacijo prav nič hudega, temveč nam samo pod-k repu je trditev, da je treba v naših odsekih kar najradikalneje trebiti vse slabo. To |X>-trjujc pa tudi mojo trditev, da nečistnik, nravno pokvarjen mladenič ne bo nikdar trd značai nc v naš;h. nc v drugih vrstah. On jc kot billka. ki sc maie v vetru setti in tia. Mi Pa potrebujemo značajev kot hrastov. Mi po-trebu'ento moči in sil duševnih in telesnih. Te sile in moči pa bodemo imeli, ako bo naša mladina nravno ncix>kvaricna. telesno zdrava. K srčni čistosti Da pomaga mnogo tudi telesna sila — zato telovadba!
Telesno slaboten, bolehen človek jc pre-mnogokrat sam s seboi nezadovoljen, ni mu mar in mu mnogokrat tudi mar biti ne more vztraino pogumno delo. kajše ako je 'sto združeno s težavami in požrtvovalnostjo. Tudi vol-a bolehnega človeka ni tako močna kot si io moramo želeti ravno pri naši mladini. Volja, združena s pogumom, oba pa kot openi iasna. hliščeča in vedno in vedno pla-tneneča kv:šku. Telovadba ie tudi iz tetra vzroka priporočlliva, da nam ohranujc telo /dravo in v zdravem telesu železno voljo. Pa tudi pri vprašanju o čistosti ic volja zelo velike važnosti. O tem prihodnjič! Na zdar!
B. V TELOVADNICI. I.
Redovne vaje.
Na |x)velje učitelja telovadbe, ki ga imenujmo predtelovadca. katero povelje se glasi »nastop v red« ali »v vrsto«, se vstopijo telovadci, ki naj bodo kolikor mogoče vsi enako oblečeni v telovadno srajco brez rokavov. telovadne ozke hlače in obuti v'telovadne čevlie, v eno dolgo vrsto ob najdaljši steni telovadne dvorane. Ta vrsta, imenuje se čelna vrsta, se uredi tako. da stoje telovadci po velikosti od desne proti levi eden poleg druzega. Oba krajnika na desni in levi strani se imenujeta desni in levi voditelj.
Povelju »nastop v red« sledi prav kmalu iMiveljc »pozor«. Teda i se mora vsak telovadec postaviti na sledeči način: Vse telo mora biti popolnoma stegnjeno, zlasti je paziti, da so noge v kolenih č»sto stegnjene; peti stojita č-sto skupaj, stopali pa v kotu približno 60", prsi se morajo naneti in izbočiti, rame naj se nazaj potegnejo in v jednaki visočini: roke ob straneh viseče stegnjene in nekoliko bolj nazaj, tako da prideta palca ob hlačni rob; glava popolnoma pokonci, pogled pa obrnjen naravnost naprej. Predtelovadec naj si vsakega telovadca posebej ogleda in popravi morebitne napake, katere nai mu lepo in mirno pove In morebiti tudi pokaže, kako se take napake nelepo vidijo, nasprotno pa kako lepo in elegantno sc da napraviti ta stoja v po-zoru.
Ker telovadci gledajo samo naprej, zato je mogoče, da cela vrsta še ni popolnoma rav-
na. Zato naj sledi povelje »v desno (ali levo) ravnaj« — n.ikar moraio vsi telovadci obrniti pogled v desno ua desnega krajnika. ki pri tem povelju ostane v pozoru. Pri tem pa se nc sme glave pripogibati. šc manj pa se s celim telesom naprej nagibati, ampak samo pogled nai se okrene v desno, in se po potrebi stopi ali nekoliko naprej ali nazaj, desno ali levo, tako da postane vrsta popolnoma ravna, da ni nikjer Izbočena ali vijugasta, in da tudi ni med posamezniki v vrsti preveč ali premalo pfostora. Med posamniki namreč mora biti nekaj prostora in sicer toliko, da ni roka na nobeno stran nič ovirana, ampak se lahko prosto giblje naprej in nazaj. Ko se je vrsta popolnoma lepo uravnala, sc na povel'e »pozor« pogledi zopet obrnejo naprej. Pri pogled ima tako lepo urejeno iu v lepem pozoru stoječo vrsto obide nek čut veselja vsakega gledavca. ki ima količkaj čuta za lepoto, kateri čut se prav posebno v telovadnici pridobi in vzgoji, kar ni ravno najzadnja naloga vsake telovadbe.
Pozoru sledi »odmor«, ko se vsak lahko ustepi. kakor mu drago, samo da z levo nogo nc sme nikdar iz vrste. Navadno se na povelje »odmor« roki na hrbtu križema položita, desna noga na nekoliko naprej izstopi.
Čelna vrsta se spremeni v bočno vrsto na povelje »desno ali levo v bok«. Na »desno v bok« napravi telo en četrt obrata v desno, torej se zasuče za 90" v desno, tako da pridejo prsa v tisto lego. kjer je bila poprei v čelni vrsti desna rama. Ta obrat se pa izvrši tako. da se telovadec zasuče na desni peti in levih prstih, nakar pristavi lev onogo k desni, kakor v temeljni stoji. V začetku naj se ta gib dela v dveh delih:
I. Telo samo se zasuče na peti desne in na prstih leve notre ter obstane v tem položaju. na 2 se pristavi leva noga k desni v temeljno stojo. To seveda samo začetkoma, da se obrat nrarilno pruči, in tako pozneje točno, od vseh naenkrat izvrši. Prav tako se vadi »levo v bok«.
Na isti način se tudi bočna vrsta pretvori v čelno vrsto na povelje »desno s čelom« oziroma »levo s čelom«, nakar se telovadci obrnejo za en četrt obrata v čelno vrsto. Vedno pa je gledati nato. da se povelje izvrši točno, od vseh naenkrat, in sc zato morajo te redovne vaje večkrat ponoviti. (Dalie prihodnjič)
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
• (Dalje.)
I. Materinska ljubezen, najmočnejša ljubezen.
Štirinajst dni je preteklo, odkar se je Cilka ločila od Goričana. Precej prvi dan je hudo zbolela in več dni ni mogla iz postelje. Rožlinovi so ji lepo stregli in okrevala je.
Danes ie šla že v gozd na izprehod. Bila je bleda; oči je imela motne. Ko se je vrnila, i; zazrla v senčni utici pred hišo brata Franceta in velikega hlapca Jerneja v živahnem pogovoru. Vstopila je, podala Jerneju roko iu rekla z drhtečim glasom:
»Bog s teboj, Jernej, Bog s teboj! Vendarle vidim po dolgem času zopet enega izmed Goričanovih — ampak resnica, saj ti tudi nisi več tam gori. — O moj Bog, Jernej, kako je to hudo!«
Zaiokala je. Jernej jo je skušal titolatiti :
»Ne bodi žalostna, gospodinja! Boš videla, da se bo še vse prav izteklo. Še zmiraj biva Bog v nebesih. Da si le zdrava — vse drugo je postranska reč.«
»O Bog, Jernej, kaj pa moji otroci?«
Utihnila je ter si s predpasnikom utrla solze iz oči. Nato je govorila z živahnim glo-som :
»Jutri pojdem h Goričanu; dovolj sem že močna In prosila bom na kolenih svojega moža, naj mi pusti otroke — ne verujem, da bi bil Jurii tako hudoben, da bi ne uslišal mo:e prošnje.«
Jernej ji je ugovarjal:
»Po mojih mislih bi ne bilo pametno, da bi šla ti h Goričanu, ko si še tako slabotna. Saj ne veš, kako te bo Jurij vzprejel — lahko se ti kaj pripeti. — Tudi midva sva ravnokar govorila o otrocih. Mislim, da bo nailxilj prav, ako gre tvoj brat France h Goričanu in ga prosi v tvojem imenu.«
Cilki to ni bilo po volji. Toda končno sta jo moža vendarle pregovorila.
»Ampak če ti. France, ne boš ničesar opravil,« je rekla, »potem pojdem še sama tia gori. Jurij ne more biti tako neusmiljen, da bi mi za vse življenje iztrgal otroke.«
Vsi trije so se še nekaj časa pogovarjali, nato je šel hlapec domov k Jernejčku. kier ie zdai služil.	.
Drugo jutro pa ie Cilkin brat France odšel k Goričanu. Neprijetno je prestrašil Goričana svakov obisk in ni se mu upal pogledati odkrito v oči. Ko mu je France razložil namen svoiega prihoda, tedaj se je Jurii razjezil in odgovarjal ostro in ošabno, češ, da svoje otroke že sam lahko preživi. Sram bi ga moralo biti, ko bi jih pripustil tujim 1'udem v oskrb in vzgojo. Ko je France razložil Cil-kitio bolest zaradi otrok, ko je povedal, da misli tudi sama priti sem gori, da prosi usmiljenja svojega moža, tedaj je odvrnil Jurij surovo:
»Cilka naj ostane le doma. Prav zastonj bo prišla sem gori. Sai dobro vem, kai pomeni njeno tarnanje in njen jok. Med menoj in njo je sedaj velik prepad; ne pripoznam ic več za svojo ženo — ako pride sem gori, ii bodem pred nosom zaloputnil duri. Tukpj nebo ona iskala ničesar več.«
Franceta so -iezile trde besede. Zahteval ie od Juri'.' imovino svoje sestre.
Tedaj pa Je C ;<*an podivjal:
»Prokleta '»<•• : a,« tako ie kričal, » bom že izbil i; e imovino tvoje sestre. Kar je Cilka tuk. ,:aiedla in zapravila, tega ne računaš! Le tožite me, kar tožite mc, bomo že videli, koliko sem vam dolžan!«
»Ako bi moje sestre ne bilo tu gori,« odvrne France togotno, »bi postal ti že zdavnaj berač in rokovniač. Z malho in palico bi že taval od hiše do hiše. — No. saj bomo videli, koliko časa se boš še obdržal tu gori. Denar svoi bomo pa že iztiriali, le prepričan bodi!«
Prepir je postajal vedno huiši, in ako bi ne bil vstopil neki letovičar v sobo. bi si Goričan in France gotovo skočila v lase. Z ostrimi psovkami sta se ločila nazadnje.
Ko je mladi Rožlin prišel, šc vedno zelo razburjen, domov in pripovedoval o svojem nastopu proti Goričanu, se Cilka ni dala več utolažiti. Zopet ie sklenila, da poide sama k možu — in vsi odsveti so bili zaman. Šele. ko je France povedal, da ji Jurij namerava pred nosom zaloputniti duri — tedaj ie spoznala, da bi bili vsi poskusi zaman. In jokala ie ves beli dan. Zvečer se je umirila nekoliko; samo včasih je njeno telo od bolesti nekoliko zatrepetalo. — kakor bi se spomnila velike nesreče. Pri večerji je pokliicala svojega brata vstran in mu rekla:	.
»France, daj mi dober nasvet. Ne vem, kaj bi storila En pripomoček sem še našla, ki bi mi morebiti rešil otroke. Ampak — strašno težko mi je... Saj veš, tisti luteranski pastor in advokat imata velik vpliv na Jurija. — Kaj ko bi šla k tema gospodoma? — Vsak dan se sprehajata v brezovem gaju za hišo, to vem še od lani — tamkaj bi ju gotovo našla. France, kako misliš, če bi prosila ta dva gospoda. da govorita zame pri Juriju? — Tak gnus imam pred tema tujcema, da ti povedati ne morem, ampak — če bi kaj koristilo, bi storila precej tudi to — kaj ne stori vsega mati za svoje otroke!«
»Cilka, jaz mislim, da je to čisto prazna misel.« de brat sočutno,« ker nisi v čislih pri teh dveh gospodih.«---
Nič ni pomagalo. Tretji dan je Cilka potovala po gozdni poti proti Ooričanu Vedno bolj se ji ie krčilo srce. Obstala j» na prevalu in zrla belo hišo. kjer je preživela toliko žalostnih in toliko srečnih ur. Zajokala bi od bolesti, pa se je premagala. Urno je stopila proti brezovemu gaju. — Ni se zmotila: oba tujca sta sedela na klopi in se pogovarjala.
Cilka se jima približa in ju žalostno pozdravi.
»Kako pa se vam godi?« vpraša pastor, ki v prvem hipu ne ve, kaj bi ji rekel.
»Saj sami veste.« odvrne Cilka bolestno, »kako se godi ženi brez moža in otrok.«
»Kam pa greste sedaj?«
»Semkaj sem se namenila — prosila bi vas nekaj.«
»Mene?« se začudi pastor
»Da, vas in gospoda doktorja. — Bodite dobri in pomagajte nesrečni ženi.«
»S čim naj vam pomagava?« Karkoli bo v najini moči. vam bova storila,« dé pastor uljudno.
»Vi veste. da se ie Jurii ločil od mene. Otroka ie s silo pridržal Bodite dobri — prosite moža. da mi vrne otroke!«
»Ljuba žena.« pravi pastor, »zakai pa ne greste sami k možu in ga ne prosite?«
»Ne upam se, on je jezen name . . .«
»Potem tudi najina prošnja ne bo ničesar izdala.«
»O bo. bo — veliko spoštovanje ima Jurij do vas. Ko bi rekli le besedico, pa bi on storil.»
»Zena. leno je. da imate tako zaupanie do naju « se vmeša pdvokat v noeovor: »tudi iaz mislim, da raiina beseda nri Ooričanu neka! zaleže. Toda vi morate nasproti nama pokazati svojo dobro volo.«
»Vse rada storim, karkoli mi ukažete,« dé Cilka burno.
Pastor in Ooričan sta spoznala, da je pri Ooričanu treha skrbne eospodime. sicer poide vse rakom žvižcat. Zato sta že dali časa premiala. kako H Cilko pridobila zase. Zdaj se jima je ponudila lepa prilika.
»Lluba žena. ali bi se ne hoteli vrniti zopet k svo'emu možu?« vnraša nastor.
»Iz srca rada!« vzklikne Cilka. »Ampak mož teea noče!«
»Prav rad bi vas sprejel, ko bi mu le hoteli v nečem vstreči.«
»V vsem mu bom vstregla, če bo le mogoče.«
»Olejte — nadaliu'e pastor s hlimbo v očeh. — mož in žena sta eno telo — v zakonu morata biti mož in žena tudi enega srca in ene misli. — Saj veste, vaš mož ie prestopil v novo vero. ki boli ugaia njegovemu prepričanju. Ako bi se mogli odločiti, da tudi vi prestopite k veri svojega moža, potem vas Jurij rad sprejme . .«
i Cilka se je umaknila prestrašeno za ko-Irak nazaj. Pogledala je tujca z žarečimi očmi, nato je govorila trdo in naglas:
»Nikdar in nikoli! Svojega Gospoda m Boga ne prodam za nikako ceno'« (Dalje prihodnjič.)
V Lurd!
(Potopis za ljudstvo. Piše Zabret.)
Briksen.
Medla luč je za silo razsvetljevala kupe.1) Rumen plamen se je včasih hipoma dvignil, se na vrhu pordečil, se zopet zmanjšal in se nalahno tresoč plamenel dalje. Sedel sem pri oknu. glavo naslonjeno na površnik, ki sem ga obesil v kotu, noge sem položil na nasprotno klop ter gledal preko voza. V na-sprotniem kotu je sedela mlada gospa, opravljena v temno obleko s črnini slamnikom. Desni komolec ie imela naslonjen na okno, obraz oprt na dlan ter gledala skozi okno vedno v isto smer. Zraven nje je ležalo na pelerini majhno, rdečelično dekletce ter navidez spalo. Naenkrat pa se dvigne, se oklene materine roke :
»Mamica, mamica, če umre naš Leo, ali bo tudi tako visoko ležal kakor Henrik in luči bodo gorele okoli in okoli?«
Oospa se je obrnila in pogladila kodre hčerkine.
»Le spi Rozika, Leo pa ne bo umrl; ie spi, takole.«
Položila jo je nazaj na pelerino, dela levo roko na hčerkino ramo, z desno pa se zopet naslonila na okno ter zrla nepremično v temno noč.
»Mamica, mamica, zakai pa ie potem umrl Henrik, naš Leo pa ne bo?«
Odprla je zopet svoje oči in jih uprla v njen obraz.
Oospa se je zopet obrnila, poljubila hčerko na čelo:
»Le spi. dete moje!«
Dekletce je objelo materino roko, ki ji ie ležala na rami in zaprlo oči. Oospa pa je zrla še zmerom nepremično v temo. V nienih očeh pa se ie zasvetilo včasih in zdrknilo počasi po mladem licu na obleko.
Na drugi strani poleg mene so sedeli štirje železničarji in tarokirali.') Njihovi črni in bledi obrazi, ki so se videli v medli razsvetljavi še bledelši. so bili obrnjeni v umazane karte, ki so jih metali z zmerom enakimi presledki in z vedno isto močjo na klon. Semin-t>a je kdo pogledal na luč, ki ie zaplolala visoko in rdeče. In potem zopet vrgel karto, da ne bi motil en?komernega metanja. Bili so čisto tiho. le kadar ie kdo vrgel karto, ki je niso pričakovali, 'e zaklical in obenem nastavil roko. da je hitro vrgel vse na svoj kupec.
V drutrem kotu ie mirno ležal moški na svoii suknji klobuk čez glavo in snal. Le kadar se le vlak ustavil?!, se ie nekoliko obrnil, pooravil klobuk, položil roko drugače, noge stegnil ali skrči! in snal dalje.
Vstal sem in pogledal skozi okno. Vlak ie drdral enakomerno v dal'ino, iz stroja se ie včasih zasvetilo rdeče, iskre so letele po zraku in nadale daleč za nami na tla. Po gozdih ie bilo temno, tako da so se komaj razločevala bližnia drevesa. Le rumeni žarki medlih knpejskih luči so leteli ob vlaku v eni dolgi črti in neovirano, kakor bi se ball, da ne bi ostali tam zadai daleč sami v gozdu. Mirno in tiho je bilo v lesu, nič se niso pripo-gibali vrhovi, nič ni šumelo listje; pač, jelšp
l) Železniški voz. ') Igrali na karte.
tik proge so se zbudile In se prlpoglbale nizko. do tal. Včasih pa včasih je bilo začuti od
daleč šumenje valov deroče Rienze, ki si dela pot med tirolskimi Alpami.
Naslonil sem se s komolci na okno in v dolgčasu, ki se me je loteval, sem se domislil na neprijetne dogodke, ki sem iih doživel že tisti dan v Beljaku. Čakam zjutraj s svojimi tremi popotnimi tovariši vlaka, ki gre na Tirolsko. Ko se mi zdi, da je vlak že gotovo na kolodvoru, vprašam postavnega konduk-terja z velikimi brkami. ki se je izprehajal po peronu z rokami v žepu, kateri vlak gre v Franzensfeste.
»Was, e?« ter del debelo in umazano roko na usta, kazalec pa potisnil v brke.
»Vlak proti Franzensfeste, prosim, kje je?«
»Der da, e,« mi pokaže na nek vlak, potisne roko v žep ter se izprehaja naprej.
»Hvala!«
Da ie pokazal na vlak, ki je stal zadaj za prvim vlakom, mi on ni povedal, zato gremo z vso korajžo v prvi vlak. se ložiramo1) v prazen voz tako, kakor se ložira človek v tak voz, v katerem se mora okoli šest ur neprenehoma voziti. Bili smo veseli, da smo dobili tako lep prostor, ter smo gojili celo nade. da bomo sami v vozu. Ze se bližamo prvi postaji, tedaj pride izprevodnik in zahteva karte.
»Kam se peljete, prosim?« vpraša, ko pogleda listke.
»V Briksen, kakor vidite!«
»Ne- vi se pel'ete na Dunaj.«
»Na noben način, mi se peljemo na Tirolsko.«
»Pa, prosim vas, ta proga pelje proti Dunaju.«
»Ni mogoče!«
»Zalibog, je res. Najbrže ste se zmotili v Bel'aku.«
Med nami seveda veliko razburjenie. Vstaiamo s sedežev in vprašu'emo. kaj zdaj. čeprav je vsakemu jasno, da moramo na prvi postaii izstoniti in se peljati s prvim vlakom nazaj v Beljak.
»Kdai odhaja prvi vlak na Beljak?«
»Sele popoldne: čakati bodete morali po! dneva.«
Vlak obstane, mi pograbimo svoie kov-čeee in hitro izstopimo. Pri srcu nam je bilo približno tako kot tistemu, ki je celo noč ta-roklral. vse nartiie Izgubil in drugI dan ne more v pisarno. Mol dežnik, ki se ie stisnil v vozu na krai naivišie police, je smatral za boliše. če se nel'e kar napre! na Dunai. in je tudi tako storil. Jaz sem ga pogrešil šele čez pol ure, ko sem snravil svo'e misli v pravi tir in zonet uredil vozni red. Pretežno večino ur. ki sr^o jih čakali na nostaii, smo posvetili beliaškemu kondukterju. ki je drugače govoril in drugače kazal. Žalostni konec vsega teca na ie. da smo se vozili ponoči po Pustorski dolini namesto no dnevu.
Iznad gozda v dal'ini se ie zasvetil bel svit. ki le postajal vedno večii in svetleiši. kakor bi vstaial dan iz tmine. Kmalu so se nokazale doVe vrste obločnic. ki so razsvet-llevale kolodvor in metale svolo belo svetlobo po trdniavskih zidovih, ki "stoje močno in nepremagl'ivo pred vhodom v dolino reke Izake. Predno smo se pripellali na kolodvor, smo preleteli 180 metrov dolg in 80 metrov visok most čez deročo Izako.
»Franzensfeste!« so klicali zaspani kon-dukterji in odprli nekai vrat po vozovih. Izstopilo je le malo Hudi. Po peronu se ie iz-preha'ala gruča častnikov, ki so z glasnim govorjenjem in nič manj šumnim krohotom obračali nase pozornost debelega možakarja,
l) Se vsedemo.
ki je sedel na klopi, skrival glavo v dlan In poskušal najbrže zadremati; le kadar so šli
mimo častniki, je včasih težko privzdignil glavo. jih neljubeznivo pogledal in položil zopet glavo v dlan. Drugače pa je bil kolodvor prazen in pust, čeprav je primerno zelo velik. Franzensfeste je namreč vojaška postojanka. Široki in močni zidovi, ki se dvigajo iz globokih trdnjavskih jarkov, branijo vhod v Pu-stersko dolino, ki se vije proti vzhodu v srce Avstrije, in pa prehod čez 1370 metrov visok prelaz Brenner, ki leži proti severu in čez katerega pelje železnica v glavno tirolsko mesto Innsbruck. Trdnjava je bila sezidana v letih 1833 do 1838. Sicer pa je Franzensfeste mal kraj, ki nima niti tisoč prebivalcev.
Kondukterji so jeli zapirati železniške vozove, vihteli so na široko svoje svetilke z zelenimi šipami in skočili vsak na svoj voz; obločnice so jele izginjati počenši od severnega konca kolodvora vedno hitreje in hitreje, častniki so se smejali od daleč, debeli možakar je imel glavo naslonjeno v dlan, načelnik z rdečo kapo se je obrnil in šel, zadnja obločnica je izginila, nad kolodvorom pa se je naredil velik, okrogel svit. ki je ginei v tmini, kakor bi tonil dan v daljini; kupejska luč je plamenela in se nalahno tresla, štfrje železničarji pa so ravno šteli karte in računali dobiček.
• • •
Književnost.
Pod tem naslovom bomo priobčevali letos redna kratka poročila in ocene o najnovejših slovenskih knjigah in časopisih. Prepričani smo, da so zelo potrebna taka poročila v času, ko toliko slabega in strupenega berila prihaja med ljudi. Naša dolžnost bo, da bomo na tem mestu opozarjali na koristne in priporočljive spise ter se po potrebi ozrli včasih tudi na plevel, ki poganja v slovenski književnosti. Ustregli bomo s tem zlasti mnogobrojnim izobraževalnim društvom in knjižničar,, širom domovine, ki čestokrat ne morejo in ne znajo ločiti dobro od slabega, ker nimajo potrebnega pregleda čez novosti v slovenski književnosti. Tako, upamo, bo tudi ta predal spopolnil našega »Domoljuba«, ki mora biti in ostati verno ogledalo vsega življenja in dela med Slovenci.
Naiprvo naznanjamo svojim čitateljem knjigo, ki jo je spisal za našo mladinsko in gospodarsko organizacijo neumorno delavni g. Ivan Podlesnik: Knjigovodstvo, I. del. Cena 3 K 20 vin. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani 1907. Knjiga bo izšla v treh delih. Prvi del obsega pouk o društvenem poslovanju in poslovanju »Čebelic« ter navodilo za knjigovodstvo o gospodarstvu mladeničev in mož. Redkokedaj izide pri nas tako koristna in potrebna knjiga. Neobhodno je potrebna voditeljem izobraževalnih društev, potrebna pa
tudi vsem našim posestnikom, ki hočejo vzorno urediti svoje gospodarstvo. Pisana je zelo poljudno in razumljivo. Mnogo praktičnih vzgledov iz vsakdanjega življenja pojasnjuje vsebino, tako da se bo iz knjige s pridom učil tudi neuki čitatelj. Naj bi ne bilo zlasti nobene slov. knjižnice, ki bi se ne nabavila te knjige.
Za večje odre na deželi je izšla pripravna, krasna žaloigra »Za pravdo in srce«. Spisal Anton Medved. Založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani 1907, — Z velikim uspehom se je igrala ta igra letos v deželnem gledališču v Ljubljani. Snov je vzeta iz domače zgodovine in nam predstavna burno dobo, ko so se cele vojske kmetov dvignile in uprle svojim zatiralcem. Pretresljivi so posamezni prizori iz tega boja — in gospod pisatelj jih je znal z živimi barvami pričarati na pozorišče. Brez skrbi trdimo, da je »Za pravdo in srce« ena naših najboljših ljudskih iger, zato naj izobraževalno društva pridno segajo po njej.
»Dom in Svet«. List s podobami za leposlovje in znanstvo. Založnik »Katoliška bukvama« v Ljubljani. — To je naš največji in najlepši umetniško-znanstven list, ki mu težko najdeš para tudi med večjimi narodi, kakor smo Slovenci. Vsaka številka prinaša bogato vsebino in lepe slike slovenskih in tujih umetnikov. Letos bo na prvem mestu izhajala dolga povest, ki jo je spisal znani pisatelj g. dr. Fran Detela.
Razgled po domovini.
Na delo za »Domoljuba«. Se vedno je čas za agitacijo za naš list. Storimo, kar je v naši moči, da dobimo listu mnogo novih naročnikov. Z razširjenjem poštenega, krščanskega časopisja vršimo naravnost apostolsko delo. Ko bi bilo pri nas le eno desetino tistega navdušenja pri razširjenju dobrih, poštenih listov, kakor imajo n. pr. socialisti pri razširjanju slabega Časopisja, bi bile postojanke naše stranke nepremagljive. Pred kratkim so socialisti v Beroiinu ustvarili takozvano »rdečo nedeljo«, to je vsi organizirani socialisti so se ponudili, da kolportirajo v družine en milijon iztisov strankinega glasila na ogled ter obenem pobero naročnino. Vsled tega je strankino glasilo dobilo več tisoč novih naročnikov na en dani Berolinske tovariše posnemajo češki sodrugi. Praški češki socialni demo-kratje so sklenili praznovati božične praznike izključno le z razširjanjem svojega glasila »Pravo Lidu«. O Božču so socialisti kar preplavili Prago s svojim veri sovražnim glasilom. Agitatorji so imeli določene posamezne hiše in družine, v katerih so agitirali. Podobno delajo drugod in tudi pri nas. In mi? Kako malo smisla je pri nas za važnost močnega časopisja. Sicer je zadnje čase nekoliko bolje; a za svojimi nasprotniki smo mi še daieč zadaj. Najvažnejša opora listu in uredništvu so dobri, zanesljivi dopisniki in plačujoči naročniki. Zato na delo sedaj o Novem letu. Naša društva m somišljenike prosimo, naj se takoj lotijo dela in naj obrnejo ves svoj prosti čas v to, da bo imelo naše časopisje čimveč novih, plačujočih naročnikov. Ali naj gledamo, kako zanaša nasprotno časopisje med ljudstvo slabe nauke, ki prodirajo kršč. temelj? Ako se ne vzdramimo in ako bomo spali dalje, bomo nekega dne doživeli razočaranje: sadove našega lastnega dela in truda bo povodenj nasprotnega časopisja odnesla v drugi protikrščanski tabor! Torej na delo! Preverjeni smo, da naš poziv ne bo zaman! — Agitacijo za naj list pa moramo dobro
organizirati. Določimo en dan, ko se bo povsod vršila agitacija za naš list. Tako delajo soc .demokrati, tako delajo krščanski socialci, in mi kot kmečka stranka ne smemo zaostati. Uspehi take agitacije so velikanski!
Praznik Sv. treh kraljev dne 6. januarja naj bo kmečki praznik, kojega dne bodo vsi prijatelji kmečkega stanu zastavili agitacijo za svoj kmečki list, za »Domoljuba«. Brez strahu hočemo ta dan hiteti od hiše do hiše ter nabirati naročnikov! Porabite pole, ki smo jih priložili št. 50 našega lista! Možje, mladeniči, žene in dekleta, ta dan posvetite agitaciji za krščanski, slovenski in kmečki list! Bralna in izobraževalna društva, tudi vi storite uslugo svojemu glasilu ter podpirajte najkrepkeje agitacijo za naš list. Dne 6. januarja na delo za naš list! Priporočamo pa tudi izvenkranjskim Slovencem naš list. Kakor doslej bomo tudi v bodoče priobčevali najvažnejše novice s Štajerskega, Primorskega in s Koroške; naš list bodi vseslovenski kmečki list. Na delo zanj!
Osebne vesti. Župnija Rovte nad Logatcem je podeljena č. g. Matevžu Sušniku, žup-nemu upravitelju ravnotam. Za župnijo Turjak je prezentiran č. g. župnik Alojz Bobek iz Oodoviča. — Novi načelnik na ljubljanskem južnem kolodvoru postane sedanji načelnik postaje Št. Peter na Krasu gospod Šusteršič. — Stiridesetletnico službovanja je slovesno praznoval v Krškem gospod nadučitelj Adle-šič. Šolska mladina z učiteljstvom in meščanstvo mu je priredilo lepo slavlje v šolski telovadnici.
— Pri občinskih volitvah v Radovljici so
zmagali v prvem in drugem razredu liberalci, v tretjem razredu pa pristaši »Slovenske Ljudske Stranke.«
»Slovenska dijaška zveza« se obrača na vse njeni misli in njenemu delu prijazne kroge s prošnjo, aa podpro društvo pri narodno-izobraževaJnem delu. Mladi zarod hoče pokazati, da ima dovolj smisla za katoliški kul-
turni preporod in za poglobitev idej, ki so kot pomladna sapa zavele čez slovensko zemljo. Pomagati nam pa morajo prijatelji. Pri srcu so nam bratje, ki se bore s tujcem za pet svoje grude. Zlasti na Koroško hočemo obrniti pozornost in ondi ustanoviti knjižnic. Vemo, da ima marsikateri prijatelj lepih knjig, ki bi jih ljudstvo bralo z veseljem in koristjo. Vsakdo, ki mu je pri srcu ljubezen do zatiranega brata, naj se zgane. Vsprejemajo se tudi denarne podpore za knjižnice, zlasti pa za izobraževalno delo na Koroškem. Častita duhovščina, prijatelji, laiki in somišljeniki, bogo-slovci in srednješolci, agitirajte in zbirajte I Knjige naj se blagovolijo pošiljati na naslov; F. Merala, cand. iur.; Ljubljana. Sv. Petra cesta 30, denarni prispevki pa na društvenega blagajnika: Fran Logar, stud. iur., Gradec, univerza. Za odbor S. D. Z.: iur. Ivo Cesnik, t. č. predsednik. Iur. Fran Kovač, t. č. tajnik.
Deželnozborske volitve na Kranjskem se bodo vršile v kratkem. Opozarjamo že sedaj slovensko ljudstvo, zlasti kmete na te vele-važne volitve. Liberalci se že pripravljajo. Ce bo storil vsak volivec svojo dolžnost, potem bo strta liberalna obstrukcija v deželnem zboru in naš kmet bo prišel do pravic, za katere so se naši poslanci šest let borili z liberalci, ki so v zvezi z Nemci tvorili večino.
Slovenski misijon v ljubljanski stolnici se je končal pred svetim dnem z nagovorom premil. gospoda knezoškofa dr. Antona Bonaventura Jeglič, ki so podelili vernikom papežev blagoslov. — Obhajancev je bilo, ne kakor smo zadnjič poročali v »Domoljubu«, osem pač pa nad- enajst tisoča
Učeni redemptorist dr. pater Avguštin Rösler je imel celi teden v veliki dvorani hotela »Union« predavanja za ljubljanske gospe in gospodične, ki so v obilnem številu prihajale k tem veiezanimivim govorom. Prvi dan je bilo navzočih nad 900 dam.
Nov slovenski list v Trstu. Katoliško tiskovno društvo v Trstu naznanja, da začne iz-
haiati v Trstu s 1. januarjem 1908 nov slovenski tednik »Zarja«. Izhajal bo ob sobotah. Vsak drug teden bo imel poučno-zaoavno ilustrirano prilogo »Družinski Prijatelj«. Naročnina na »Zarjo« s prilogo vred znaša celoletno 6 kron. Uredništvo in upravništvo je v i rstu.
via dei Fabri 2.	. .
V	Velikovcu na Koroškem bo začela poslovati z novim letom hranilnica in posojilnica. Opozarjamo na ta slovenski prepotrebm zavod.
Izobraževalnim društvom priporočamo, naj si naroče poleg drugih časopisov tudi edini krščanski slovenski časopis na Koroškem »Mir«, ki izhaja v Celovcu, iz lista bodo dobili pravo sliko o delovanju naših koroških bratov.
V	Zihpolju so popravili romarsko cerkev, katero je bil požar zelo poškodoval.
Družba sv. Detinstva ie imela na dan nedolžnih otročičev v uršulinski cerkvi v Ljubljani sv. mašo za vse deležnike in deležnice »Dejanja sv. Detinstva«. Popoldne v ob 4. je imel voditeli družbe č. g. katehet Uidež nagovor. blagoslov mladine in litaniie. Priporočamo mladini to družbo.
Liberalci med seboj. Iz sv. pisma jc znano. da sta si bila Pilat in Herod strastna nasprotnika. Ko pa se je šlo zoper našega Odre-šenika, sta se takoj sprijaznila in skupno nastopila proti njemu. Tudi Hribar ii. Tavčar si nasprotujeta. V znamenje tega nasprotstva je ustanovil Hribar svoj časopis »Slovenijo«, medtem ko je Tavčar ostal še gospodar pri umazanem »Narodu«. A na Kranjskem se bližajo deželnozborske volitve. 28. februarja se bodo menda že vršile. Hribar in Tavčar vidita \ našem katoliškem kmetu najhujšega nasprotnika, in ker se bojiia. da ta zmaga pri volitvah, sta se naspn t..i.,a že združila. Z novim letom preneha izhajati Hribarjev časopis »Slovenija« in Tavčar uä Hribarju svoj »Narod« na razpolago. Sedaj I K) ta oba sovražnika po našem kmetu skupaj po »Narodu« vihtela umazano orožje, ki obstoji v obrekovanju in sramotenju. Našemu kmetu zato. svetujemo, da sc nemudoma združi v »Kmečkih zvezah« in tako skupno nastopi pri volitvah proti liberalcem. ki bodo zopet nastopili pot! krinko neodvisnih kmetov. Najugodnejša prilika se nudi ravno ob deželnozborskih volitvah odgovoriti liberalcem na vse podle napade, katere so si tekom šestih let dovolili na naše krščansko ljudstvo.
Kanalski dekan ie postal preč. g. Berlot, župnik na Vogerskcm. Castitamo!
Smrtna kosa. Umrl je v Ravnici na Goriškem po dolgi mučni bolezni bogoslovec Avgust Belingar. Pogreb je bil v soboto, 28. dee. zjutraj ob 9. uri. Naj v miru počiva. — Pri Sv. Jakobu ob Savi je umrl 21. dee. ondotni župnik č. g. janež Sakser. Pokojni jc bil rojen 12. aprila leta 1857 v Ljubljani; v mašnika posvečen 2(i. julija leta 1879. Kot župnik je služ-ÌKival več let v Hotederšiei in okoli štiri leta pri Sv. Jakobu ob Savi. Vse ga je spoštovalo in ljubilo, zato tudi splošno žalovanje po celi župniji. Pred prazniki ic obolel in po kratki bolezni ga je Oospod odpoklical v večnost. Pokopal ga je v ponedeljek preč. g. kanonik in dekan Anton Fettich Frankheim. — Naj počiva blagi gospod župnik v miru!
Napredni učitelj. Nemška Pijeva korespondenca poroča: Učitelj J. v Miloticah je imel navado svojega psa voditi v cerkev. Župnik Dostal mu je to prepovedal, češ, da pes ne spada v cerkev. Liberalni učitelj se pa ni zmenil za to svarilo župnikovo in je še dalje hodil s psom v ecrkcv. A ne samo to, napisal je jako podel dopis za češki list »Lidove Novini«, v katerem pravi, da hoče svojega psa versko-rravno vzgojiti. Župnik se ie kajpada pritožil
vsled tega sramotenja vere pri šolskem nadzorniku. - Lep vzgojite l mladine ta uute
Framasonsko delo. V Aubusonu na francoskem so se polastili framasoni ondotne katoliške cerkve. Zaprli so jo in so pustili po mestnem zidovju nabiti lepake, na katerih ponujajo cerkev v prodajo. Pripravljeni so prodati pod vsako ceno hišo božjo, četudi jo kupi najutnazanejši zid. — Tako delajo prijatelji naših liberalcev iu socialnih demokratov v državi. kjer so na krmilu.	.
Zupan Hribar in poštni uslužbenci. Pri zadnji državnozborski volitvi so po večini volili poštni uslužbenci liberalca Hribarja. Človek bi mislil, da se bo Hribar hvaležnega izkazal svojim volivcem, ko so ti zahtevali iz-bolišanje res sramotno nizke plače. Naši poslanci so storili vse potrebne korake za upravičene zahteve poštnih uslužbencev. Dr. Šusteršič ie bil v tej zadevi pri trgovinskem ministru. drugih posvetovanj pri ministru sta se v imenu »Slovenskega kluba« udeleževala poslanca Pogačnik in Gostinčar. Hribarja pri nobeni seii niti zraven ni bilo. in ko se je doseglo sporazutnljeuje tudi po posredovanju naših poslancev, se ie Hribar vsedel za mizo in napisal pismo poštnim uslužbencem v Ljubljani, da se .ic po njegovem posredovanju dosegla ugodnost. Tako »iarba« Hribar svoje volivce. Gotovo je mislil zviti župan, da ne bo prišlo njegovo pismo v javnost, pa se je korenito zmotil. Pismo njegovo je edino le agitacijsko pismo brez vsake podlage. Volivci liberalni bodo vedno jasneje spoznavali, kakega kalina so si izvolili.
V	Ljubljani je umrl po daljši, težki bolezni ravnatelj deželnega kemičnega preizkuševa-lišča za Kranjsko, g. dr. Ernst Kramer, ki je kot veščak visoko povzdignil ta zavod. Neprecenljivih zaslug si ic pridobil dr. Krämer tudi za obdelovanje ljubljanskega barja ter je bil kot strokovni pisatelj splošno cenjen in pri-poznan, posebno znamenito je njegovo delo o ljubljanskem barju in pa delo. v katerem ie natančno analiziral ljubljanske vodnjake. Pokojnik jc kot izboren družabnik imel mnogo prijateljev, ki s pokojnikovo rodbino odkritosrčno žalujejo nad njegovo prezgodnjo smrtjo. Naj blagi pokojnik počiva v miru!
Čuvaja so vrgli v 13 metrov globok rov. Pri črepainici v Mariboru ob Tržaški cesti je napadlo ponoči 8 fantov nočnega čuvaja Li-kaveca, katerega so zgrabili in vrgli v m globok rov. Čuvaj si je zlomil roko in nogo. Na njegovo vpitje so prihiteli ljudje, ki so ga rešili iz obupnega položaja.
Deželnozborska volitev. Iz Celja poročajo: Liberalna stranka je postavila na zadnjem zaupnem shodu kmeta Zdolšeka, po domače Krištana iz Pouikev ob južni železnici, za kandidata za deželni zbor. Mož je bil že večkrat kandidat in je podpisal tudi zloglasno brošuro »Štajerski Slovenci, kai hočemo?« Svoj kandidatni govor je pričel s tem, da se je predstavil za brata dveh župnikov. Narodna stranka je protiduhovniška stranka, kar vedno nanaša in Zdolšek je protiduhovniški kandidat. Cenni se neki sklicuje na svoja brata župnika? Hotel je menda reči, glejte, jaz imam dva brata duhovnika, pa bom vendar proti duhovnikom delal. To pa ravno zahteva narodna stranka, škoda za moža, da se jc udinjal taki stranki. Somišljeniki vsi v boj za moža, ki ga lo postavila naša »Kmečka zveza«. Zdolšek bo trobil v liberalni rog, dal se bo voditi celjskim advokatom. Mi pa izvolimo moža, ki bo zastopal edinole koristi kmečkega stanu.
V	katoliško cerkev je prestopil na Sv. Gori pri Gorici protestaiitovsko-puristanski pastor I. A. Knaflitsch. Zapustil je svojo bogato, službo in se iz hrepenenja po resnici oklenil katoliške cerkve. V času, ko suhe veje odpa-
dajo od debla katoliške cerkve, poganjajo nove čvrste mladike s tem večjo močjo.
Iz Brežic. Pri dopolnilnih volitvah v osebno-dohodninsko cciiilno komisijo so zmagali pri vseh treh skupinah združeni Slovenci.
Železnica Postojna-Štanjel. Med Postojno in Razdrtim bo štaciia Goriče. ^ri Razdrtem. kier bo seveda tudi štaciia. bo približno 1400 metrov dolg predor proti Senožečam. Seno-žeče dobe v bližini farne cerkve stacijo. iz Senožeč bo tekla proga proti (laberkii. kier bc tudi manjši predor. Blizu cesarske hiSe bo postajališče Dolenjavas. Potem bo tekla bodoča proga po senodoiski gmajni proti Štanjelu.	.
Dobrna rešena. Iz Dobrne poročajo: /.andar Jožef Schober je zapustil Dobrno, lo je tretji in zadnji izmed onih, proti katerim je vodila Dobrna boj na življenje m smrt. I rvi je šel Friderik Wressnig. za njim stiažinojster J Konrad Klobasa in sedaj šc Jožef Schober. _ »Vahtarca« in »Staierc« bosta gotovo točila grenke solze in še morebiti tudi na Dobrni kedo. Dobrna pa ic zadihala ložje. \ sciti trem srečno pot!
Dr. Susteršlčeva konferenca z ministrskim predsednikom. Z Dunaja sc poroča: Dr. Šusteršič ie imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom baronom Beckom in so pri tej priliki razmotrival tudi razne za kranjsko deželo važne zadeve. Ministrski predsednik se osebno zavzame za to. da se vprašanje uitnskih podpor hitro iu ugodno reši. Z zgradbo belokranjske železnice se bo čimpreie začelo. Vprašanje ljubljanske obrtne šole je v dobrem tiru. Zahteva pomaknjenja Ljubljane v drugi razred aktivitetnih dok lad je sedaj pri osrednji statistični komisiji, da natančno izgo-tovi obseg, odnosno efekt te odredbe, ki je pa še ni pričakovati. Vendar ie tudi ta zadeva v dobrem tiru.
Občinski odbor občine Smihel-Stopiče je soglasno sklenil v svoji seji dne 17. dececmbra da izreče zahvalo in odkrito priznanje ministrskemu predsedniku baronu Becku in železniškemu ministru dr. Derschatti za njiju trud za zgradbo belokranjske železnice. Hkrati izreka občinski odbor zaupnico državnima poslancema dr. Susteršiču in Šuklietu in toplo zahvalo za njiju trud v tej zadevi.
Kmečka zveza za ljubljansko okolico najodločneje protestira proti liberalni obftrukciji zoper volivno reformo, ki ima ost izključno je proti opravičeni nadvladi kmeta v deželi in pozivlje ves kmečki stan v deželi, da pri prihodnjih deželnozborskih volitvah kakor en mož nastopi zoper ljudstvu sovražno in nazadnjaško liberalno stranko.
Državne podpore. Z Dunaja sc nam poroča: Deželna viada kranjska je dne 14. decembra doposlala na Dunaj poročila in nasvete glede na državno podporo vsled toče, povodnji in drugih nezgod. Značilno za razmere je. da ie deželna vlada n. pr. za postojinski okraj nasvetovala 8000 K več. nego pa okr. glavarstvo. Vladi sami se zdi, da so gospodje pri glavarstvu fiskalisti. Poslanci so storili v tem oziru vse, kar so mogli. Hrib se omaje in hrast, a ne glava brezčutnega moža... Glede pomanjkanja sena pa do danes, 23. decembra, ni še nobenega poročila na Dunaj. Pripomnim. da so že davno seno delili v sežanskem okraju in da je primorsko namestništvo samo za goriško okolico nasvetovalo 60.000 kron podpore v nakup sena. In pri nas? Kranjci smo vedno zadnji pri podporah, ker nas preveč ljubijo gospodje pri politični upravi. Ko bi si sami, ne pa orožniki ogledovali bedo v kmečkih kočah in prazne jasli v hlevih, morda bi s časom otajala njih ledena srca. Pokojni naš tovariš Primož je dobro označil sistem, ki nas tepe brez biča.
Štrajk pri Uoydu v Trstu se nadaljuje.
dee. je stražiio l.loydov arzenal 100 policajev, da ščitijo slovenske delavce, ki hodijo na delo. Teh stavkokazov je 319. Nemirov ui bilo nobenih, med Lloydoviin ravnateljem rrankfurterjem in socialno-demokraškima poslancema Oliva in 1'ittoni se vrše zaupna pogajanja. Splošna sodba je. da ie ta štrajk bil zelo nepremišljen.
Davek na sladkor se zniža. Poslanska zbornica ie z vsemi glasovi sprejela predlog, vlado pozvati, da zniža davek na sladkor. Stvar se sedaj razpravlja v proračunskem odseku. kjer ie poslanec dr. Korošec v imenu zastopnikov »Slov kmečke zveze« zahteval od finančnega ministra, da dovoli čem večje znižanje. Večina zbornice bo najbrže za znižanje S kron pri meterskem stotu. Tudi naši državnozborski poslanci so nastopili soglasno za to. da se davek na sladkor zniža.
Za zadružni tečaj v Mariboru, ki se začne dne 7. januarja, se je oglasilo nad 5(1 udeležencev iz celega Spodnjega Štajerskega.
Teharje. Nova župnijska cerkev na Te-liarjih pri Celju je gotova. Kvaterno nedeljo, dne 22. decembra ob 10. dopoldne so jo gosp. o,,at iz Celja blagoslovili. Cerkev je -11 metrov dolga, 14 metrov široka in 15 metrov visoka, /iidati jo je začel vrli stavbeni mojster Valentin Scagnetti iz Krškega dne 6 aprila 1906.
Slovenci v Ameriki. Umrl je v Johnstow-iiii Pa. v Ameriki Josip Uačnik. Zapušča ženo m osem nepreskrbljenih otrok. V Bronglitonu Pa. je umrl Jakob Ahlin, doma iz Lopa nad škofjo Loko. Istotam je umrl Pran Vehar, doma iz Poljan nad Škofjo Loko. -t- Slovenci v Aurori Minn. v Ameriki so si postavili krasno novo cerkev in pokopališče. Trgovina v tem mestu ie izključno v slovenskih rokah. — V Clevclandu je Slovenec Miha Kozak pri neki gostiji zabodel Ivana Hribovca, ki je težko ranjen. - V Ameriki se je v Pioneer rudniku ponesrečil rojak Janez Žitnik. Plast rude mu ie zadla ua hrbet in ga nevarno ranila. — Iz Clevelanda v Ameriki poročajo: Smrtnone-varno ranjen leži gostilničar Lew is Kraučar v bolnici. Neki pijanec ga je zabodel, ker tnu ni hotel dati pijače. Kraučar je zaboden v hrbet m v lice. lino uro pozneje so zaprli policaji Kranjca Mike Hafnerja, ker je na sumu. da je on gostilničarja ranil.
Opozarjamo svoje bravce, da prične izha-iati v Trstu s 1, januarjem 1908 nov slovenski tednik »Zarja«. Izhajal bo ob sobotah. Vsaki drugi teHen bo imel poiično-zabavno ilustrirano prilogo »Družinski Prijatelj». Naročnina za »Zarjo« s prilogo vred znaša celoletno 6 K. Uredništvo in upravništvo je v Trstu, via dei Fabbri 2.
Umrl je 27. dee. popoldne v St. Jakobu ob Savi tamošnji gospod župnik č. g. Ivan Sakser, rojen dne 12. aprila 1857 v Ljubljani. V mašnika posvečen leta 1879 je služboval iiokojnik kot kapelan v Predosljah pri Kranju, v Križih pri Tržiču, v Trebnjem, bil be-neficiiat na Goričici pri Domžalah ter župnik v Hotedršici in zadnje tri leta v St. Jakobu ob Savi. Pred kratkim časom je obolel za vnetjem sapnika, da je moral opustiti poduk v šoli ier govore v cerkvi, vendar se mu ie stanje zadnje dni toliko zboljšalo, da je bilo upati, da popolnoma okreva, kar ga je včeraj ixipoldne zadušilo. Pogreb je bil v ponedeljek dopoldne ob 9. uri. R. I. P.!
Dva shoda na Vipavskem priredi »Kmečka zveza« za sodni okraj vipavski in sicer v nedeljo dne 5. januarja ob .3. uri popoldne v Budanjah, na sv. Treh Kraljev dan, dne 6. januarja ob 3. popoldne pa v Vipavi v dvorani g. Prhavca v Tabru. Na obeh shodih bode poročal državni poslanec dr. Ignacij Žitnik. Na shoda so vabljeni volivci.
Pozor na zavarovanje! V zadnjem »Domoljubu« opozarjal je opazovatelj iz Oorenj-ske prav umestno, da se je treba bati navala tujih zavarovalnic in je priporočal domačo zavarovalnico. — Prav tako, kakor je ondi zapisano, se godi tudi pri nas na Notranjskem. Posebej moram pa še Vaše bralce opozarjati na sledeče slučaje: Neka tuja zavarovalnica, ki se hvali z dvema prostima letoma, stavi zanjke na način, da pošilja začetkom prostega leta svojim zavarovancem modro polo z naročilom, naj io dotičnik podpiše v znamenje, da je vzel na znanje prosta leta in jej vrne polo. Zavarovanec, nevešč branju in še manj zavarovanskim poslom, podpiše ali pusti podpisati in vrne. Po preteku dveh let pa nastopi zavarovalnica s trditvijo, da je dotičnik pri njej zavarovan in se sklicuje na pristni podpis. Prav ista zavarovalnica pa pridržuje, kadar plača škodo, gotov znesek z opombo, da bo ostali znesek izplačala, kadar bo nova zgradba končana. Ko pa pride zgraditelj po denar, se m ti pove, da je znesek vplačan za bodočo zavarovalnino, in to na zapoved stranke same. Tako se nastavljajo zanjke. — Banka »Slavija« pa razpošilja prav v zadnjem času letake, v katerih graja in sumniči našo »domačo zavarovalnico« ter nastavlja nebroj številk, iz katerih hoče dokazati svojo veljavo ter obeta 15 odstotkov odpusta, ako se kdo zavaruje pri nji za 20 let. Ako bi bil zakon o nepoštenem tekmovanju v obrti že pravomočen, bi zapadel pisec letaka prav gotovo kazni. Zato za zdaj opozarjamo občinstvo, da je banka »Slavija« pričela svoje delovanje že leta 1869. in sicer na ta način, da je vložila ustanovnega zaklada 50.000 kron, da je torej čisto naravno, ako njene številke več kažejo, kakor one naše »Vzajemne zavarovalnice«. Osobito, ako se pomisli, kako se je poslovalo v letih, ko pravice zavarovanih še niso bile na jasnem iu se je odškodovanje plačevalo po jednostran-skl volji. Sicer pa številke obsegajo tudi živ-ljensko zavarovanje, katero nima v pričujočem slučaju nikakc veljave. Čudom se je čuditi, kako tista banka »Slavija«. katera je nastopila na Koroškem v krog onih zavarovalnic. ki so povzd:gnile zavarovanje za 50 % in ki vzdiguje na celi progi zavarovalne premije. zdaj kar naenkrat obeta 15% popusta. Pa tudi zavarovanja na 20 let ne bode zdaj še nobena zavarovalnica ponudila, kajti v tem dolgem času premeni se veiSkrat posestno stanje stavbišč. Ali niso to tudi nastavljene zanjke? So, so! Torej, pozor pri zavarovanju!
Opazovalec iz Notraniskega.
Iz ljubljanske okolice.
lj Dol pri Ljubljani. Kie je ovira, da se ne prične že enkrat z regulacijo Bistrice? Koliko škode dela le potuhnjena voda, vedo seveda najbolje ubogi posestniki, ki imajo svoje travnike in njive ob njenih bregovih. Najbolj prizadeti so ob vsaki povodnji Ihanci, Dolci in Beričevci. Sliši se nekaj, da je od strani vlade že vse pripravljeno ter dovoljen prispevek 60 odstotkov, ostalo naj bi pa prevzeli dežela in interesentje. Po naših skromnih mislih bi se bilo z delom že lahko pričelo ter zabra-nilo veliko škode, ker le preteklo jesen je bila menda štirikrat huda povodenj. Čemu ima dežela svoj odbor? Take stvari bi se vendar lahko lotil iz lastne moči, deželni odbor bi gotovo celo akcijo potrdil. Saj so se velike svote že izdajale od deželnega odbora za manj potrebne stvari, kot je ta regulacija. Seveda, če si ogledamo deželni odbor od blizu, potem se ne bomo čudili, da je tako! Kaj hoče edini prijatelj kmetov, Povše, nasproti liberalni večini? Vzemimo pa slučaj, da tudi prihodnji deželni zbor ne bo delal drugače, kakor z »zvonci« in »ranami«, aH naj
ubogi kmet trpi škodo zavoljo bedarij »dič-nih« liberalnih poslancev? Ogorčeno ljudstvo bo enkrat temeljito obračunalo s takimi svojimi »zastopniki«, ki se tako cinično ustavljajo razširjenju ljudskih pravic in s tem tudi ljudskemu blagru. Nepojmljivo je pri vsem tem le, kako se more dobiti še kak kmet, ki trobi v rog propadle in hinavske liberalne stranke, prebira lažnjivega kljukca, ki sliši na ime »Narod« ter tako pljuje takorekoč v lastno skledo! Če pustimo na strani verski moment ter načela, ki poštenjaku nikdar ne dovolijo vstopa v liberalni tabor, že sama gospodarska korist mora odpreti treznemu opazovalcu oči, da spozna, kdo je njegov prijatelj. Stranka, ki res deluje za ljudstvo, ki so ji ljudske koristi res njen program, je v deželi le — »Slovenska Ljudska Stranka«. Kdor tej stranki pomore do popolne veljave v prihodnjem deželnem zboru, ta dela za ljudstvo. Če bo tudi v deželnem odboru imela enkrat ta stranka zanesljivo večino, potem tudi take nujne zadeve, kakor regulacija Bistrice, ne bodo čakale leta in leta rešitve.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g Colišče v najemu. Gostilno na Šmar-jetni gori pri Kranju bo z novim letom dal gospod Cof v najem. Želimo, da dobi gospod Cof sebi vrednega namestnika. Prav želeti je, da sprejme kak reeien gostilničar, ki bo inogei stalno gori prebivati. Ni se mu treba bati, da bi moral biti sam.
g Hranilnica In posojilnica v Kranju se kaj živahno razvija. Komaj poldrugi mesec deluje, pa izkazuje že 150.000 kron prometa. Strah torej, da posojilnica ne bo šla, je bil kaj nespameten. Ljudje se je čim dalje bolj oklepajo. Prav imajo! Svoji k svojim; čemu bi pa nosili liberalcem težko prislužene groše.
g Uradne dneve ima sicer hranilnica vsak ponedeljek in petek, da bo pa ob novem letu vsem mogla ustreči, se bo pa izjemoma ura-dovalo četrtek, petek in soboto po novem letu.
g V načelstvu hranilnice so gg. R. Ma-
renčič, A. Koblar, J. Kunčer, T. Pavšlar, K. Windischer in V. Sitar; v nadzorstvu pa gg. A. Dokler. F. Hlebš, A. Likozar, M. Mayr in J. Ručigaj.
g Slovo od tekočega leta bo vzelo društvo »Kranj« s sijajnim Siivestrovim večerom. Vabimo člane in prijatelje društva, da si za maio ceno pripravijo veliko veselja.
g Kmečka zveza« je razposlala svojim zaupnikom po posameznih krajih nabiralne pole za društvene člane. Treba je ob novem letu pobrati članarino od starih društvenikov in nabrati kolikor mogoče veliko novih članov. Naj bi ne bilo zavednega kmeta v okraju, ki bi ne pristopil kot član k »Kmečki zvezi«. — Namen »Kmečke zveze« je, potegovati se za politiške pravice in gospodarsko blagostanje kmečkega stanu, vzbujati in razširjevati med kmeti zavest in gojiti ljubezen do naše lepe domovine. Zato pa želi prirejati po posameznih krajih shode, da poučuje ude o njihovih pravicah, da razkriva rane kmečkega stanu in pobija vse, kar bi utegnilo škodovati kmečkemu stanu. Gledati ima na to, da se tudi gospodarsko okrepi in organizira v okraju kmečki stan, in da širi izobrazbo med svojimi člani. — Član »Kmečke zveze« more postati vsak kmetovalec, njih polnoletni sinovi in sploh vsak, ki je prijatelj kmečkega stanu. Članarina znaša 50 vinarjev na leto. Poglej-
mo vzglede drugod, po drugih deželah, kako močne organizacije imajo tam kmetje. Na Nižjem Avstrijskem šteje »Kmečka zveza« že nad 30 tisoč članov. Veliko močnejše so zveze kmetov na Nemškem. Na Bavarskem šteje »Kmečka zveza« do 100 tisoč članov, na Ba-denskem nad 60.000. Potem ni čuda, da se vlade marsikdaj ozirajo na želje kmečkega stanu, ker tvori tako močno zvezo, trdno organizacijo. Posnemajmo kmete po drugih deželah! Na delo, na agitacijo torej za »Kmečko zvezo« ! In da bo vspeh tem večji in lepši, določimo si vsi en dan za to, in ta dan bodi nedelja po novem letu, ko gremo okrog sosedov, od hiše do hiše in nabiramo udov naši »Kmečki zvezi«. Naj nam ne bo to delo težavno, lajša naj nam je zavest, da s tem delamo za telesni in duševni blagor našega so-brata kmeta!
Iz kamniškega okraja.
g Lov v menglšld občini ie c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku oddalo za pet let naprej dosedanjemu najemniku, kriškemu grajščaku gospodu baronu Apfaltrern, dasi je
Švedski krat] Gustav V.
občinski odbor dvakrat sklenil, naj gre na dražbo. Da bi bila ta odredba v korist kmetijstvu in v blagor občanom, se pač ne more trditi. Zato upamo, da bo c. kr. vlada v LJubljani hitro in ugodno rešila pritožbo občinskega odbora in s tem popravila krivico, ki občini preti z omenjeno odredbo okrajnega" glavarstvo.
g Sufaadole. — Tiranstvo alkohola. Dne 13. decembra so dobili mrtv.ga Miho Pavliča iz Gore pri Komendi. Znani Pavlič je bil velik prijatelj alxobcla. Dne 11. decembra je pozno v ooč popiva» taico da je domov grede na neki ni: vi ob okrajni cesti končal svoje življenje.
Iz Mengša. Izvrstno napreduje naša hranilnica. V letu 1907. ima precej nad pol milijona prometa. Ako se bo tako spretno vodila, kot dosedaj, upamo, da dosež« v malih letih en milijon. — Tudi »Čebelica« se dobro giblje. V letu 1907. ima prometa blizu 8.000 K. To ni mala svota. Vidi se, da je »Čebelica« bila prav potrebna. Le tako naprej ! Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. — »Čebelica« si je v zadnjem času nabavila 50 jeklenih domačih hranilnikov (»šparovčkov«). Kdor ima vloženih v »Čebelici« 5 K, dobi »šparov-ček« popolnoma brezplačno. Sedaj pa le pridno po »šparovčke«! — Hvaležni moramo biti našemu poslancu dr. Kreku, ki
Je izposloval pri poljedelskem ministrstvu podporo 1500 K naši mlekarni. Mlekarna bo v kratkem popolnoma brez dolga. — Odbor mlekarske zadruge je v svoji zadnji seji sklenil kupovati mleko po tolšči in sicer liter po 10, 11, 12 in 14 vinarjev. — Udje, oddajajte svoje mteko v mlekarno, ne verjemite kakim lažnjivim govoricam. Le v edinosti je moč in napredek! — V nedeljo, dne 15. decembra popoldne je bilo predavanje v Loki pri Urbanovcu. Govoril je predsednik izobraževalnega društva o mlekarstvu. — Cujemo, da priredi k. s. izobraževalno in podporno društvo meseca januarja jako lepo igro: »Sv. Ciril, inu-čenik«. Kdaj se bo ta igra uprizorila, ze še sporočimo. — Zelo važno. Slavni škof Ketteler je rekel: »Razširjati dobro berilo, je apostolsko delo«. Zato tem potoni poživljamo vse somišljenike, da sedaj ob novem letu prav pridno širijo »Domoljuba« in »Bogoljuba« ter pridobivajo novih naročnikov. Naročnina se odda v kapla-niji. Torej na delo apostolsko!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Izpod Grintovca. »Gorenjec« z dne 14. decembra t. 1. hoče z dopisom iz Cerkelj zmešati sled. kakor da bi prvi dopis ne bil iz Cerkelj. Surovo napada naše občespošto-vane može in vsled osebnega nasprotstva udari tudi po svojih dveh somišljenikih takole: »Za klerikalno stranko se zelo trudi tudi gladkoobriti Pogačarjev Janče iz Poženika, menda zato, ker je podedoval po rajnkem stricu, gospodu kanoniku Martinu Pogačarju. Copatični fant, ki goni v mlekarni stroje, da si prisluži vsakdanji kruh, se silno fruhti za izvolitev klerikalnih mož. Ta lačni revež nima kaj jesti, pa misli, da se bo nasitil s klerikalno politiko.« Oče Babič iz Zgornjega Bernika se ro »Gorenjcu« zelo hvali in »Gorenjec« ga nam ponuja za župana. Laž je v »Gorenjcu«, da bi Pogačarjev Janče in gospod Boljka agitirala, ker sta pristaša liberalne stranke. Osebni napad v »Gorenjcu« je pa plačilo za njih delo, kar sta storila za liberalno stranko. Zapomnita naj si to. da liberalci štejejo za svoie prave pristaše samo tiste, ki imajo kaj pod palcem. Očeta Babiča popisuje »Gorenjec« kot neustrašenega moža, ki ni kot cerkvena miš (tako imenuje namreč »Gorenjec« cerkvenike in cerkvene ključarje) tih vsakemu klerikalnemu mogočnežu. Pst! Oče Babič je cerkveni ključar na Zgornjem Berniku, po »Gorenjcu« tedai cerkvena miš, katerega pa nihče nič ne vpraša. Oče Babič deli klofute, pravi »Gorenjec«, kdor jih zasluži, pozabil je pa povedati, da jih tudi dobi, kadar jih išče. Oče Babič! Bodite tiho in ne hodite po stopinjah svojega neizkušenega sina; ako ne, se bomo še z vami pečali. »Kogar .Gorenjec' hvali, nam ključaril ne bo,« pravijo Berničanje. — Kdo dela prepir v Cerkljah? Vavknova hiša je bila še pred desetimi leti v zelo dobrem imenu. Pohajali so to gostilno domači ljudje brez izjeme in bili smo velikokrat v prijateljski družbi v tej hiši. Ostalo je to dobro razmerje, dokler je živel blagega spomina rajnki g. Vavken, cerkljanski nadučitelj in župan. V Vavknovo hišo se je pa priženil nekaj let po smrti g. Vavkna mlad, neizkušen učitelj Lapajne. Ta učitelj pa ni kazal tistih lepih lastnosti rajnkega gospodarja. V svoji častihlepnosti je kmalu spravil vse nekdanje goste od hiše in pred letom so prenehali z gostilno. Toda Lapajne pa ni bil z nesrečo ene hiše zadovoljen. Razdor hoče napraviti po celi župniji. Vsedli so se mu nekateri na limanice za njegovo razdiralno de-
lo in napravo prepira v fari. Ustanovil Je v zvezi z Babičevim fantkom pred dobrim letom takoimenovano liberalno mlekarno v upanju, da napravijo razpor med ljudnu, ki Je do takrat skoraj popolnoma izgind iz tare. Spoznali so, da je mlekarna prepotrebna za našega kmeta, med tem ko so leta 1904 za-bavliali proti hranilnici in posojilnici, ki Je bila v propadu in nagovarjali odbornike, naj je ne rešujejo. Surovo so r.apaduli tedanjega gospoda kaplana Kosa in sedanjega gospoda kaplana Beštra. ki sta se resno trudila, da bi jo rešila in s tem veliko posestnikom otela premoženje. Takrat je bila posojilnica nepotrebna, duhovnik, ki se peča s posojilnicami, je bil hudodelec. Ker so videli liberalci, da duhovniki ljudem dobro hočejo in dailrn ljudje zaupajo, niso mogli tega trpeti in haJd, naredimo mlekarno, pa bomo naredili prepir. Dobro je liberalnim mladičem sedel na limanice Matevž Kern, Hribarjev svak in posestnik v Cerkljah. On je dobro vedel, da je tedanji odbor hranilnice in posojilnice imel v načrtu ustanovitev mlekarne v Cerkljah, toda zvezal se je z liberalnimi fantiči, vstopil v odbor liberalne mlekarne in tako napeljeval
lm


i
? : lf i\
Švedska kraljica Viktorija.
vodo na liberalni mlin. Ako Je njemu prav, nam je tudi. Toda pomisli naj, od koga livi kot trgovec in gostilničar!
g Iz Rateč. Pri nas je umrl jako spoštovan mož delavec Janez Rožič. Jako je skrbel za svoje otroke in ženo. Delal je v rudniku v Rajbeljnu na Koroškem. Pokopali so ga dne 21. decembra. Naj v miru počiva!
g Nesreča — obenem kazen. Iz bleškega kota se nam piše : O nesreči na bleškem jezeru dne 8. t. m. se nam še poroča: Nasledki so bili pri enem ponesrečencu zelo občutni. Ko so ga pripeljali domov, se ni več zarvedel. Par dni se mu je bledlo in vedno Je povpraševal, če je tovariš še v vodi. Zdsd ie izven nevarnosti. Pomilovanja vreden je vsakdo, kogar zadene podobna nesreča, a najstrožje mora tudi vsakdo obsojati tako obnašanje, s kakoršnim sta se ponesrečenca postavljala prav pred nesrečo. Govori se, da sta prišla na jezero z namenom, da bi nagajala Marijini družbi. Mogoče je tudi to. Resnično pa je. da sta z raznimi žaljivimi priimki obkladala one dekleta, ki sta jih srečala na Jezeru, ko so se vozile proti Mlinemu. Norčevala sta se iz družbe in jo zasramovala tudi s tem, da Je eden v čolnu držal veslo po koncu, češ, da ima tudi zastavo, kakor device. Kakor hitro sta pa vsled svoje predrznosti začutila mokroto okrog svojih ušes. spremenila sta takoj svoje mnenje o devištvu in sta na ves glas klicala na pomoč Devico vseh devic. Nikomur ne privoščimo nesreče, a nekaj moramo
pripomniti: Napadati mirne ljudi In celo ženske na vodi iz čolna v čoln, oponašati jih, ako imajo seboj družbeno zastavo, ali je to junaštvo primerno uradnikom c. kr. državne železnice? Ce bi se lotila moških, bi jima ti gotovo na ostali ničesar dolžni, povrnili bi jima po gorenjski navadi. V prihodnje naj kažeta vsaj toliko dostojnosti, da bodeta mirne ljudi v miru pustila. Jezero je bilo čisto mirno in tistim, ki imajo strah pred njim, povemo, da je popolnoma nemogoče, da bi se kdo ponesrečil. Kako sta se onadva s čolnom prevrnila, je res čudno.
g Iz Zabnice. 200 kron deželne podpore je dobilo naše gasilno društvo. Poleti si začne graditi gasilni dom. Prostor je že kupljen in gradivo se dovaža. — Mlekarski štrajk imamo. Vendar je pa pretežna večina posestnikov voljna, oddajati mleko po 12 vinarjev v loško mlekarno, ki je odslej po tej ceni tudi plačuje. Zato štrajk najbrže kmalu preneha. I)ozdaj se je mleko plačevalo po 10 vinarjev. — Pred par tedni je vol odtrgal z vrvjo, za katero je bil privezan, nekemu možu tu prst na roki. — »Domoljubovcem« : srečno novo leto!
Dr. Alfred Ebenhoch
poljedelski minister.
Notranjske novice.
Od Pivke.
n V Št. Petru na Krasu so se na poziv županstva odkupili od novoletnih voščil ta-mošnji rodoljubi s tem, da so darovali za občinske reveže približno 30 K- Revežem je ta svotica zelo prav prišla, da so imeli bolj vesele božične praznike.
n Kaj bo, kai bo! Pravijo, da je izstopil iz odbora hranilnice in posojilnice v Št. Petru nadučitelj Mihael Kalan. Vzrok odstopa pove sam. Pravi, da je delal v prospeh posojilnice celih enajst let, da pa spoznava sedaj, da je le — za peto kolo.
n Postajenačelnik k. Fr. Šusteršič gre za postajenačelnika v Ljubljano. Gospodu prav iz srca čestitamo. Priznati pa moramo, da nam je po njem prav žal. Bil je kot uradnik sicer strog in natančen, vendar ljubezniv, do drugih ljudi vselej prijazen in postrežljiv.
Postojnske novice.
n Novi most čez Pivko pri vhodu v jamo je že dogotovljen. V soboto popoldne je šel prvi voz čezenj. Peljali so se na njem podjetnik. okrajni inženir, Dekleva In župan Piki. Samo enega smo še pogrešali, namreč Ar-kota. Kaj neki to pomeni? Pa že najbrže sam ve. da sta on in njegov »Notranjec« ta most in to cesto delala samo pred volitvami in pa še takrat na papirju.
Vodo preskušamo sedaj v Postojni, kar se da. Neki mladi gospod se že mudi tukaj dalje časa. Samo čudno je pa vendar to. Ena prelzkuievalnlca zavrže eno vodo kot nepit-
no, druga jo pa potrdi kot zdravo. Pa dajo to zadnjo preizkusiti, pa zopet drugod pravijo, da ni za rabo. Arko pa pravi, da je vsaka dobra. Tu imaš, pa se zanesi na koga! Najbrže je Arko pogodil pravo, ker zanj je res vse dobro.
n Radovedni smo na to-le: Ali bo res vsa občina plačevala policaja, ker se raznašajo take govorice? Ali bo res vsa občina plačevala električne luči, kar jih je ob cesti? Govori se, da se ie tako sklenilo pri zadnji občinski seji. Naj vendar »Notranjec« to ljudem pove, da bodo videli, kakšno skrb ima zanje postojnska liberalna gospoda.
n Izobraževalno društvo lepo napreduje. Dosedaj je bilo vsako nedeljo poučno predavanje. Knjige naraščajo, da je veselje in udje jih radi prebirajo. V nedeljo popoldne so igrali mladeniči igro »Krčmar pri zvitem rogu«. Mladeniči so pokazali s svojim prvim nastopom, da so zmožni predstavljati tudi kaj težjega!
n Ogenj je nastal v ponedeljek v Klemen-čičevi hiši. Vnela se je krma v podstrešju.
A bilo je takoj dovolj ljudi pri rokah, ki so ogenj udušili.
n Smrt vsled tifusa. V petek popoldne ie bila tukaj pokopana Marija Kobe iz Unca. Zdravniki in tudi sestre v bolnišnici so izjavile, da še niso videle takega bolnika, kot je bila imenovana Marija Kobe. Imela je kake tri mesece tifus. V tej bolezni pa so se ji napravile po telesu velike rane, katere so se vedno večale. Meso je začelo odpadati in že so se ji videle kosti. Trpela je silne bolečine, toda vedno je bila udana v voljo božjo in je v najhujših bolečinah mnogo molila. Njena bolezen je bilo pravo mučeništvo. Upamo, da je že prejela svoje plačilo za svojo uda-nost in pobožnost. To je bila sedaj edina bolnica, ki je imela tifus. Sedaj je bolnišnica popolnoma prazna bolnikov.
n Iz Postojne se nam poroča, da se je advokatu dr. Piklu omračil duh.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Važno za člpkarlce. C. kr. osrednji čip-karsi tečaj na Dunaju ie sporočil vsem svojim čipkarskim šolam, da bodo po novem letu tudi čipkarice deležne dobička, ki ga napravijo čipkarske šole s prodajo čipk. Cisti dohodek se bo razdelil koncem vsakega četrtletja na pod-
lagi plačilne knjižice. Prvič se bo izplačeval meseca aprila 1908. Ta nova naprava bo za čipkarice velikega pomena, ker se bo dobiček stekal v njihove žepe in ne, kakor doslej, v žepe čipkarskih trgovcev. Zato naj vse čipkarice svoje izdelke oddajajo le čipkarskim šolam, ki bodo lepo izdelane čipke vedno rade sprejemale ter jih takoj in po najvišjih cenah plačevale.
n Iz Logatca. Alkohol mori, trpinči, dela skrb in strah, stroške in še veliko žalosti. Dne 7. vinotoka je padel Jakob Korenčan s stop-njic pri hlevu posestnika Petrovčiča in si je nogo zlomil. Bil je v bolnišnici dva meseca in pol. — Dne 3. listopada zjutraj ob 3. uri bi bila kmalu zgorela tovarna, žaga in gotovo še veliko druzega, ako ne bi o pravem času zapazili cgenj in ga pogasili. — Dne 28, novembra je umrl Blaž Šemrov, obč. sluga v Klobučar-jevem hlevu. — Dne 21. decembra je umrl Jakob Baje, hlapec v mesarjevem hlevu F. K.
Dolenjske novice.
Iz Zagorja.
d Naša cerkev je dobila pred Božičem nova, utrjena tla. Stebre so zalili 2 metra in 30 cm globoko z betonom, tudi po vsej cerkvi so izkopali prejšnjo mehko zemljo in jo napolnili s peskom. Cez vse je prišel tlak, deloma nov, iz cementnih plošč. Prezbiterij so potlakali z lepimi Samotnimi ploščami. Upajmo, da se zanaprej ne bo zemlja več vzdigovala in prašila, kakor se je godilo doslej. Spomladi napravijo tro-toar (tlak) tudi okoli cerkve, kar bo zaradi snage in lepote gotovo umestno.
d Velik strah se je bil napravil v cerkvi zadnjo adventno nedeljo. Ravno med povzdigovanjem pri deseti maši, ko je bilo vse tiho, je padel od stropa s precejšnjim pokom kos ometa, ki je ranil nekega mladeniča na glavi do krvi. Takoj je završalo po vsi cerkvi, vse je bežalo venkaj. Ljudje so se prestrašili, ker se je nekaj podobnega zgodilo pred leti že dvakrat: pred petimi leti potres, tudi med mašo in še prej,
Na zamrznjenem Osojskem jezeru.
ko se ie bil sprožil na odru nek kamen. Hvala Bogu, da niso nikogar pohodili. Nekaj zavestnejših se je ozrlo na strop in so videii, da ni nič hudega in so ostali v i cerkvi. — Gospod župnik so poklicali iz t rudnika komisijo in ta se je prepričala po natančni preizkušnji, da se za strop in zlasti za kupolo ni bati — kakor so bili nekateri zavpili — pač pa so gospodje rekli, da se lahko okruši še kaj ometa, ; zato so dotični prostor v ccrkvi zagradili. Spomladi bo treba dotični omet odkrušiti in vnovič z betonom zaliti.
d V Zagorju sta se imela dva fanta, K. in L., tako rada — skupaj sta stanovala in skupaj sta biia menda pri vojakih — da sta se v neki gostilni toliko časa klala z noži, da sta oba obležala. Ko sta prišla k sebi, sta napravila drugo izdajo te lepe umetnosti. Razume se, da jima je nabru-sila kline pijača, ki sta jo pila, kakor pravijo »za potrebo!« Vsaj iz gostilne sta menda »po nesreči« zašla v drugo gostilno. In pa hudoben jezik tretjega fanta je bil tudi zraven.
IL litijskega okraja.
d Šmartno pri Litiji. Žalostne smrti je umrl v Veliki Kostrevnici št. 4 kočar Bernard Kviti. Bolehal je že dalj časa,.a zraven tega tudi pridno žganje pil, dokler se revežu ni zmešalo, da je šel v bližnji gozd in se je tam na drevo obesil. — Deželni odbor je tukajšnjemu gasilnemu društvu dal podpore 1U0 kron.
Litija. Za stalno je vstopil v pokoj g. Anton Klein. — Umrl jc g. Anton Recher, po domače Slančev stnjc, iz znane veleposestniške rodovine Slančeve. — Na sv. Stefana dan so imeli pri Oblaku šolski otroci veselico, kjer so igrali znano igro »Palčki«.
d V Polšniku je postala učiteljica in voditeljica na tukajšnji šoli gospica Marija Habè.
d Nova cesta Sv. Križ-Catež. Dolgo zaželjeno cesto, za katero smo se potegovali domala dvajset let, imamo. Klanci pod Catežoni so bili taki, da je groza; na 4 do 5 metrov so imeli 1 meter strmine. Koiikor več smo prej trpeli, toliko bolj veseli smo nove ceste. Od Sv. Križa na Čatež prideš sedaj skoro po ravnem. Letos jc meseca maja podjetnik gosp. Lončarič poslal prve delavce sem in novembra so cesto izročili javnemu prometu. Dasi je bil svet deloma skrajno neugoden, je vstraj-nost g. Lončariča premagala vse ovire iu 4300 metrov dolga cesta je gotova. Zali-bog, da pri tem delu kmetje trpe občutno škodo; deloma s tem, da se je svet zelo nizko cenil, deloma, da jim je naredilo kamenje škodo, ker se je spuščalo po gozdu. Upamo, da se bo tu postopalo pravično in se kmetom povrnila narejena škoda. Na okrajni cestni odbor v Litiji pa stavimo to-le opravičeno prošnjo: Dasi je cesta prometu odprta, je vendar za mnoge ljudi čisto nerabna, kajti v občini Moravče ležeči del je posut s tako ostrim in debelim kamenjem, da je čisto nemogoče z govejo živino pr, tem delu voziti. Ce bo cestni odbor pustil cesto v tem stanu, tedaj se ne bo niti v enem letu utrla, kaiti kamenje se
pod kolesi vrti in cesti se še nič ne pozna, da je v rabi. Okrajni cestni odbor naj torej ta del ceste posuje z drobnejšim in mehkejšim materijalom. To nc bo le ljudem v korist in cesta je gotovo zaradi ljudi, ampak tudi cesta sama na sebi bo bolj trpežna. Dobro jo je pogodil okrajni cestni odbor trebanjski, ki je klance pod čateško cerkvijo preložil in cesto razširil.
d Z Vač pri Litiji. C. kr. kot trgovsko sodišče v Ljubljani je due 11. decembra 1907. vpisalo v zadružnem registru tvrdko Ljudska hranilnica in posojilnica na Vačah«, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, in pa ude njenega prvega načei-stva in sicer: Tit Strmljan, posestnik na Maškovcu, načelnik; Anton Mrva, župan na Vačah, njega namestnik; Janez Obreza, župan v Kandršah, odbornik; Jože Strmljan, posestnik v (Jori, odbornik; Janez Bistan, posestnik na Vačah, odbornik; Martin Planinšek, posestnik na Konju, odbornik. V odboru so sami ugledni možje, pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Hranilnica in posojilnica bo poslovala v kapla-niii vsako nedeljo popoldne po krščanskem nauku. Privzeti sta tudi fari Sv. Gora in Hotič. Tudi liberalci so že preje ustanovili hranilnico, katere voditelj je Alojzij Žerjav.
\l raznih krajev Dolenjske,
d Iz Loškega potoka. Za praznike iu novo leto smo pri nas dobili izobraževalno društvo Tabor. Vlada je pravila potrdila, prostor tudi imamo in pa mož in fantov, navdušenih za tako društvo. V kratkem se skliče ustanovni občni zbor, na katerem se bodo prebrala in pojasnila praviia iu obenem se razloži pomen, potreba in korist tacega društva. Pridite farani v obilnem številu, saj če človek jasno spozna potrebo in korist kake stvari, se je s tem večjim veseljem in vstrajnostjo oprime. J ako se bo tudi naša fara ponašala z društvom, s katerimi je tako gosto posejana naša lepa slovenska domovina, sosebno še Kranjska. V Taboru bomo zvedeli marsikaj koristnega, podučnega, pa včasih se nam bo zabelilo s kako igro iu zabavnim popoldnevom.
Iz Vel. Doline. (Smrt.) Ljubljanska škofija je izgubila zopet delavca v vinogradu Gospodovem. Na Veliki Dolini je umrl v nedeljo jutro, dne 22 decembra, prečastiti gospod duhovni svetnik župnik frane Brulec. Pokojni gospod je bil rojen v Stopicali 24. julija 184,3. v mašnika posvečen 1869. Kot kapelan jc služboval nekaj mesecev v Dolenji vasi, potem sedem let kot katehet na uršulinskili šolah v Skofji Loki. Iu slednjič od leta 1878. kot župnik na Veliki Dolini. Pred njegovim prihodom na Veliko Dolino je bila ondotna župna cerkev v razpadu in župnišče je bilo nedostojno za stanovanje duhovnika. Tedanji škof Pogačar je poznal nadarjenega kateheta Brulca in mu dal župnijo Velika Dolina z naročilom, da zida ondi novo župno cerkev. Vse razmere za zidanje nove cerkve so bile skrajno neugodne in ni čuda, da je mnogo duhovnikov zapustilo župnijo, ker so se zbali prevelikih zaprek. Mladi župnik Brulec pa se je zavzel z vso vnemo zidanja nove cerkve in jo tudi srečno dovršil In danes se ponaša Dolina s prekrasno cerkvijo, ki jo le vsakdo občuduje. Cerkev je v romanskem slogu in vsa notranja oprava oltarji
spovednice, Križev pot, klopi, vse v istem slogu tvori lepo enoto. Cerkev še ni poslikana. Tudi to je hotel pokojnik še storiti. Da bi dal cerkev lepo umetniško slikati, jc hodil v ta namen ogledovat druge znamento slikane cerkve in jc iskal umetnika za svojo cerkev. Lahko se trdi. če bi se cerkev slikala po njegovem okusu, bila hi umetniško slikana. Od navadnih mazačev, ki cerkve neokusno slikajo, ni mogel slišati. Koliko truda je imel pokojni svetnik pri zidanju cerkve, govori jasno skrbno pisana župnijska kronika. Bodi izmed premnogih ovir samo to omenjeno, da so mu cerkev že po-popolnoma dodelano zaprli za cela štiri leta, češ, da nista oboka pravilno zidana. Odloka glavarstva in dež. vlade sta se glasila : oboka se imata podreti. Naložili so na oboka 30 centov opeke, pa se nista nič udala. Sele ministrstvo je potem ta odloka razveljavilo in cerkev spoznalo za pravilno zidano. Ta štiriletna ovira in skrb je bilo delo njegovih mogočnih nasprotnikov. Sam izvrsten gospodar, je uredil izvrstno gospodarstvo pri vseh cerkvah. Zasadil je nanovo cerkvene vinograde in tako zagotovil cerkvene dohodke. Podružnice vse lepo prenovil. Pokopališče pri sv. Mariji Magdaleni, kjer sam počiva sedaj, je uredil po najnovejših predpisih. Župnišče, preje zanemarjeno in pritlično, je vzdignil-za eno nadstropje in priredil lepo stanovanje. Tudi gospodarsko poslopje je zidal večinoma novo. Bil je ne samo zelo vesten dušni pastir v cerkvi, ampak tudi dober učitelj ljudstvu v gospodarstvu. Ko so bili stari vinogradi uničeni, je pokojnik prvi zasa.ial nove trte in ljudi učil delati nove vinograde. Vsled prevelikih zaslug za cerkev in šolo so ga prevzvišeni knezoškof ob birmi leta 19()f>. imenovali in odlikovali za duhovnega svetnika. Od skrbi in prevelikega dela utrujen je začel gospod bolehati zadnja leta in si je želel pokoja. Letos novembra je položil prošnjo za počitek, a rešitve ni učakal. Na Martinovo se je prehladil in od onega časa vidno hiral. Poslednjikrat ie maševal 2. decembra. Ležal je samo J2 dni in trpel vsled srčne bolezni neizrečene bolečine. Vedno brezmadež-i ega življenja, je prenašal svojo bolezen z veliko udanostjo. Oinijivo je bilo, kako je pokojni gospod ix) prejetih sv. zakramentih za umirajoče govoril pričujočim župljanom o minljivosti vsega, jim dajal poslednje nauke, se od njih lepo poslavljal z besedami z Bogom. Vse je bilo do solz ginjeno. Zdihnil je svojo dušo. blagi gospod, večkrat previden četrto advent-no nedeljo zjutraj. Velikanski pogreb je pokazal, kako je bi! priljubljen pokojni gospod. Dbhovnikov se je zbralo 22, ki so pokazali s tem, da jih je toliko prišlo, da so visoko spoštovali gospoda svetnika, dasi je bil dan pogreba nepriličen, ker je bil ravno predbožični dan. Skrbnemu dušnemu pastirju nai dä dobri Pastir Jezus večno plačilo!
d Nesreča. Dne 12. decembra je bil tu rapravljen velik lov (okoli Cirnika). Pomagalo je prav dosti dečkov tirati divjačino iz grmovja. Kar naenkrat pa se zavali-iz hriba kamen in zadene učenca ponavljavne šole, Janeza Ciglar v glavo. Prihodnjo nedeljo je umrl v velikih bolečinah, preje maziljen s svetim oljem. Bil je priden učenec in je tolažilno to. da je dva dni pred nesrečo prejel sv. zakramente za advent. Počivaj v miru!
d Iz Tržišča na Dolenjskem. Dne 18. dee. je umrl v Tržišču gimnazijec Janez Johant. Pred poldrugim letom je začel bolehati.in je moral izstopiti iz sedmega razreda. Bil je uka-željen in miren dijak, svest si najlepše bodočnosti, a neozdravljiva sušica ga je spravila v prezgodnji grob. Naj v miru počiva!
d Nevarno je obolel naš č. g. župnik Fr. 1 erpar, a se je po izjavi gg. zdravnikov še o pravem času odpeljal zdravit v Kandiio v bol-
nišnico čč. gg. usmiljenih bratov. Bog naj dodeli blagemu gospodu zopet zdravje, da se čil m zdrav povrne k svojim župljanom.
d Iz višnjegorske okolice. Nov razglas. V Št. Vidu ie bilo. Okrajni sluga pred cerkvijo naznani, da dekle A. ni kaj prida itd. Seveda našemu dekletu ni bilo to všeč in zato ie tožila slugo za fanta, ki mu je to naročil. Kaznovan je bil fant in sluga je tudi dobil 7 dni. Menda takih oklicev ne bo več okliceval. — i'od Oabroni nameravajo napraviti novo pre-potrebno cerkev. Načrt je gotov, ljudje bodo v kratkem začeli dovajati potrebni materijal in obljubili so tudi pamagati z denarjem. Upamo, da tudi naša hranilnica kaj dd in drugi šentvidski farani po svetti. Šentvidska mlekarna lepo naprcdiiie, žal, da premnogi raje dajejo mleko socialnemu demokratu, kakor domačemu ali pravzaprav svojemu zavodu. Seveda so temu krivi razni hujskači, ki lindi strašijo z omejeno zavezo naše mlekarne. Jim bo pač treba odpreti oči. — Zatiški sejni sv. Katarine ie bil jako dobro obiskan. Zal. da se ie živina tako ceno prodajala, Ako že zdaj živino za četrti del ceneje prodajamo kakor lansko leto, kaj bo še le, ako bi se meja odprla tuji živini. Zato pričakujemo in tiriamo od naših poslancev, naj to zabranijo z vsemi močmi. — V Višnji gori so dobili tri nove zvonove, posvečeni so: prvi v čast sv. Tilnu, drugi Materi božji, tret'i sv. Jožefu. Ubrani so z velikim harmonično d. fis, a. h. Zvone lepo, če zvoni Prosenov Janez iz Dobrave, ki bo menda naučil tudi cerkvenika. Cast župljanom. da so si omislili tako zvonjenje. — Hranilnica in posojilnica v Višnji gori skrbi prav lepo za napredek kmetijstva. Z raznimi podporami in s svojim denarjem je naročila vagon umetnih gnojil in jih razdelila med po-setnike zastonj v poskusno gnojenje travnikov.
Iz raznih krajev.
Cleveland, Ohio. Citai sem v številki 48. «Domoljuba« dopis od nekega Leopolda Stu-pica iz Ely Minesote, ki vabi ljudi v Ameriko, češ. da je tukaj Še dosti dela. Mogoče, da mu ni bila znana denarna kriza, ki je provzročila pri stotlsočih strašno bedo. Res pa je, da dela sedaj v Ameriki manjka in zraven tega je po postavi Združenih držav prepovedano vabiti lindi v Ameriko z obljubo gotovega dela. Kdor torej pride in pravi, da ima delo preskrbljeno. tega brez ttsmiljenia pošljejo nazaj, od koder je prišel. Torej pozor! Ne v Ameriko, dokler se razmere ne izboljšajo!
S pozdravom — Mike Novak, 2.. Juniata st., Cleveland Ohio, John Brodnik.
Ne v Ameriko!
Rafaelova družba naznanja
1.	Ako imaš doma zemljo in nič dolga, ne hodi sedaj v Ameriko.
2.	Ne veruj agentom, da je dosti dela, narobe, dela je sedaj malo.
3.	Vzrok, da ni dela, je denarna kriza v bankah S. Z. D.
1. Plača je 1 (eden) dolar na dan in hrana.
5.	Delo. in to le na sladovnih plantažah, dobe krepki poljedelci; delo ie namreč težavno radi blatnih tal.
6.	Rokodelci ne dobe dela, ako ne znajo malo angleško in se ne vpišejo v »United-Workman«, t. j. v »delavske zveze«. Navadna vstopnina znaša 100 K.
7.	Avstrijski denar ima tu mak) veljave, ako ni zlat. Za amerikanski dolar treba dati mesto K 404, do 7 K.
8.	Ako vam agentje govore, da bodete menjali denar lahko na parniku, ne verujte. Parobrodni komisarji namreč ne morejo tega storiti.
9.	Ako bi kdo vendar šel. naj ne plača sam več kot 170 K.
10.	Kdor ne zmore toliko denarja, naj ne dela menic agentom.
11.	Kdor nima pri Stehi 50 K. tega državna amerikanska komisija ne pusti na suho.
12.	Dečkom, koji so tudi prekoračili 16. leto, se ne dovoli izkrcati se, ako so brez spremljevalca: bodisi starejši brat (čez 54 let star) ali oče.
13.	Deklic sploh ne puščajo na suho brez spremstva ali ako niso pismeno poklicane od tu bivajočih družin. Deklet je veliko potreba in dobivajo dobre plače.
14.	Najlažje dobe službo in najboljša mesta so na farmah za mlade poročene.
15.	Najbolje pa je tu za one, ki bi nameravali se stalno naseliti z družino.
Ta navodila smo dobili od svojega zaupnika v Ameriki, zato prosimo, da jih vzame občinstvo na znanje. Slovensko časopisje naj to ponatisne.
Ivan Tul,
kaplan pri Novem Sv. Antonu v Trstu, zaupnik družbe sv. Rafaela za slovenski odd. v Trstu.
Opazka. Trud in stroški za izseljence se množe dan na dan, zato se uliudno priporočamo za podpore.

Izobrazili.
Črtice iz zgodovine zakona.
Zakon ic ustanovil in posvetil Bog v raju, ko je ustvaril Adama in Evo. »Človeku ni dobro biti samem; naredimo mu pon.očnico, njemu podobno,« je rekel Bog. Prva človeka sta pa grešila in bila izpo-dcna i/ raja. 1/ tega padca si moremo razlagati vse lindo, ki je zadelo v tisočletjih človeški rod, od tod si moremo razlagati, odkod bolest, žalost, bolezen in druge nadloge. Od tedaj se izpolnjujejo besede, ki jih je govoril Bog Evi: »Veliko boš trpela s svojimi otroci. Možu boš pokorna, on bo gospodoval nad teboj.« Vso težko usodo teli besedi je občutila žena v vseli časili, dokler ni krščanstvo povzdignilo zakona v zakrament in s tem naložilo možu dolžnost ljubezni, zvestobe do slabotnejše ženske.
Poglejmo nekoliko, kako je bilo z zakonom pri raznih narodih starega veka.
Celo pri Izraelcih — izvoljenem ljudstvu — ie bila mnogo pred Mojzesom v navadi poligamica ali mnpgoženstvo. Jeden mož je smel imeti več žen. Navadno jc imel Jud štiri žene. dve odlični in dve takozvani dekli, često sužinji, ki ste bili ugrabljeni v boju. Še celo proste žene so si kupovali in jili odslavljali, če se jim je /ljubilo ali Če jim niso ugajale. Možem ni bilo treba navesti razloga, zakaj to store. Žena je Ie redko po posredovanju sodišča dosegla ločitev. Ce io ie mož zapodil, ni
imela niti pravice zahtevati, da jo preživlja. Ce je mladenič onečastil devico in to morda celo s silo storil, tedaj je bil za kazen samo prisiljen, da jo kupi in se ž njo poroči. Po Mojzesovi postavi ni dal zanjo nikoli več kot 50 seklov srebra, t. j. približno 22 K. Ravno toliko je vel.al suženj. Tako je vladalo načeio: »Suženj in ženska sta enako vredna«. Včasih so očetje pri oddaji svojili hčera stavili čudne zahteve. Savel je zahteval od Davida, ko je ta prosil za roko hčerke Mihaele, naj ubije 100 Filistejcev. Šele po vrnitvi iz babilonske sužnosti je jelo mnogoženstvo giniti. Se en običaj! Ce je J udu umri brat brez otrok, ie moral vzeti njegovo vdovo v zakon, da je tako ostalo posestvo v rokah iste rodo-vinc. Kdor se jc odtegnil tej navadi, je prišel v javno sramoto. Znano je tudi, da je bila prešestnica kamenjana.
Ü starih Liabiloncih nam pripoveduje grški pisatelj i"lcrodot, da so za zakon sposobne deklice priganjali kot živino na semenj, kjer so jih preiskovali moški in bogati seveda kupili najlepše, revni so se pa morali zadovoljiti z grdimi, ker niso imeli denarja, da bi si izbrali lepotice. S ceno, ki so jo dobiti očetje za lepe hčere, so si nabavili »balo« za grde. Svoje hčere pa tudi niso smeli oddati, komur bi hoteli, kakor pravi Herodot. Zakon ni bil torej nič drugega kot nekaka državna naprava. Vsaka ženska je morala čakati enkrat v življenju v templju boginje Milite, dokler ji ni vrgel kdo izmed prihajajočih ptujcev denarja, ki pa ni bil njen, ampak so ga vzeli tempeljski svečeniki Dotičnemu ptujcu se je moraia predati na milost in nemilost.
O Medijcih se nam pripoveduje, da je imela ena žena pri njih po več mož, da je vladalo torej pri njih mnogomoštvo, o čemer pa lahko dvomimo. Popolnoma drugače je bilo pri sosedih Perzijanih. Tu je uživala žena zaničevanje in zatiranje. Bila je zaprta v harem, t. j. oddelek v hiši za ženske, bila je brezpravna proti možu. Nekaterim pokrajinam je bilo naloženo za davek, da so morale oddati doiočeno število deklic v šahov harem. Predno je dosegla katera teh deklet šahovo, t. j. kraljevo milost, se je morala pripravljati in čistiti eno leto. Samo enkrat v letu se je to zgodilo in vsak dan je padla nova žrtev. Komaj se najde v zgodovini človeštva kaj ostudnejšega kot so bili ti davki! Šele prorok Zurastura je s svojimi postavami predrugačil življenje Perzijanov. V svojem sv. pismu, imenovanem Zeud-Avesta, dovoljuje možu samo eno ženo. Ce od te ne dobi uikakili otrok, tedaj mu sme žena dovoliti, da si vzame še drugo. A prvo mora obdržati. Za Perzijana je bilo najtežje biti brez otrok, zlasti ob smrtni uri, oblagodarjen jc pa oni, ki ima mnogo otrok. £eni ni bilo dovoljeno vstopiti v drug zakon, dokler je živel prvi mož.
Pri Indili je bila žena le zaničevana sužnja. Mož je videl v njej najbolj zavrženo bitje. Zakonodajalec Menus govori tu-intam o ženski človekoljubno. Toda ravno tam, kjer bi se človekoljubne misli morale izpolniti, vlada surovost in barbarstvo. On pravi1 »Obsekati zeleno drevo in umoriti
žensko sta prestopka iste vrste«. 2ena ne sme biti nikoli priča pred sodiščem. V stanovanju se ji ne sme napraviti nobenega razvedrila. »Noč in dan naj bodo ženske odvisne od sw)jih varuhov!« pravi zakon. Žena se ie morala dati sežgati ali pokopati živa ob smrti svojega moža, če je bil ta duhovniškega ali vojaškega stanu. Pridobiti si ni smela nobenega bogastva. Menov zakon pravi namreč: »Troje oseb — žena, sin in suženj — ne sme irueti bogastva po postavi. Kar zaslužijo, je po pravilu pridobljeno za moža, ki je njih lastnik.« Prešestvo so pa Indi hudo kaznovali. Prešestnica je bila od psov raztrgana na javnem trgu, zapeljivec je pa bil na žareči železni postelji sežgan.
Pri Egipčanih je bilo mnogoženstvo nekoliko milejše. Stanje žensk nam opisujejo grški pisatelji v še precej lepih barvah. To pride najbrže od tega, ker ni bilo suženjstvo tako razvito kot po drugih deželah. Duhovniki so smeli jemati le po eno ženo. Nezvesti ženi so odrezali nos in jo tako oropali najlepšega krasu na obrazu, zapeliivec je pa dobil 1000 palic.
Grki so ravnali mileje s svojimi ženami kot Azijci. Pri njih je bilo prepovedano imeti po več žen, vsak je smel imeti po postavi le eno. S tem so bila izpodkopana tla vsem nesrečnim družabnim razmeram, ki so vladale pri azijskih narodih. Pri Grkih hočemo vpoštevati posebno dve plemeni: Spartance ali Lacedemonce in Atence.
Pri Špartancih zdaleka ni bilo družinskega življenja v našem smislu. Zakon je bil neka vrsta pogodbe. Z njim so hoteli Špartanci le zadostiti državljanski dolžnosti: dati državi krepkih državljanov, domovini pa hrabrih boriteljev. Zato niso bili dovoljeni prezgodnji zakoni. Kaznovan je pa bil vsak, ki se ni poročil in ki se je prepozno poročil. Možem je biio dovoljeno sarno ponoči in za kratek čas obiskati svoje žene. Tako se je zgodilo, da se je možu porodil otrok, ne da bi enkrat podnevu videl svojo ženo. Tu vidimo, kako surovo je bilo družinsko in družabno stanje Spartancev. Popolnoma dosledno je bilo načelo v veljavi, da so ljudje radi države tukaj in ne narobe, da je država tukaj radi državljanov.
Vzgoja otrok je bila državna stvar, starši niso imeli pri njej nič opravka. To je edini primer v zgodovini! Se neumna živina ljubi in vzgoji svoje mlade po naravnem nagonu!
Dvomljivo je, kako je dobil mož ženo. Pripoveduje se n. pr., da je vojskovodja Lizander omožil svoji dve hčeri s špartan-skima meščanoma. Poseben zakon je določal, da se morajo nesrečni zakoni razdreti. Stari pisatelj Hermip pa pripoveduje, da so dorastle deklice zapirali v Sparti v temen kraj in tukaj si je izbral fant na srečo dekle. Zakoni med sorodniki v isti vrsti so bili prepovedani. Slabotne otroke so koj po rojstvu izpostavljali na goro Taj-get, da so poginili gladu in mraza.
Pri Atencih so bile žene manj samo-stome kot pri Špartancih. Bogatini so zapirali svoje žene v takozvane ginajkeje, t. j. prostore za ženske, ki so tvorili ozad-
je pri hiši. K gostijam niso smele prihajati,
če so j iti napravili soprogi. V prvih časih jim je bilo menda zabranjeno gledati skozi okno. Da tega niso izpolnjevale zvedave ženske, si lahko mislimo. Omožiti se ni smelo nobeno dekle brez dovoljenja svojih starišev, oziroma starega očeta ali varuha. Zakon ined polbrati in polsestrami po materi je bil postavno dovoljen. Pripoveduje se tudi, da so si možje izposojevali žene. Oče je smel storiti z novorojencem kar je hotel, ga vsprejeti ali izpostaviti. Tudi materi mnogoštevilne rodbine so največji grški modrijani dovoljevali umoriti dete, ko ga je nosila še pod srcem. Mož je smel nezvesto ženo, če je imel za to dokaze, prodati v sužnost.
Pri Rimljanih je imel tudi vsak mož le po eno ženo. Vsak mož naj bi se oženil! Zato so bili zakoni proti samcem vedno ostrejši in obnovljeni. Plodoviti zakoni so bili bogato plačani. Samci pa naj bi ne smeli po nikomur dedovati, razven za svojimi najbližjimi sorodniki, če se niso poročili v 100 dneh po smrti onih, ki so jim zapustili dedščino. V zakon je smel stopiti fant s 14., dekle z 12. letom. Pred Avgustom — torej približno pred Kristusovim rojstvom — so često zaročili tudi otroke. Zaroka se je vršila svečano, poroka se ni smela obhajati ob nesrečnih dneh. Taki dnevi so bili n. pr. vsaki 13. ali 15. dan v mesecu, ves maj itd. Pravilen zakon je bil sklenjen: na svečani način ali po kupni pogodbi ali na navaden način brez svečanosti. Dolgo časa je smel mož nezvesto ženo in zapeljivca umoriti. Pozneje je nastopilo mesto tega prognanstvo.
O Germanih imamo malo poročil. Toliko vemo, da je bilo enoženstvo zelo v navadi. Čudno se nam mora zdeti zato, če piše rimski zgodovinar Tacit, »da so nekateri imeli po več žen ne iz pohotnosti, ampak zaradi stanu«. Pri mnogih germanskih plemenih je bilo dovoljeno ženi samo enkrat stopiti v zakon. Zakonska zvestoba je bila velika. Ce se je pa zgodilo, da je žena postala možu nezvesta, jo je spodil od hiše nago, z odrezanimi lasmi in jo bičal vpričo sorodnikov skozi celo vas.
Ravno tako nam manjka poročil o zakonu pri Slovanih. Zelo ukoreninjeno je bilo pri njih mnogoženstvo. Tako je imel n. pr. kralj Samo, ki je ustanovil mogočno slovansko državo in oprostil Slovence oberske nadoblasti, 12 žen. Sicer je bila usoda žen kakor pri vseh poganskih narodih, tako tudi pri Slovanih, žalostna. Vendar so naši predniki spoštovali žene, ki so bili oblagodarjene z razumom. Izvolili so si jih celo za kneginje. Tako je bila Libuša vrla češka kraljica.
Tako je bilo z zakonom pri starih narodih, tako je tudi pri poganskih narodih, ci še niso prišli do spoznanja. Tako je, kjer ni luči. Luč pa je prinesel Kristus in razsvetlil temo povsod. In krščanski za-con in zgledno družinsko življenje je kot iz daljave se glaseča tiha pesem, ki jo komaj slišimo kot skrivnostno šelestenje zelenih listov v logu. Ne vidimo je, ker je skrita, skromna in tiha, njene posledice pa čutimo in vidimo in z mogočno silo posegajo v vrvenje političnega in socialnega
življenja. Veliko hvaležnost so dolžne zlasti žene krščanstvu, Kristusovemu nauku, da smo vsi ljudje enako vredni kot bratje. Krščanstvo Je odpravilo suženjstvo, ki je omogočilo, da si je moški lahko nakupil žensk, kolikor je hotel. Krščanstvo je prepovedalo možu zlorabljati svojo premoč nad žensko z zapovedjo: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Ljubezen otrok do starišev se je mogla popolnoma razviti tudi le tedaj, ako ženska ni bila moževa sužnja, ampak njegova enakopravna družica. Kdor premisli nekoliko, kakšno je bilo družinsko življenje v dobi poganstva in kakšno je dandanes, zlasti v res krščanskih rodbinah, ta bo znal ceniti velikanski pomen krščanstva za razvoj družinskega življenja.
Drobtine.
Podmorska železnica. Cez leto dni se obogate Amerikanci z novo svetovno senzacijo. Sredi morskega pota med južno stranjo polotoka Florida, ki spaja Meksikanski zaliv z Atlantskim oceanom leži mali otok, glasovit radi svojih prirodnih lepot. Do tu je železnica, s katere se prehaja na parniku, da se pride do tega čarobnega otoka. To je za hitre Ameri-kance nekoliko počasna pot. In sedaj so sklenili zgraditi do tega otoka podmorsko železnico. Inženirji mislijo morske plitvine nasuti ter trasirati železnico preko otoka kakih 130 km., dočim bi za podmorsko železnico preostalo 45 km.
Strelne vaje v gimnaziji. Na višji gimnaziji v Budimpešti se vadijo dijaki od leta 1904. dalje razven telovadbe v streljanju, ki je ne-obligatno. Dozdaj so streljali le z vežbalnim orožjem, letos pa so uvedli prave vojaške puške.
Svinčnik, eden najvernejih prijateljev kulturnega človeka, obhaja letos 250-letnico svojega obstanka.
Velikanski kanal. V kratkem času bo dovršen v Južni Kanadi kanal, ki je dolg 650 km m je potemtakem največji kanal na svetu. Panamski kanal bo dolg 75 kilometrov. Ta kanal gre od Curčijanskega zaliva na severu Hud-sonovega jezera preko reke Frenč in Nisono-vega jezera do Monreala. Radi tega kanala postane kanadska trgovina neodvisna od trgovine Združenih držav. Kanal bo globok šest in pol metrov.
Novo železniško zvezo z Dalmacijo, kakor je označena v nagodbi. donaša nedavno izišla prometna karta O. Freitaga. Karta je izdelana v merilu 1:1.500.000 v veličini 71-98 centimetrov; a stane dve kroni. Dobiva se Dri O. Freitagu. Berndt. Dunaj VII. Schottenfeldgasse 62. Karta je izdelana lepo in obsega vse proge, ki so že v prometu, ali jih sedaj gradijo. Vsaka proga označena je v kilometrih. Zlasti lepo ie označeno razmerje poedinih železnic, kakor avstrijskih, ogrskih državnih in privatnih.
Boj z odgonci. Te dni so v Brežicah napadli odgonci voditelja odgona, ki je moral bežati. Le z veliko težavo je orožništvo končno ukrotilo odgonca Jožefa Bizjaka in Franceta Agnča ter neko žensko.
Morilec prijet. V Jassyju so zaprli nekega mladega Rusa, ki je izpovedal, da k sin ruskega admirala Bartaškieviča. Rusijo je zapustil zaradi političnega zločina. Ruska vlada pa zahteva, da naj se Ji Bartaškievič iz-
roči zaradi navadnega umora. BartaSklevIč le konečno priznal, da Je skupno s svoilm prijateljem Romanovom ubil Romanovega očeta, posestnika v Besarabiji, s kladivom. Nato sta oropala Romanovega očeta. Oba morilca sta bivša častnika.
»Ponočni strainl uradnik«. Preslab naslov je imel ponočni čuvaj v Wittenberg». Ponočni čuvaj — to Je prenizko. Radi tega ic štrajkal. Sedaj je sprejel službo pod pogojem, da se ima imenovati »ponočni strainl uradnik«. Sicer zveni ta naslov res jako lepo. še lepše bi bilo v dijaških krogih običajno Imenovanje »nočni svetovalec«; ko bi služil 25 let. bi dobil lahko naslov »nočni tajni svetovalec«.
Stavkati nameravajo dunajski črevljarski pomočniki.
Pod zemlk) 23 dni. V Alfa rovu v Ellyju so trije delavci pokopani že 23 dni. Celi čas so v zvezi po telefonu in po ceveh z zunanjim svetom. Pokopani rudarji so preskrbljeni z vsem, samo kaditi ne smejo, ker se boje. da bi se vneli plini.
Bisere pogoltnila. V Črnovicah so prijeli neko žensko, ki je prodajala tri bisere, a so izpoznali, da so bili ukradeni v Berolinu dne 18. decembra. Ženska, pevka Michaelescu, je tajila vsako krivdo. Dali so ji na to odvajalno sredstvo in prišlo ie na svitlo 56 biserov. Nato se ie udala. Prijeli so tudi ostale tate.
AmerKkl dvoboj. V Budimpešti se je ustrelil na cesti 20letni zobotehnik Pavel Buchwald. Pri samoumorilcu so našli pismo, po katerem se je ustrelil vsled ameriškega dvoboja zaradi neke deklice. Črna kroglja je zadela Buchwalda.
Nesreča na gorah. Na Snežniku je smrtno ponesrečil gorski vodnik Brskowsky.
dezelnozborske volitve na kranjskem.
Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira. se bodo kranjske deželnozborske volitve vršile po sledečem sporedu: Kmetske občine volijo dne 21. februarja.
Mesta in trgi dne 28. februarja
in
Veleposestvo dne 6. marca.

Narodno gospodarstvo
Prodaja jajc po zadrugah.
Naše mamice so nekdaj vozile z maslom tudi jajca vsaki tržni dan v bližnja mesta, kakor se še sedaj godi po naši deželi. Kler pa gospodinje niso imele časa napraviti zamudno pot v mesto, so prevzele službo branievke in razni prekupci. Zdaj so že skorolxmod osrovane mlekarne In branjevke ne nnrejo več dobiti masla. Tudi Jaica se vsled tega težie prodajajo. Naše gospodinje na kmalu spoznajo, kje bi se dal še kak krajcar dobiti in že zdaj marsikatera nevoljno vprašuie: »Zakaj pa mlekarna še iajc ne sprejema? Saj navadno povsod kjer rabijo maslo, rabijo tudi Jajca.« Poprel so žene dobile skoro ves denar za maslo in so morale tudi same gledati. da so krave kai boljšega dobile. Odkar so pa začeli tako lepo plačevati smetano v mlekarnah, so se spomnili naši možje, da so tudi čez krave gospodarji In navadno denar kar sami spravilo. Pute so pa še vedno čisto materina last. Morebiti bi se dalo tudi nlim pomagati, da bi od svojih put malo več gro-5ev dobile.
Tam gori v Serdlngu so tudi kupčijo i jajci kaj lepo vpeljali. Kdor nese v mlekarno, vzame dvakrat na teden tudi jaica sabo. V mlekarni lih stehtajo in pošlicio v zadružno skladišče v Serdingu, kjer se vse pregledajo. Vsaka mlekarna Ima svojo črko kar po vrsti A. B. C - - in v vsaki mlekarni vsak ud svojo številko. Crka in številka morata bili vedno na jajcu zapisana. Ce torej kaka mamica kakšen klopotec priloži, pogledajo tam Ic črko in številko in jo linaio precej grešnico, katero kaznujejo za eno jajce s kaznijo 40 h. Pravijo, da drugič sc nobena ne zmoti. I kg. jajc plačajo navadno po I K. Kar je pa neslo dobička med letom, razdcle koncem leta med ude po množini kakor so jajca dajali.
V skladišču torci pregledajo ia|ca. Da se kaj ne ubije, imajo mlekarne posebne papirne škatlje, kjer ima vsako jajce svoj poseben prostorček, da se mu ja kaj žabga ne zgodi. Skupna zadruga ima posebna jajca za kavarne in hotele, katera pri električni luči še posebej pregledajo. Te se prodajajo po <5 do 10 h eno jajce. Le v enem dnevu so odposlali 6000 takih jajc. Ostale vlože v velike zaboje, ki pa niso prav natančno delani pa vendar tako, da se ne more škoda delati. V vsak tak zaboj jih gre 1440. Položijo jih natančno v vrste. s slamo zatlačijo in jih tako pošljejo križem sveta. Eno Jaice je vrglo julija 5 8 h. torej skoro 6 h. Blaga ni nikdar preveč. Raznim naročnikom jih še zadosti doposlati ne morejo.
Gospodinje se pa tudi res brigajo za svoje pute. Leta 1905 ie dobila zadruga le 200.000 jajc. lansko leto nad dva milijona, letos že dosedaj nad pet milijonov. Prav zanimalo me je. koliko jih spravi ena gospodinja skupaj. Kar gledal sem. ko so nam kazali številke; nu>njše so iih imele po 20. 25. 30 kg. boljše 40 do 70 kg. na mesec. Za vsak kilogram so dobile krono in koncem leta še doplačilo od dobička. To vam ie veselje pri vrlih gospodinjah. ki se pa tudi postavijo v svo;ih lepih črnih rutah, kakor kake gospe. Navadno ima zdai vsaka 40. 50. tudi 100 glav tega kuriega zaroda. Kljub velikemu številu nisem nikjer slišal, da bi mož krepelil uboge pute. kakor se pri nas navadno godi. Dobri gospodarji vedo. da ie za hišo jako dobro da mati večkrat krone dobi. ker iih potem ni treba gospodarju Šteti.
Kolikor sem videl, niso gori lindie tako ukaželini. kakor pri nas. Možakarji radi posedajo pri vrčkih piva. kakor naši pri litrih vina. Vendar so se ?ene kar naglo navadile na novo krmljenje, pri katerem pute najbolj neseio in ie obenem veliko ceneje. kakor je bilo poprejšnje. To krmljenje pa hočem pri drugi priložnosti obenem z desetimi postavami dobrega perutninarstva našim gospodinjam razložiti.
Kašelj,
"M .v?; vri- .Tv* p**«*- » F . i.
»».ni«., 'ri'
Kar dobro dlfci, napravlja telesu večjo uslugo, kot pa neprijetno dišeče stvari, tako tudi zdravila. Scott o va emulzija je izborno okusno, lahko prebavno ribic olje. ki ga tudi otroci radi jemljejo. Dobi se v vseh lekarnah.
Kapljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t. j. preparat, katere» i veCkrat zdravniki priporočajo.
Shujšanje
zahranjujc Scottovi emulzija. To j« n»jN>t|i« ločilo In livilo t* otroke in donesc zdravja tudi va-temu malemu ljubljenčku, kakor jo jc dokazano provrročils te tisočem. — Scotto»« rmariaija ustavi shujianje, tvori
zdravo, trdno meso
in daje otrokom veselje do ttv-Ijcr.ja. Kakor h'tro otrok kaj po-boli. pa mu neutegoma dajte .Scotta'. Vsaka steklenica Scett-oaa tmultij« obsega enake, najfinejše in najus-pcSnejSe sestavine v vedno enakem rnanstveno prizn. razmerju
Ceni Itrlnl stetieald I K M t.
Dobi se v vseh lekarnah.
Izvirna sttkUnioa 2 K 50 k.
Naprodaj po v»eh lekarnah. 3173
Pristni k » to anaat-ko - ribiče« -kol po roitvenlm inakotn ee SCOTT-a» natta
Poeor, kmetje la lut|el V »oft lekarnltkt prakii. katero le-rrta|»ai H let. m m t je po-arttflo. ifraiomi IrnejH sredstvo ii raet brk In lai, proti Upadanja las ia ta odatraalta* •Huta	na (tari, ta |e
Kapllor 11. I. Cena ( iranko aa Tiako pollo* I lonflf 1 K «O »-i lončka I K Proilrn, da ae aa: roti iamo od mene. Naalov |e : P lurlilf. lekaraar v Pakraca lt. u Slavonija Denar ie polije aaprej ali i poitalm povtetleai >73« 'o—1
potrdilo.
Podpisani potrjujem, da je gospod Rajko »■*. nik, sleklar v Spodnji Štlki. v župni cerkvi v Sko-cijanu pii Turjaku izvrSlI v splotno zadovoljnost umetna okna. Cerkvenim predstojniStvom ga najto-pleje priporočam	2991
K	Jarak, iiipnik.
Sretno, veselo novo leto 1908
želi vsem ccnj. odjcmhkem. prliateljem Ic znancem proseč jih i v bodoče enakega zaupanja.	M* >->
Fr nnl»R7 triavlu» •••eerljskeia la karr IIBIBWt.	Url»ln«ga blaga
v Kranju In Škofji Loki.
PMtNlka toòisa!	Mlaka oanal
Priporočam gg. Čevljarjem In p. t. občinstvu
nŽ trgovino z usnjem
in vaami čevljarskimi potr«b-èòinami « Ljubljani «v. Patra
oasta 8, nasproti cerkve frančiškanov. IzkuSal bom. da r dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim obilnega obiska.
2844 52-1
K. A. Kregar.
Dobro idoöa
pekarija
se vzame v aajaai. Ponudbe na upravniitvo .Domoljuba' pod ilfro „a. a««.
Sirolin
Kadi izbornega okusa ga tu Ji otroci radi uživajo.
f Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju. škrofulozi, influencl
predpisujejo Siro n „Roohe" lt«v hI orotsaoril in zdravniki. Slrolln icbiljékje te* ter poi eàuja redllnost teles«.
Ker se ponujajo manjvredna ponarejanja, zahtevajte vedno: Izvltni zavoj „Koche".
F. Hoffmann-La Roche & Co.
Bas«! In Duna] 111/1, Neulinggasse 11.
„jRoeM
Dobi se na zdravn. predpis v lekarnah h K 4'— steklenica.
Ilustr. brošure H. II. o boleznih «sled prehlajenja zastonj in Iranko.
Ako ka= šljate,
če sta hripavi, zaslezeni ali nabodni, ako telko dihate in se ponoči po-tite, Je potrebno v Vaé > korist, d» rabite raupanla vredno sredstvo. Kot tako se hvali Halšpi-Jev lipov madani sirup (Rp. : Syr. thil ae 300 gr) Niegov učinek pri kaSIJu. bripavosti, zaslerenju. teiki sapi, katarih, pomanikaniu teka. nočnem potenju itd. se sp oftno pri-mava. Vzorčna steklenica 3 K. velika steklenica 5 K, 3 steklenice franko 15 K po povzetju ali če se poSlie denar nnpr J. Glavra zaloga za Avstro Ogrsko: Lekarna pri „apoetolu", Budimpešta, Joaefarlng 64/46	2t94 20-3
Izdelane postelje
li rdeteg» poateljneg. Inlet. ! Pr.* dobronipol-nfeno. Pernic. .11 bulini, 110 ca dolgi 116 cm •Irak. K 10—, K 11—, K » — In K II— 2 metri dolga, 1« cm Urok. K 14—, K I»—, k II—, K 21 -. Zgltvnlk KI cm dolg, In cm ilrok K J—, K 150 In SI «•—, 00 cm doli, 70 cm ilrok K 4 M In K V60. fzdelnlem lodi po kikrinlkoll drugI meri. J-delnl mudrocl li Ume it 1 po-Hello K 27- bollii K M— Poillja K poitnlne proito po povzetju od K 10— naprej. Za-menji aH nazaj ae vrame proti povrnitvi potnih itroikov 4— 6
Benedikt Sacbstl. Lobes 910
pri Pitna na C.ik.m 16»J
Namizno sirovo
mr maslo
nar. čisto 10 f. zavoj gl. 5 30. smet. sir. 10 f.zavoj gl. 3' — franko. — Wurmberg, Daieditz 128, š ezija.
Slabotni,
v razvoju ali pri učenju zaostali otrooi, ter slabokrvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljlvt in zgodaj oslabeli odraali rabijo z velikim uspehom dr. Hommela Haematogen.
Slast ae vzbudi, duševne ia telesne mo6i aa dvignejo, vse *iv6evje se ojafti.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-o« Haematogen In ne dajte si usilltl nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 8—13
V i»


Na prodaj Gorenjem ,. . -f.Pijavftkem v občini krftki na Dolenjskem ob oesfti Radna pri Sevnioi v Krško
posestvo
v izmeri 5 ha 49 a 25 m2 z zelo ugodnim staviščem, na katerem bi se moglo postavili gospodarsko poslopje. — Prodaja je prostovoljna vsled rodbinskih razmer. — Cena in drugi podatki se izvedo pri g. notarju dr. Juriju Pučko v Krškem.	2947 1-1
U !z Ä 5 hlevom in 2 ali 3 njivami na le-I| ICA Pem prostoru se pod zelo ugodnimi #	pogoji proda iz proste roke Ve£
, .	Pove Gašper Suhadolnik na
plesivci St. 9 pri Brezovici, p. Vič.	2V48 1-1
I Najbolj Ji čeikl Izvori I
J Ceno posteljno perje! {
1 kg •rab
« i
alvef. dobi o bHcneg. K 2—, boljiegi K t-40; I kg belega, ikublieneg. K S 60, puhaatega 5 K 10 v. 1 kg prtv finegi, aneino- belega, a kubičnega K 6 40, K I—.
Pri naroČilo 9 kg Iranko.
Izfttivlie« ftslelje, ^tÄÄ
vlinjevega alf rumenkastega nanklnga, I p.rnlcn 170 cm dolga, 116 cm ilroka. z novim slvTm trpeinim perjem 10 K, a Hnlm puhastim aivltn perjem 12 K. 14, z na|fi-nejilm livim puhom K 16 —: I vzglavnik 80 cm dolg, M cm ilrok K 2-80, K 1-40, K 4— Pollili po povzetja K 15— d.U. Iranko.
1<44 10-lo
Zamena dovnilena, blago ie vzame Iruiko n.z.| In vrne denar za neprimerno blago
S. BENISCH, Deienice 71, tornava, Čeiko.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymome! Scillae, t. J. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Umevno. Kmet ognjegascetn, ki so se peljali v bližnjo vas, koja jc bila že vsa v plamenu:
»Za božjo voljo vozite hitreje, sicer pogori vsa vas, predno pridete tje!«
Ognjegasec: »Hitreje ne moremo voziti, drugače se nam pobije cel jerbas jajec, ki jih je dal naš gostilničar za pogorelce!«
Havre New-York
Francoska prekomoraka družba. Odpotuje se iz Ljubljana vaak torek. Vozne lista Ia pojaaalla daje samo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarna LJabljaaa, Dunajaka oeata št. IS, nasproti znane gostilne pri „Flgovou".	1878 20-9
	't _
	
	
■	2729 10-3
PozorI Čita i ! Pozor!
Pakraške želodčne
_ kapljice. __
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, - osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (I dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od :
P- Juriòiòa, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Nekoliko zmožen nemäkega jezika ima prednost. - Naslov: F. S. poste restante aa Bledu. 2845 4-2
m
5 e « S
apneno-železni sirup.
Ta je ie 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstraniuje siez, potmruje kašelj in vzbuta slast Posptnuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 60, po poŠti 40 vin. več za zavitek.	___
Edino izdelovanje io glavna razpošiljate» flr. HelllJIOlIHVI! IßKöMfl „ZW Bflr/IllierZßkßir, DUNAJ, VII. 1. Kolserslroue 73-75.
V ta logi Ja M pri ». lekarnarjih v Lu IJani. Beljaka, Celju, Celovcu. Crnoirlju, Nov Me<»u. Reki. 3 vodmu St Vidu, Trbižu, Tratu, Velikeveu Ia VtKnark*.
Herbabnyjeva
aromatiška esenca.
Že 33 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša in odstran|a bolečine v udih in kitab, kakor tudi nervozne bjlesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za
zavitek.	2650
Trajen spomin. A.: Ali ste bili že kedaj t:a lovu na marjasce?«
B. : »fiil sem. bil. Saj Vam lahko Se hlače (Kikažem, ki sem jih takrat raztrgal.
Strašila misel. Potepuh: Danes sem vstal / levo nogo. pa ne da b nazadnje Se kako delo dobil!	_
Ohranit«* zdravaga
- želodca -
tid največ t ohranitvi, pospeševanju Ia v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtia. Preizkušeno iz ubranih najboljših in uspešnih zdravilnih seli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavtyaqje pospešujoče in lahko odvajajoče domače sdra-vii«<, ki ublaži in odstrani znane nasledke nežni.mosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega lapida, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerna troritve kislin ter krče je <ir. Kose bmi**m m telodec ii lekarne B. FRAGNEKJA v PRAOL
! VARILO I H
i Val deli embalaže i nujo I postavno deponovano var-
stveno znamko. Gla
■ loga
lekarno B. FRAGNER-Jo V PRAGI
C. In kr. dvornega dobavitelja
i	„pri črnem orlu" i
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove al.203. P* poitl rntpoilljn se vink dan. Cela «tekleniti 2 K, pol strkl niee 1 K.
Prod vpoilt|atvl K I V) k poil|e mala ateklenlca In aa K 2 80 velika ateklenlca, ia K 4-70 2 veliki iteklenicl, ia K I - « vel kr alcklenlce, ia K 22 - 14 velikih iteklenic pottnlne pro.to n. vae po.ta|e avstrn-ngrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerake. V Ljubljani u doblv. pH gp. lekarjih : O. Piccoli, U. pl. Trn-kóciy, M Mardetach iger, j. Mayr. 217»
Praznoverna. Katra: »L#to 1909 bo pa
/elo nesrečno, ker se Novo leto začne ravno s petkom!«
Spela: »Oh. kako b bilo *ele nesrečno, ;iko bi se začelo trinajstega.
Združene tovarne za volnino prodajajo letos sopet izključno po meni okroglo 4000 kom takorvanih
vojaških kocev za konje
za ceno Ia gld. 2*20 komad ln gld. 4-80 «a
par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike kom TI debeli, trajaa trpežni kooi ao topli kot koftiahovtaa, temnnsivi, okoli 180 200 oni •aliki. torej latiko pokrijejo calaga konja.
- Razločno pisana naročila, ki se izvrée le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, mj se pošljejo na	2214 3
8tainar«javo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taboretraaae 27 O.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neu majajoče se zavetem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tute, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weicbbergerja, Ilosva, GrUnwalda. Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. llroczkowski-Ja Dooro-gtany, Rostmauerja Zg. Moldava, Kahlissa Manken-dorf, Schonka Gilsdorf, lastnika umetnega mlina * Fokringarja la dr.
Tolažba. Nežlka: Jože, kako te sedaj so-
\ t ažim, ker si mi izneveril in se zaročil z drugo!«
Jože: »Le potolaži se, saj tej tudi ne ostanem zvest.«
lsdalovanj« mk pred matov u idrsvil.tvo. po-
Mbno	2193 12-3
ki In ih
(brüh)
pa sov
ia mo4k«, ien.ke in otreka natančno po meri. . Pri postnih nareilUk 'm mora naznaniti. all ja kila na desni ali lavi alt pa oa ob«k .tranah io nje velikost.
Za gg. zdravnike velika naloga kirurg. in medie, instrumentov in aparatov, kavčuk-predmetov, eia etičnih negavi* itd., i» ' ' vanje modereev.
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
Levteva hiia it. 32, Ljubljana.

Zahtevajte zaatonj In franko mo| vel. cenik o preciz urah za tovar cene t Omega, Villodes, Intakt, Sch.thauser, Oracloaa, prl.tne Hahn-ure od 7 gl. 50 kr. dalje
IVAM JORGO,upriMtadnnlkK0
Dunaj lll|4, Rennweg Nr 75.
Izvozna hlia zlatnine In arebrnlne, delavnica za nove ore In popravljanje, v va.ke vrste iepne ure se dene novo pero za 40 kr Pristna ivic. nikel, anker Roskopl ura, tekota v kamnih, 2 gl. Pristna srebrna remont ma od 3*90 v i je. Srebrne verlticc od 1 gl. vitje, brlljantni prstani, zlate ore za gospode In dame, kot priložnostni nakup, vedno v zalogi. Nalvt«ta zaloga ur na nihalo od S gl viije. Dobre ure budilnlce I gl. 20 kr. Za vsako kupljeno ali popravljeno oro se jamCi strogo reelno, kaka goljufija popolnoma Izključena. 2744 t-1
P „Uzolemno znvorovolnica"
I CSé Dunajska cesti 19 V Ljubljani CSI Dunajsko cesto 19
H
6
B>G2>&2>G2)Q>Q) v Medjatovi hiši v pritličju
zavaruje
I. proti požarni «kodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke| 8. proti prelomom zvonov, in	am ia-a
S. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim !
Trgovina s klobuki in Čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg 10
priporoči svojo ««liho zalefo najrainovrstnejllh klobuk*«, d-Ihidrov In (opic, kakor tudi naj-«rpclncjllh t*r najflnejllh fevljev.
^«ilin« Hnranai.	Tukt p.nert|an|t kiialfi
Bdlno prlat.o Ja 19 48
Thiarry-jav balzam
i tcltno znamko .redovnica".
I C eoi II majhnih aH 8 dvofnatlb ateklenlc lil 1 1 velika tpecljalna steklenica ■ patent zametkom K 5'— franko.
Thlerrjrlevo centlfolljsko mazilo
proti vaem Se tako atarim ranan, vnetjem, ra* nltvam, abaceaom In oteklinam vaeh vrst. Cena: » lončka K 3-00 s« poill« l< proli povzetju ali denar naprej. — Obe domači aredatvl ata po-vaod znani in alovlta kot na|bol|ll. NaroČila ae naalavllajo na:
MdntchferBiisn Lekarnar A. Thierry t Pregradi pri .«•«MM.	Rogalkl Slatini.
4, TMyry m fc^i n Brotara a M »oči originalnih pisem fratta Iv »aaa » - ■ trank* V aalofl v akoro vaeh vetjih lekarnah
SenOinSlama
vseh vrst se dobi pri 2611 4-3
Viljemu Löwbeer
Dunaj, II. 3, Gredlerstrassa 10.
AVzarskega pomočnika
sprejmem v trajno delo Jožef Vangar, mizar Roroèka Bela it. 97, p. Javornik, Gorenjsko. 2913 2-2
-»v ./J^ncriJto Malert ich;o tSvbru. po ceni in vasnealjivt)-potova/i na/se obrnyc
nSimon^^On etctXa
v Jf)'utyani Wò/vóvorsAe u/tev20 ^šfkvvrstnatPvjasniža dtf/o sel**yi/u&iv.
Zastonj
2554
zahtevajte moj llustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrnini itd.
Dr. Heger, urar, juvsllr In gravar.
Oalek I. Kapucinska ul.4 (Slavon.)
,Kunar* K»«1 Trai Nt** Tor k
enajpripravnej^a, najcenejša in n.i« holjia pot izLjuh-Ijane v aeverno Ameriko, kar tod ni dolgotrajne
_ _______ ____močne vožnje po
rainlb iaieanicab, uotmneg» pesreanvanj«, ue prenočevanja in apl»h nobenih potranskih atroikev med potjo. Paroiki ao prostorni, ira'ni in enaini; rnijo vaake 14 dni Hrana in poatreiba najbolj!*. Pojaa nlla daje in karte prodaia glavni saatnpnik.	79
Bliinji odhod is Trsta: «Ikmia 7. jan. ISKW Lnsitania 16 jan. in 88 februarja Manretania iT. januarja in 8. februarja. Caronia 88. januarja. Carmania 8. februarja.
Andrej Odlassk, LJubljana, Slomäkove ulice 26, poleg cerkve Srca Jezusovega.
♦ Za 5 vinarjev «
«i mor« vsak preskrbeti prednosti prt Cfkupu blaga za obleko, kakorSnth sicer ni dobiti, kdor proti po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri »sliki trgovini bratje Laohaar * Gradcu, železna kila. To ne stane nit, na Izbero pa ima vsak najmoaernejie blago za damske obleke črno in barvano pettino blago, po steljnino, oksford, loden, snkno, vi« vrst« platno za perilo in posteljno opravo, lo mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila I. t d. — Zložno *l more vsak doma izbrati In potem kar najceneje Izvrilti najboljši nakup. Mnogo bit natoča ie celo vrsto let vse svoje po-treblčine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očtnl edino tadovolinost svojih odjemalcev.
2026 12—
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
„International" odstranj. mahn
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-tér 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah
f
Pozor vzbuja v zdravniških krogih In pri ilriera občinstvu	2403
LOVACH IN"
Zakonito za-|amč Odlik naDanajti In v Brasilo 1906: alata svetinja tast krit in dl-ploma LO-
'Vacrin i*
voda za las», 1 ki |o priporoča nad 2000 idrav-alkov In Bld iasopl sle. lovacrin učlnku|e na lasne koren, taku. da v • dneh poape-il rast las In brade, kjer
|e to mogoče. Luskine se odstr. in prepreči izpad las zaneslflvo po uporabi Dokaz j», da |e nad slotlsoč gologl. In brezbr. ljudi z rabo LOYACRINA dobila lase In brado. LOVACRIN povzroči lase dolile In foste. LOVACRIN dà oslv. lasem zopet nar. barvo — Cena vel stekl. LOVACRINA za več me.ecev 5 K, 3 stekl 12 K, 6 stekl 20 K V dosego tisto bele. neine In line kote na obrazn In rokah ter po vsem telesu prosta II-iajev, ogrcev Itd , nai se rabilo le sledeči po vsem ne-ikodljivi, doslej nedoseinl LOVACKIN izdelki: Nova-crln-milo po 1K, 3 kosi K 2 60; Lov scrinerà me v lončkih po 3 K In 5 K, Lovacrln-toa-letna voda v stekl. po 3 K In S K; L o v a c r I n -11 p o t i I o (belo, roza. creme) v kari po 3 K In J K Itd. razpoiilja po povzetju, ali če ae denar polije naprej glavna zaloga
M. Felth Naehf., Duna| VI. Mariaklllsrstr. 45
Zaloga v L) ubila nI pri ANT KANCU, drolerl|a, Ia JOS MAYRJU, lekarju ,Prl zlatem |<leaa
Dobiva se dalje v mnorih droi., pari In lekar. moonrh
Ceno češko posteljno perje
5 kg novega skub-ljenepa K
____9-40. bolj-
iega K 12, — belega, ako mehkega, skub-Ijenejra K t ' ; K 24 snei-nobelega, n -Kkega, skubljene-ga, K V>' ; K M -. PoSllia se Iranko p "M povzetju Tudi ae zamtltj .11 nazaj vzame proti p< vrnitvi poitnlh strotkov. Pa- cdlkt Sachacl, Lobes IH, o Pitan, Cciko.
Osebni kredit za uradnika, Častnike.
učitelje itd Samosto|ni konzorciii za hranilnico in predujeme uradnllk. drultva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljlim odplačilom posojila na osebni kredit Potovale) izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osrednjem vodstva urada, drultva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 4
Isto ta na sprejmejo aa dobri Ia zaass-IJivi zastopniki.
Izdajatelj In odgovora! urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
atoo atak
I. kranjako podjetja aa aaat 'aratro la aìlkan|o aa ataklo
Aug. Agnola,
Dunajska cesta I3s, poleg,Hgovca' se priporoča prcčaatitl dnhovičini la p. a alavn. občinstvu aa napravo cerkvenih oknov a nmctalm steklarsUom ali slikane na sleklo, stavbenik del, aaprtva okvirov, Itd. Itd. — Ima Indi * zalogi različno porcelansko In stekleno posodo ta namkje gostiln in aa-sebnlke, svetilke, okvire Itd. po na|nli|lh cenah - Narisi, ceniki In proračuni na aa-htevo zasloni, mnoga spričevala ta dovrieoa dala ao cenjealas odjemalcem - - ■ ■ -
razpolago
r ogled aa
l»07 59 80
kaSuujočim
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo nspeino
TH9H0NEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz. Jo odvaja, U blaži in pololažuje krčeviti kaielj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kailju In pri drugih vrstah kalija.
Vprašajte, prosimo zdravnika I
1 steklenica 2-20 K. Po polti Iranko prod
poiiljatvi 2-90 K j 3 steklenice pri poiiljatvi 7 K. 10 steklenic pri poiiljatvi 20 K.
Izdelovanja In glavna zslogs
lekarna B. FRAGNER-Ja
>430 c. kr. dvora, zalagatelja 24—1 —— Praga III., «t. 203 Dobiva ae akoraj v vaeb lekarnah.
Pozor na Ims srsdstra, Izdelovatsljs In na var-
stvsno znamko-
Tiskala :_,KttoUika TIskarni'.